Kazalo
74 odnosi: Aksonometrija, Apotema, Arhimed, Army Beta, Art nouveau, Štirikotnik, Daljica, Definicija, Dvokotnik, Enačba, Erlangenski program, Evklidski prostor, Felix Christian Klein, Geometrično središče Slovenije, Geometrija, Geometrijska konstrukcija, Heronski trikotnik, Hipokrat (geometer), Jean-Victor Poncelet, Knjiga lem, Kolobar, Krožni izsek, Krožni odsek, Krožnica, Kvadrat (geometrija), Kvadratni koren števila 5, Lik, Lju Hui, Mark Kac, Matematični objekt, Metoda izčrpavanja, Mnogokotnik, Nonomina, Oglišče, Ortodiagonalni štirikotnik, Paralelogram, Pentagram, Pentomina, Planimetrija, Ploščina, Podobnost (geometrija), Poliomina, Poliplet, Površina, Pravokotnik, Preprosti mnogokotnik, Robert Grosseteste, Seznam matematičnih vsebin, Simetrija, Simetrijska grupa, ... Razširi indeks (24 več) »
Aksonometrija
Aksonometrija (iz grščine akson (os) in metron (mera)) je metoda preučevanja geometrijskih likov v opisni geometriji.
Poglej Geometrijski lik in Aksonometrija
Apotema
Apotema šestkotnika piramide: SO - višina SF - apotema OF - polmer očrtane krožnice osnovni ploskvi Apotéma pravilnega mnogokotnika je daljica od središča mnogokotnika do razpolovišča ene stranice.
Poglej Geometrijski lik in Apotema
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Poglej Geometrijski lik in Arhimed
Army Beta
Army Beta je neverbalna dopolnitev Army Alfe, testa, ki ga je sestavil Robert Yerkes s šestimi člani odbora, da bi med prvo svetovno vojno testirali približno 1,5 milijona vojaških novincev v Združenih državah Amerike.
Poglej Geometrijski lik in Army Beta
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Poglej Geometrijski lik in Art nouveau
Štirikotnik
Štírikótnik ali četverokótnik ali s tujko tetragon je v geometriji ravninski lik, ki ima štiri stranice in štiri oglišča.
Poglej Geometrijski lik in Štirikotnik
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Poglej Geometrijski lik in Daljica
Definicija
Definicija je izjava, ki razlaga pomen besede ali besedne zveze.
Poglej Geometrijski lik in Definicija
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Geometrijski lik in Dvokotnik
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Geometrijski lik in Enačba
Erlangenski program
Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.
Poglej Geometrijski lik in Erlangenski program
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Geometrijski lik in Evklidski prostor
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Geometrijski lik in Felix Christian Klein
Geometrično središče Slovenije
Spominsko obeležje Svetovni smerokaz Geometrično središče Slovenije (Geoss) je težiščna točka države, če si jo predstavljamo kot geometrijski lik.
Poglej Geometrijski lik in Geometrično središče Slovenije
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Geometrijski lik in Geometrija
Geometrijska konstrukcija
Geometríjska konstrúkcija je risanje geometrijskih likov z največjo možno točnostjo.
Poglej Geometrijski lik in Geometrijska konstrukcija
Heronski trikotnik
Herónski trikótnik je v geometriji trikotnik, katerega dolžine stranic in ploščina so vsa cela števila.
Poglej Geometrijski lik in Heronski trikotnik
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Poglej Geometrijski lik in Hipokrat (geometer)
Jean-Victor Poncelet
Jean-Victor Poncelet, francoski matematik, inženir in general, * 1. julij 1788, Metz, Moselle, Francija, † 22. december 1867, Pariz, Francija.
Poglej Geometrijski lik in Jean-Victor Poncelet
Knjiga lem
Propositio I v ''Liber Assumptorum'' (1661) Prva stran ''Knjige lem'' (''Book of Lemmas''), angleškega prevoda v ''The Works of Archimedes'' (1897). Knjiga lem je matematično delo, ki ga je Tabit ibn Kora pripisoval Arhimedu, čeprav je avtorstvo knjige vprašljivo.
Poglej Geometrijski lik in Knjiga lem
Kolobar
Kolobar Ploščina kolobarja Kolobár (tudi króžni kolobár) je geometrijski lik, ki ga omejujeta različno veliki istosrediščni krožnici.
Poglej Geometrijski lik in Kolobar
Krožni izsek
Zeleno obarvani del kroga je krožni izsek krožnem diagramu Króžni izsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da iz kroga izrežemo (izsekamo) del omejen z dvema polmeroma in s krožnim lokom.
Poglej Geometrijski lik in Krožni izsek
Krožni odsek
Rumeno obarvani del kroga se imenuje krožni odsek Króžni odsèk je geometrijski lik, ki ga dobimo tako, da od kroga odrežemo (odsekamo) del omejen s krožnim lokom in tetivo.
Poglej Geometrijski lik in Krožni odsek
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Geometrijski lik in Krožnica
Kvadrat (geometrija)
Kvadrat Kvadrát (tudi zastarelo štirják) je lik v ravninski geometriji.
Poglej Geometrijski lik in Kvadrat (geometrija)
Kvadratni koren števila 5
Kvadratni koren števila 5 je pozitivno realno število, ki pomnoženo samo s seboj da naravno število 5.
Poglej Geometrijski lik in Kvadratni koren števila 5
Lik
Lik je lahko.
Poglej Geometrijski lik in Lik
Lju Hui
Lju Hui (kitajsko 劉徽; pinjin: Liu Hui), kitajski matematik, * okoli 220, Vei (Wei), Kitajska, okoli 285.
Poglej Geometrijski lik in Lju Hui
Mark Kac
Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.
Poglej Geometrijski lik in Mark Kac
Matematični objekt
Matemátični objékt je abstraktni pojem, posebna vrsta abstraktnega objekta, ki se uporablja v matematiki in filozofiji, izvira pa iz matematike.
Poglej Geometrijski lik in Matematični objekt
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Geometrijski lik in Metoda izčrpavanja
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Geometrijski lik in Mnogokotnik
Nonomina
Nonomína (tudi eneomína ali 9-omína) je poliomina, ki jo sestavlja devet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Geometrijski lik in Nonomina
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Geometrijski lik in Oglišče
Ortodiagonalni štirikotnik
Ortodiagonalni štirikotnik. Glede na opredelitev takšnih štirikotnikov imata dva rdeča kvadrata na nasprotnih stranicah štirikotnika enako skupno ploščino kot druga dva modra kvadrata na drugem paru nasprotnih stranic. Ortodiagonálni štírikótnik je v ravninski geometriji štirikotnik, v katerem se njegovi dve diagonali sekata pod pravim kotom, kar pomeni, da sta daljici med nesosednjima ogliščema med seboj pravokotni.
Poglej Geometrijski lik in Ortodiagonalni štirikotnik
Paralelogram
Paralelogram Paralelográm (parāllelos - vzporeden +: grammē - črta) je geometrijski lik, ki ima obe nasprotni stranici enako dolgi, oziroma skladni.
Poglej Geometrijski lik in Paralelogram
Pentagram
Pentagram oziroma peterokraka zvezda je geometrijski lik, narisan s petimi daljicami.
Poglej Geometrijski lik in Pentagram
Pentomina
šestimi Conwayjevo. pentapletov Pentomína (tudi pentamína) je poliomina, ki jo sestavlja pet skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Geometrijski lik in Pentomina
Planimetrija
Planimetríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti likov v ravnini (v dveh razsežnostih).
Poglej Geometrijski lik in Planimetrija
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Geometrijski lik in Ploščina
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Geometrijski lik in Podobnost (geometrija)
Poliomina
domina tromini tetromin pentomin, pobarvanih glede na njihovo simetrijo heksomin heptomin oktomin Poliomína (tudi polinomína) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih se enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah.
Poglej Geometrijski lik in Poliomina
Poliplet
22 prostih tetrapletov Poliplet (ali polikralj) je ravninski lik, ki ga sestavlja eden ali več skladnih neprekrivajočih enotskih kvadratov ortogonalno povezanih po stranicah ali po ogliščih.
Poglej Geometrijski lik in Poliplet
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Geometrijski lik in Površina
Pravokotnik
Pravokotnik Pravokótnik je lik v ravninski geometriji, štirikotnik s štirimi enakimi koti - pravimi koti med stranicami.
Poglej Geometrijski lik in Pravokotnik
Preprosti mnogokotnik
Zgledi preprostih mnogokotnikov. Preprôsti mnogokótnik je v ravninski geometriji mnogokotnik, katerega stranice se ne sekajo, in so paroma povezane, tako da tvorijo sklenjeno pot.
Poglej Geometrijski lik in Preprosti mnogokotnik
Robert Grosseteste
Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.
Poglej Geometrijski lik in Robert Grosseteste
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Geometrijski lik in Seznam matematičnih vsebin
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Geometrijski lik in Simetrija
Simetrijska grupa
cikličnim grafom, kjer z vrtenjem za 180° (modre puščice) in za 120° glede na oglišča (rdečkaste puščice), dobimo vse možne lege tetraedra. Samo z vrtenjem dobimo 12 različnih stanj (leg), ki tvorijo '''vrtilno (simetrija) grupo''' telesa.Na manjših slikah (povečaj) so s puščicami prikazani načini vrtenja za prehod iz enega stanja v drugo.
Poglej Geometrijski lik in Simetrijska grupa
Skladnost (geometrija)
Lika sta skladna, ker lahko preslikamo enega na drugega s togim premikom Skládnost (redko kongruénca) v geometriji pomeni, da imata dve množici točk enako obliko in velikost.
Poglej Geometrijski lik in Skladnost (geometrija)
Središčni razteg
Središčni razteg Sredíščni raztèg (tudi homotetíja ali nezasučna dilatácija redkeje tudi izotropno (uniformno) skalíranje) je geometrijska preslikava, ki ohranja obliko množice (lika, telesa), spremeni pa njeno velikost.
Poglej Geometrijski lik in Središčni razteg
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Geometrijski lik in Stranica
Sudoku
Lažja uganka ''sudoku'' Sudoku (sūdoku) je logična uganka, katere cilj je zapolniti kvadratno mrežo, običajno velikosti 9 × 9, s števili od 1 do 9.
Poglej Geometrijski lik in Sudoku
Tangram
Značilna figura v tangramu Tangram (kitajsko 七巧板) je igra sestavljanka, ki vsebuje sedem delov, ki so pravzaprav osnovni geometrijski liki.
Poglej Geometrijski lik in Tangram
Težišče
Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.
Poglej Geometrijski lik in Težišče
Teselacija
Praktična uporaba teselacije za tlakovanje ceste Tlakovanje, tudi pokritje ravnine ali teselácija je mozaična razporeditev geometrijskih likov po ravnini (tudi: po ploskvi, redkeje: razporeditev teles po prostoru) tako, da se liki stikajo z robovi brez vrzeli hkrati pa se liki tudi ne prekrivajo (podobno kot pri mozaiku).
Poglej Geometrijski lik in Teselacija
Tetromina
5 prostih tetromin tetrapletov Tetromína (tudi tetramína) je poliomina, ki jo sestavljajo štirje skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Geometrijski lik in Tetromina
Točka (geometrija)
Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Geometrijski lik in Točka (geometrija)
Trapezoid
Zgled trapezoida Trapezoíd (ali tudi splošni štirikotnik in nepravilni štirikotnik) je v ravninski geometriji štirikotnik, ki ni trapez, oziroma, ki nima enakih ali vzporednih stranic.
Poglej Geometrijski lik in Trapezoid
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Geometrijski lik in Trikotnik
Tromina
2 prosti tromini Tromína (tudi triomína ali trinomína) je poliomina, ki jo sestavljajo trije skladni neprekrivajoči se enotski kvadrati ortogonalno povezani po stranici.
Poglej Geometrijski lik in Tromina
Umetnostna zgodovina
Leda in labod, Cesare da Sesto (1477–1523), olje na les, višina: 69,5 cm, širina: 73,7 cm, med letoma 1505 in 1510 Umétnostna zgodovína je humanistična veda, ki se ukvarja z razvojem likovne umetnosti.
Poglej Geometrijski lik in Umetnostna zgodovina
106 (število)
106 (stó šést) je naravno število, za katero velja 106.
Poglej Geometrijski lik in 106 (število)
121 (število)
121 (stó ênaindvájset) je naravno število, za katero velja 121.
Poglej Geometrijski lik in 121 (število)
137 (število)
137 (stó sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 137.
Poglej Geometrijski lik in 137 (število)
154 (število)
154 (stó štíriinpétdeset) je naravno število, za katero velja 154.
Poglej Geometrijski lik in 154 (število)
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Poglej Geometrijski lik in 29 (število)
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Poglej Geometrijski lik in 37 (število)
46 (število)
46 (šéstinštírideset) je naravno število, za katero velja 46.
Poglej Geometrijski lik in 46 (število)
56 (število)
56 (šéstinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 56.
Poglej Geometrijski lik in 56 (število)
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Poglej Geometrijski lik in 67 (število)
79 (število)
79 (devétinsédemdeset) je naravno število, za katero velja velja 79.
Poglej Geometrijski lik in 79 (število)
92 (število)
92 (dváindevétdeset) je naravno število, za katero velja 92.
Poglej Geometrijski lik in 92 (število)