Kazalo
16 odnosi: Abeceda, Adiabatni eksponent, Črka, Euler-Mascheronijeva konstanta, Feničanska abeceda, Foton, Gama (mrk), Glagolica, Gravitacijska konstanta, Grška abeceda, Krimska tatarščina, Matematična konstanta, Radioaktivnost, Seznam jezikoslovnih vsebin, Vrtilna količina, Г.
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Gama in Abeceda
Adiabatni eksponent
Adiabátni eksponènt (tudi eksponènt izentrópe, adiabátni koeficiènt ali adiabátni índeks; oznaka κ in redkeje γ ali k) je v fiziki brezrazsežna količina in je določen kot razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalni prostornini: kjer sta c_ molski specifični toploti.
Poglej Gama in Adiabatni eksponent
Črka
Čŕka je simbol, ki se uporablja za zapis glasov ali fonemov, tako da vsaka črka ali zaporedje črk (na primer dž predstavlja glas d͡ʒ) predstavlja svoj glas (vendar lahko predstavlja tudi več različnih glasov).
Poglej Gama in Črka
Euler-Mascheronijeva konstanta
Euler-Mascheronijeva konstánta je matematična konstanta, ki se največ uporablja v analizi in teoriji števil.
Poglej Gama in Euler-Mascheronijeva konstanta
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Gama in Feničanska abeceda
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Gama in Foton
Gama (mrk)
Gama popolnega sončevega mrka. Ilustracija prikazuje gamo sončevega mrka: Rdeča črta kaže najkrajšo razdaljo od središča Zemlje, v tem primeru okoli 75 % Zemljinega polmera. Ker senca prečka severno od središča Zemlje, je gama v tem primeru +0,75. Gama mrka (označena z γ) opiše, kako centralno seka senca Lune ali Zemlje drugo telo.
Poglej Gama in Gama (mrk)
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Gama in Glagolica
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Gama in Gravitacijska konstanta
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Poglej Gama in Grška abeceda
Krimska tatarščina
Qırımğa hoş keldiñiz!) v krimski tatarščini na letališkem avtobusu na mednarodnem letališču v Simferopolu. Krimskotatarski zapis v latinici na tabli v Bahčisaraju. Primer zapisa v krimskotatarski arabski pisavi. Krimska tatarščina (Qırımtatarca, Qırımtatar tili, Къырымтатарджа, Къырымтатар тили, rusko крымскотатарский язык, krymskotatarskij jazyk), poimenovana tudi krimska turščinahttp://www.ethnologue.com/language/crh, Ethnologue (18.
Poglej Gama in Krimska tatarščina
Matematična konstanta
Matematična konstanta je količina v matematiki, ki ne spreminja svoje vrednosti.
Poglej Gama in Matematična konstanta
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Gama in Radioaktivnost
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Gama in Seznam jezikoslovnih vsebin
Vrtilna količina
Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.
Poglej Gama in Vrtilna količina
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Poglej Gama in Г
Prav tako znan kot Gama (črka), Γ.