Kazalo
36 odnosi: Adrenomedulin, Antiholinergik, Avtotomija, Ščurki, Živčno tkivo, Žuželke, Členonožci, Človeški možgani, Bokoživčniki, Cefalizacija, Dvojnonoge, Feokromocitom, Glavonožci, Henry Hallett Dale, Holinergično živčevje, Kraljica noči, Lignji, Medpljučje, Mehkužci, Miroslav Brzin, Možgani, Nevron, Nikotinski receptor, Obkrajno živčevje, Oprsje, Ostvarji, Pajki, Paraganglij, Počasniki, Polži, Seznam medicinskih vsebin, Stonoge, Trivejni živec, Valaciklovir, Virus noric, Zastrupitev z gobami.
Adrenomedulin
Adrenomedulin (tudi ADM ali AM) je peptid, ki deluje kot vazodilatator ter domnevno pomembno vpliva na homeostazo srčnožilnega sistema in ledvic.
Poglej Ganglij in Adrenomedulin
Antiholinergik
Antiholinêrgik ali holinergični antagonist je učinkovina, ki z vezavo na holinergične receptorje zavira delovanje acetilholina v osrednjem in obkrajnem živčevju.
Poglej Ganglij in Antiholinergik
Avtotomija
Kuščarjev rep, ki je odpadel zaradi avtotomije Avtotomija ali samoamputacija je vedenjski vzorec, ki se pojavlja pri nekaterih živalskih vrstah in pri katerem žival odvrže eno ali več svojih okončin.
Poglej Ganglij in Avtotomija
Ščurki
Ščúrki (znanstveno ime Blattodea, Blattaria ali Blattoptera; latinsko blatta - ščurek) so red žuželk z okrog 7500 opisanimi vrstami.
Poglej Ganglij in Ščurki
Živčno tkivo
Živčno tkivo ali živčnina je tkivo ektodermalnega izvora, sestavljeno iz živčnih celic (nevronov) in nevroglije, iz katerega je zgrajeno živčevje.
Poglej Ganglij in Živčno tkivo
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Ganglij in Žuželke
Členonožci
Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).
Poglej Ganglij in Členonožci
Človeški možgani
Možgani so del osrednjega živčnega sistema.
Poglej Ganglij in Človeški možgani
Bokoživčniki
Bokoživčniki (znanstveno ime Polyplacophora) so skupina morskih mehkužcev, ki bivajo v pasu plimovanja oz.
Poglej Ganglij in Bokoživčniki
Cefalizacija
Cefalizacija je evolucijski trend, za katerega je značilno, da se postopoma, v trajanju mnogih generacij, v prednjem delu živalskega telesa oblikuje območje glave, v kateri se koncentrirajo usta, čutilni organi in živčni gangliji.
Poglej Ganglij in Cefalizacija
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Ganglij in Dvojnonoge
Feokromocitom
Fèokromocitóm (iz grških besed phaios: temen, chroma: barva in kytos: celica) je navadno benigen oz.
Poglej Ganglij in Feokromocitom
Glavonožci
Glavonožci (znanstveno ime Cephalopoda) so razred mehkužcev, ki živijo izključno v morjih in oceanih ter jih združuje značilnost, da je izvorna noga mehkužcev preoblikovana v obroč lovk okoli ust.
Poglej Ganglij in Glavonožci
Henry Hallett Dale
Sir Henry Hallett Dale, OM, GBE, PRS, angleški farmakolog in akademik, nobelovec, * 6. september 1875, London, Anglija, † 7. november 1968, London.
Poglej Ganglij in Henry Hallett Dale
Holinergično živčevje
Holinergično živčevje ali holinergični sistem je del vegetativnega živčevja, v katerem je v končnih sinapsah živčni prenašalec acetilholin.
Poglej Ganglij in Holinergično živčevje
Kraljica noči
Kraljica noči (znanstveno ime Selenicereus grandiflorus) je kakteja, ki izvira iz območja Antilov, Mehike in Srednje Amerike.
Poglej Ganglij in Kraljica noči
Lignji
Lignji (znanstveno ime Teuthida, v nekaterih virih tudi Teuthoidea) so red mehkužcev iz razreda glavonožcev, v katerega uvrščamo približno 300 danes živečih vrst, ki živijo v svetovnih morjih in oceanih.
Poglej Ganglij in Lignji
Medpljučje
Medpljučje ali mediastínum je prostor med levim in desnim krilom pljuč, ki sega spredaj do prsnice in zadaj do hrbtenice.
Poglej Ganglij in Medpljučje
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Ganglij in Mehkužci
Miroslav Brzin
Miroslav Brzin, slovenski biokemik, nevrofizolog in pedagog, * 13. april 1923, Ljubija, Bosna in Hercegovina, † 8. avgust 1999, Ljubljana.
Poglej Ganglij in Miroslav Brzin
Možgani
Možgani šimpanza Možgáni so središče živčevja vseh vretenčarjev in večine nevretenčarjev.
Poglej Ganglij in Možgani
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Poglej Ganglij in Nevron
Nikotinski receptor
Acetilholin Nikotin Nikotinski receptorji so receptorji v vegetativnem živčevju in v živalskem živčevju, na katerega se fiziološko veže acetilholin.
Poglej Ganglij in Nikotinski receptor
Obkrajno živčevje
Predstavitev obkrajnega živčevja (avtor je Andreas Vesalius). Obkrajno, obodno ali periferno živčevje obsega del živčevja, ki se nahaja zunaj možganov in hrbtenjače.
Poglej Ganglij in Obkrajno živčevje
Oprsje
muhe cece z obarvanimi glavo, oprsjem in zadkom Oprsje ali toraks (latinsko Thorax) je del telesa nekaterih členonožcev, ki leži med glavo in zadkom.
Poglej Ganglij in Oprsje
Ostvarji
Ostvarji (znanstveno ime Xiphosura) so starodaven red morskih členonožcev, ki jih uvrščamo med praskrluparje.
Poglej Ganglij in Ostvarji
Pajki
Pájki (znanstveno ime Araneae) so red členonožcev, ki ga natančneje uvrščamo v razred pajkovcev.
Poglej Ganglij in Pajki
Paraganglij
Paraganglij v žolčniku (na sredini) Paragangliji ali kromafina telesca so majhne, z ovojnico obdane skupine nevroendokrinih celic, povezane z avtonomnim živčnim sistemom, poleg tega pa imajo nekateri večji paragangliji vlogo kemoreceptorjev.
Poglej Ganglij in Paraganglij
Počasniki
Počasniki ali tardigradi, znani tudi kot medvedki (znanstveno ime Tardigrada), so deblo mikroskopskih, dvobočno somernih, členjenih živali z osmimi nogami.
Poglej Ganglij in Počasniki
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Ganglij in Polži
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Ganglij in Seznam medicinskih vsebin
Stonoge
Stonoge (znanstveno ime Myriapoda) od vseh členonožcev po členjenosti telesa najbolj spominjajo na kolobarnike.
Poglej Ganglij in Stonoge
Trivejni živec
Trigeminalni ganglij Trivejni živec, trigeminalni živec ali peti možganski živec (lat. nervus trigeminus) je peti par možganskih živcev in je »mešan«, kar pomeni, da vsebuje tako motorična kot senzorična vlakna.
Poglej Ganglij in Trivejni živec
Valaciklovir
Valaciklovir je protivirusna učinkovina, ki se uporablja pri okužbah z virusom herpesa simpleksa in virusom noric.
Poglej Ganglij in Valaciklovir
Virus noric
Virus noric, humani herpesvirus 3 (HHV-3) ali virus varicella zoster (VZV) je virus iz družine herpesvirusov, ki povzroča norice (ob prvi okužbi) in pasovec (ob ponovni aktivaciji virusa).
Poglej Ganglij in Virus noric
Zastrupitev z gobami
Zastrupitev z gobami ali micetizem se nanaša na škodljive učinke zaradi zaužitja strupenih gob.
Poglej Ganglij in Zastrupitev z gobami
Prav tako znan kot Živčni vozel.