Kazalo
25 odnosi: Adrasteja (luna), Amalteja (luna), Asteroidna luna, Žveplova kislina, Daktil (luna), Družina Flora, Družina Koronis, Evropa (luna), Galileo (razločitev), Ganimed (luna), Jo (luna), Juno (vesoljsko plovilo), Jupiter, Jupitrovi obroči, Mali princ (luna), NASA, Neprava barva, Venera, Vesoljska sonda, 1991, 1995, 2. marec, 2061: Tretja odiseja, 243 Ida, 951 Gaspra.
Adrasteja (luna)
Adrasteja (grško Αδράστεια: Adrásteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Galileo (sonda) in Adrasteja (luna)
Amalteja (luna)
Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Poglej Galileo (sonda) in Amalteja (luna)
Asteroidna luna
243 Ida in njena luna Daktil. Asteroidna luna je asteroid, ki kroži okoli drugega asteroida kot naravni satelit.
Poglej Galileo (sonda) in Asteroidna luna
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Poglej Galileo (sonda) in Žveplova kislina
Daktil (luna)
Galileo. Asteroid 243 Ida (levo) in njegova luna Daktil (desno), posnetek sonde ''Galileo''. (243) Ida I Daktil (mednarodno ime je (243) Ida I Dactyl) je majhna luna asteroida 243 Ida.
Poglej Galileo (sonda) in Daktil (luna)
Družina Flora
Družina Flora je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Galileo (sonda) in Družina Flora
Družina Koronis
Družina Koronis je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Galileo (sonda) in Družina Koronis
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Poglej Galileo (sonda) in Evropa (luna)
Galileo (razločitev)
Galileo je pogosta okrajšava imena italijanskega prirodoslovca in filozofa Galilea Galileija.
Poglej Galileo (sonda) in Galileo (razločitev)
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Galileo (sonda) in Ganimed (luna)
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Galileo (sonda) in Jo (luna)
Juno (vesoljsko plovilo)
Upodobitev plovila Juno Juno je vesoljska sonda programa New Frontiers, ki ga je NASA izstrelila 5.
Poglej Galileo (sonda) in Juno (vesoljsko plovilo)
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Poglej Galileo (sonda) in Jupiter
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Poglej Galileo (sonda) in Jupitrovi obroči
Mali princ (luna)
(45) Evgenija I Mali princ je asteroidna luna, ki kroži okrog velikega asteroida 45 Evgenija.
Poglej Galileo (sonda) in Mali princ (luna)
NASA
National Aeronautics and Space Administration, bolje znana kot NASA, je ameriška vladna agencija odgovorna za ameriški vesoljski program in dolgoročne vesoljske raziskave.
Poglej Galileo (sonda) in NASA
Neprava barva
Galileo'' ob njenem prehodu sistema Zemlja-Luna 8. decembra 1992 Neprava barva se nananaša na slike, fotografije ipd., ki prikazujejo objekte v barvah, različnih od tistih, ki bi jih prikazovale prave fotografije.
Poglej Galileo (sonda) in Neprava barva
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Galileo (sonda) in Venera
Vesoljska sonda
Umetniška upodobitev sonde ''Cassini-Huygens'' v Saturnovem tiru Vesóljska sónda je umetno nebesno telo, robotsko vesoljsko plovilo, katerega glavni namen je preučevanje drugih nebesnih teles.
Poglej Galileo (sonda) in Vesoljska sonda
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Galileo (sonda) in 1991
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Galileo (sonda) in 1995
2. marec
2.
Poglej Galileo (sonda) in 2. marec
2061: Tretja odiseja
2061: Tretja odiseja je znanstvenofantastični roman iz niza romanov Vesoljska odiseja angleškega pisatelja, futurologa in izumitelja Arthurja Charlesa Clarkea iz leta 1987.
Poglej Galileo (sonda) in 2061: Tretja odiseja
243 Ida
243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Galileo (sonda) in 243 Ida
951 Gaspra
951 Gaspra (mednarodno ime je tudi 951 Gaspra) je velik asteroid tipa S zelo blizu notranega roba glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Galileo (sonda) in 951 Gaspra