Kazalo
274 odnosi: Agen, Akvitanci, Akvitanija, Alarik II., Albi, Tarn, Aleksander Sever, Alemani, Alezija, Alobrogi, Alzacija, Amalarik, Amijan Marcelin, Andragacij, Ansprand, Antična Grčija, Antična rimska keramika, Antične rimske merske enote, Antiqua sanctorum patrum, Antoninska kuga, Ara Pacis Augustae, Aripert II., Armoriški Veneti, Arverni, Asterix, Ataulf, Atrebati, Avaricum, Avgust pri Prvih vratih, Île de la Cité, Šampanja (provinca), Šampanja - Ardeni, Švica, Baselski Münster, Bastarni, Bazilika sv. Martina, Bonn, Belgi, Belgijska Galija, Benedikt Nursijski, Betika, Bitka na Katalunskih poljih, Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Savi (388), Bitka pri Vouilléu, Bitka pri Zami, BOOM Festival, Burgundi, Celijo, Celinski keltski jeziki, Cezarjeva mostova čez Ren, Champlevé, ... Razširi indeks (224 več) »
Agen
Akvedukt Pont-canal d'Agen Agen (latinsko Aginnum) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Novi Akvitaniji, prefektura departmaja Lot-et-Garonne.
Poglej Galija in Agen
Akvitanci
Akvitanska in druga predindoevropska plemena ob Biskajskem zalivu Akvitanci ali Akvitani (latinsko: Aquitani), ljudstvo, ki je v antiki naseljevalo zahodno Galijo med obalo Atlantika na zahodu, Pireneji na jugu in reko Garono na severu.
Poglej Galija in Akvitanci
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Galija in Akvitanija
Alarik II.
Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.
Poglej Galija in Alarik II.
Albi, Tarn
Albi je občina v južni Franciji.
Poglej Galija in Albi, Tarn
Aleksander Sever
Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.
Poglej Galija in Aleksander Sever
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Galija in Alemani
Alezija
Vercingetoriksov spomenik v Aleziji (Alise-Sainte-Reine) Utrdbe, ki jih je zgradil Cezar v Aleziji;• na manjši sliki desno zgoraj je prikazan položaj Alezije v Galiji• krog na severozahodnem odseku utrdb označuje njihovo šibko mesto Alezija (latinsko: Alesia), glavno mesto galskega plemena Mandubov, po Julij Cezarjevi osvojitvi pa rimsko mesto (oppidum) v Galiji.
Poglej Galija in Alezija
Alobrogi
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Alobrogi (antično grško: Άλλόβριγες, Άλλόβρυγες ali Άλλόβρoγες), keltsko pleme v antični Galiji, ki je bilo naseljeno med reko Rono in Ženevskim jezerom v sedanji Savoji, Daufineji in Vivaraisu.
Poglej Galija in Alobrogi
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Galija in Alzacija
Amalarik
Amalarik (gotsko *Amalareiks, špansko in portugalsko Amalarico) je bil od leta 522 do svoje smrti v bitki leta 531 kralj Vizigotov, * 502, Vizigotsko kraljestvo, † 531, Barcelona, Vizigotsko kraljestvo.
Poglej Galija in Amalarik
Amijan Marcelin
Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Galija in Amijan Marcelin
Andragacij
Andragacij (latinsko, grško) je bil magister equitum uzurpatorja Magna Maksima, * ni znano, † 388.
Poglej Galija in Andragacij
Ansprand
Ansprand je bil leta 712 približno tri mesece kralj Langobardov.
Poglej Galija in Ansprand
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Galija in Antična Grčija
Antična rimska keramika
Keramika je bila v obdobju starorimske civilizacije proizvedena v ogromnih količinah, večinoma za uporabne namene.
Poglej Galija in Antična rimska keramika
Antične rimske merske enote
Bronasti mernik (''modius'') iz 4. stoletja n. št. z napisom, da ustreza cesarskim predpisom o merah in utežeh Antični rimski merski sistem je bil zasnovan na helenskem merskem sistemu z egipčanskimi, hebrejskimi in mezopotamskimi primesmi.
Poglej Galija in Antične rimske merske enote
Antiqua sanctorum patrum
Antiqua sanctorum patrum je papeška bula, ki jo je napisal papež Gregor VII. leta 1079.
Poglej Galija in Antiqua sanctorum patrum
Antoninska kuga
Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.
Poglej Galija in Antoninska kuga
Ara Pacis Augustae
Ara Pacis Augustae ali Avgustov oltar miru, običajno skrajšano Ara Pacis je oltar v Rimu, posvečen Paks, rimski boginji miru.
Poglej Galija in Ara Pacis Augustae
Aripert II.
Aripert ali Aribert je bil vojvoda Torina in od leta 701 do 712 kralj Langobardov, * ni znano, † 712.
Poglej Galija in Aripert II.
Armoriški Veneti
Galija in sosednje dežele v 1. stoletju pr. n. št. (s prikazom najpomembnejših ljudstev, naselbin in rek). Veneti so bili staroveško keltsko ljudstvo na območju francoskega polotoka Bretanja, ki se je v rimski dobi imenoval Armorika.
Poglej Galija in Armoriški Veneti
Arverni
Najpomembnejša ljudstva Galije v 1. stoletju pr. n. št. Arverni so bili antično galsko ljudstvo na območju današnjega mesta Lyona v Franciji.
Poglej Galija in Arverni
Asterix
Asterix je glavni junak serije francoskih komičnih stripov, ki jih je napisal René Goscinny (1926-1977) in narisal Albert Uderzo.
Poglej Galija in Asterix
Ataulf
Ataulf (tudi Atavulf, Atawulf ali Ataulf in Adolf, latinizirano kot Ataulphus) (ok. 370 – 15. avgust 415) je bil kralj Vizigotov od leta 411 do 415. Med svojo vladavino je preoblikoval vizigotsko državo od plemenskega kraljestva do velike politične sile pozne antike.
Poglej Galija in Ataulf
Atrebati
Atrebati (latinsko Atrebates, edn. Atrebas), belgijsko pleme, ki je pred rimsko okupacijo prebivalo v Galiji in Veliki Britaniji.
Poglej Galija in Atrebati
Avaricum
Avaricum je bil oppidum v starodavni Galiji, blizu današnjega mesta Bourges.
Poglej Galija in Avaricum
Avgust pri Prvih vratih
Avgust pri Prvih vratih (italijansko: Augusto di Prima Porta) je 2,3 m Hugh Honour and J. He was the first emperor Fleming, (2009) A World History of Art.
Poglej Galija in Avgust pri Prvih vratih
Île de la Cité
Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.
Poglej Galija in Île de la Cité
Šampanja (provinca)
Šampanja (Champagne, francoska izgovorjava: ) je bila provinca na severovzhodu Francoskega kraljestva, zdaj najbolj znana kot vinska regija Šampanja za peneče belo vino, ki nosi to ime v današnji Franciji.
Poglej Galija in Šampanja (provinca)
Šampanja - Ardeni
Šampanja - Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo.
Poglej Galija in Šampanja - Ardeni
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Galija in Švica
Baselski Münster
Baselski Münster (nemško Basler Münster) je verska stavba v švicarskem mestu Basel, prvotno katoliška stolnica, danes pa evangeličanska reformirana cerkev.
Poglej Galija in Baselski Münster
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Galija in Bastarni
Bazilika sv. Martina, Bonn
Bonnski Münster (nemško: Bonner Münster), tudi bazilika svetega Martina je rimskokatoliška cerkev v Bonnu.
Poglej Galija in Bazilika sv. Martina, Bonn
Belgi
Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.
Poglej Galija in Belgi
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Galija in Belgijska Galija
Benedikt Nursijski
Benedikt Nursijski (tudi Benedikt iz Nursije), opat, svetnik in zavetnik Evrope; * okrog 480, Nursija, Italsko kraljestvo (danes: Norcia, Umbrija, Italija), † 21. marec 547, Monte Cassino, Italsko kraljestvo.
Poglej Galija in Benedikt Nursijski
Betika
Betika (latinsko), ena od treh cesarskih rimskih provinc v Hispaniji na Iberskem polotoku.
Poglej Galija in Betika
Bitka na Katalunskih poljih
Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.
Poglej Galija in Bitka na Katalunskih poljih
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Poglej Galija in Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Savi leta 388 je bil vojaški spopad med vojskama rimskega uzurpatorja Magna Maksima in vzhodnega rimskega cesarja Teodozija I..
Poglej Galija in Bitka pri Savi (388)
Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..
Poglej Galija in Bitka pri Vouilléu
Bitka pri Zami
Bitka pri Zami je bil vojaški spopad, ki je potekal okoli 19. oktobra 202 pr. n. št. pri Zami v severni Afriki.
Poglej Galija in Bitka pri Zami
BOOM Festival
BOOM Festival je bil jugoslovanski rockovski festival.
Poglej Galija in BOOM Festival
Burgundi
Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.
Poglej Galija in Burgundi
Celijo
Celijo (/ ˈsiːliən /; latinsko: Collis Caelius; italijansko: Celio) je eden izmed znamenitih sedmih rimskih gričev.
Poglej Galija in Celijo
Celinski keltski jeziki
Celinski keltski jeziki so podskupina keltskih jezikov, ki obsega danes izumrle keltske jezike, ki so se v starem veku govorili na evropski celini.
Poglej Galija in Celinski keltski jeziki
Cezarjeva mostova čez Ren
Cezarjeva mostova čez Ren, prva dva zapisana mostova, ki sta prečkala reko Ren, je zgradil Julij Cezar in njegovi legionarji med galskimi vojnami leta 55 pred našim štetjem in 53 pred našim štetjem.
Poglej Galija in Cezarjeva mostova čez Ren
Champlevé
Champlevé je tehnika emajliranja v dekorativni umetnosti ali predmetov ustvarjenih v procesu, v katerem so vdolbine ali celice izrezljane, jedkane, udarjane ali ulite v površino kovinskega predmeta in napolnjene s steklastim emajlom.
Poglej Galija in Champlevé
Châlons-en-Champagne
Châlons-en-Champagne (do 1998 Châlons-sur-Marne) je glavno mesto in občina severne francoske regije Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Marne.
Poglej Galija in Châlons-en-Champagne
Cisalpska Galija
Cisalpska Galija (latinsko: Gallia Cisalpina, včasih tudi Gallia Citerior ali Gallia Togata), rimska provinca do leta 41 pr.
Poglej Galija in Cisalpska Galija
Cornwall
Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.
Poglej Galija in Cornwall
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Poglej Galija in Dordogne (reka)
Druga punska vojna
Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.
Poglej Galija in Druga punska vojna
Dumnoriks
Dumnoriks, na kovancih tudi Dubnoreiks, poglavar galskega plemena Eduov iz 1.
Poglej Galija in Dumnoriks
Eburoni
Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.
Poglej Galija in Eburoni
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Galija in Emona
Etolska zveza
Etolska zveza je bila konfederacija plemenskih skupnosti in mest v stari Grčiji v Etoliji v osrednji Grčiji.
Poglej Galija in Etolska zveza
Eurik
Eurik ali Evarik (gotsko *Aiwareiks, špansko in portugalsko Eurico), včasih tudi Eurik II., je bil od leta 466 do svoje smrti leta 484 kralj Vizigotov, * okoli 420, † 28. december 484.
Poglej Galija in Eurik
Evherij Lyonski
Evherij Lyonski, lyonski škof, cerkveni oče, * okoli 380, † 449, Lyon.
Poglej Galija in Evherij Lyonski
Evtropij
Evtropij (latinsko) je bil uradni zgodovinar Rimskega cesarstva, ki je ustvarjal v letih 363–387.
Poglej Galija in Evtropij
Faramond
Kralj Faramond FaramondFamilysearch.org.
Poglej Galija in Faramond
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Galija in Fasti Triumphales
Fleur-de-lis
Fleur-de-lis, napisano tudi fleur-de-lys, je lilija (v francoščini fleur in lis pomenita 'cvet' oziroma 'lilija' '), ki se uporablja kot okrasni element ali simbol.
Poglej Galija in Fleur-de-lis
Foederati
Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.
Poglej Galija in Foederati
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Galija in Francija
Frankovski jezik
Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.
Poglej Galija in Frankovski jezik
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Galija in Frankovsko cesarstvo
Fredegarjeva kronika
Stran iz rokopisa ''Fredegarjeve kronike'', Francoska narodna knjižnica, Pariz Fredegarjeva kronika je kronika, ki opisuje dogodke v frankovski Galiji od leta 584 po okoli 641.
Poglej Galija in Fredegarjeva kronika
Fredegunda
FredegundaDenton, C.S. (2011).
Poglej Galija in Fredegunda
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Galija in Gaj Julij Cezar
Gal
Gal je moško osebno ime.
Poglej Galija in Gal
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Galija in Galščina
Galba
Galba (latinsko: Servius Sulpicius Galba Augustus), guverner Tarakonske Hispanije, 6.
Poglej Galija in Galba
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Galija in Galci
Galicija (razločitev)
Galicija je lahko.
Poglej Galija in Galicija (razločitev)
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Galija in Galien
Galija (razločitev)
Galija je lahko.
Poglej Galija in Galija (razločitev)
Galileja
Galileja (hebrejsko.
Poglej Galija in Galileja
Galla Placidia
Gála Placidija (388–89 / 392–93 – 27. november 450), hči rimskega cesarja Teodozija I., je bila mati, vzgojiteljica in svetovalka cesarja Valentinijana III. ter velika sila v rimski politiki večino svojega življenja. Bila je kraljica, soproga Ataulfa, kralja Vizigotov od leta 414 do njegove smrti leta 415, za kratek čas je bila cesarica soproga Konstancija III.
Poglej Galija in Galla Placidia
Galske vojne
Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom.
Poglej Galija in Galske vojne
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Galija in Galski imperij
Garum
Ruševine tovarne garuma v Baelo Claudia, Španija Garum je fermentirana ribja omaka, ki se je kot začimba uporabljala v feničanski, starogrški, rimski, kartažanski in bizantinski kuhinji.
Poglej Galija in Garum
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Galija in Gepidi
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Galija in Germanik
Godigisel
Godigisel (359–406) je bil kralj Hasdinških Vandalov do svoje smrti leta 406.
Poglej Galija in Godigisel
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Galija in Gracijan (rimski cesar)
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Galija in Grofija Flandrija
Gundestrupski kotel
Gundestrupski kotel je bogato okrašena srebrna posoda, datirana med 200 pr.
Poglej Galija in Gundestrupski kotel
Hamavi
Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.
Poglej Galija in Hamavi
Hanibal
Hanibal ali Hanibal Barka, kartažanski vojskovodja in državnik, * 247 pr. n. št., † 183/182 pr. n. št.
Poglej Galija in Hanibal
Hanibalijan
Bronasti follis »kralja« Hanibalijana, skovan v Konstantinoplu leta 336/337. Na reverzu kovanca je poosebljenje reke Evfrat, kar simbolično nakazuje Hanibalijanove pretenzije na vzhodu. Flavius Hannibalianus, član Konstantinove dinastije, od leta 335 do smrti Rex Regem et Ponticarum Gentium (Kralj kraljev in pontskih ljudstev) na vzhodu Rimskega cesarstva, * ni znano, † september 337, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Galija in Hanibalijan
Hasdingi
Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.
Poglej Galija in Hasdingi
Hasdrubal Barka
Hasdrubal Barka (punsko 𐤏𐤆𐤓𐤁𐤏𐤋, ʿAzrubaʿal), sin Hamilkarja Barke in brat Hanibala in Magoja Barke, je bil kartažanski general v drugi punski vojni, * 245 pr. n. št., Kartagina, † 22. junij 207 pr. n. št., reka Metauro, Rimska Italija.
Poglej Galija in Hasdrubal Barka
Helveti
pagov'' Tigurinov in Verbigenov, čeprav sta v resnici neznaniS. Butler, E. Rhys (1907), ''The Atlas of Ancient and Classical Geography'', London in New York, J.M. Dent in E.P. Dutton, Everyman, karta 4, Galija. Galija v 1. stoletju pr. n. št. Helveti, keltsko pleme ali plemenska zveza,P.
Poglej Galija in Helveti
Herod Agripa I.
Herod Agripa I. (hebrejsko אגריפס הראשון (Agripa I.), latinsko, grško), znan tudi kot Herod ali Agripa I., je bil v letih 41-44 od Rima odvisni kralj Judeje, * 10 pr. n. št., † 44.
Poglej Galija in Herod Agripa I.
Heruli
Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.
Poglej Galija in Heruli
Hibernija
Karta iz leta 1654, na kateri je Irska označena kot Hibernija Hibernija (grško in, latinsko – mrzla dežela), klasično latinsko ime otoka Irska, povzeto po njegovem imenu v grških geografskih spisih.
Poglej Galija in Hibernija
Hildebert I.
Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.
Poglej Galija in Hildebert I.
Hildebert III.
Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.
Poglej Galija in Hildebert III.
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Galija in Hilderik I.
Hispanija
Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.
Poglej Galija in Hispanija
Honorij (rimski cesar)
Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.
Poglej Galija in Honorij (rimski cesar)
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Galija in Huni
III. legija Cirenajka
menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.
Poglej Galija in III. legija Cirenajka
Insubri
Insubri (latinsko Insubres) je naziv za keltsko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Galija in Insubri
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Poglej Galija in Irska gelščina
Issoudun
Issoudun (starejše poimenovanje Issoundun) je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Indre.
Poglej Galija in Issoudun
IX. legija Hispana
IX.
Poglej Galija in IX. legija Hispana
Julij Civil
Rembrandts različica Zarota Batavcev pod vodstvom Klavdija Civila (1661/1662) Gaj Julij Civil (25 - ?) je vodil vstajo Batavijcev proti Rimljanom v letih 69.
Poglej Galija in Julij Civil
Julijan (rimski cesar)
Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.
Poglej Galija in Julijan (rimski cesar)
Julijsko-klavdijska rodbina
Julijsko-Klavdijska rodbina je ime prve cesarske rodbine v Antičnem Rimu.
Poglej Galija in Julijsko-klavdijska rodbina
Justin
Justin je moško osebno ime in tudi slovenski priimek.
Poglej Galija in Justin
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Poglej Galija in Kar (rimski cesar)
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Galija in Karel Plešasti
Kasivelaun
Spomenik v Devil's Dyku, kjer naj bi Cezar leta 54 pr. n. št. porazil Kasivaleuna Kasivelaun (latinsko), britski poglavar, ki je leta 54 pr.
Poglej Galija in Kasivelaun
Kastik
Kastik (latinsko: Casticus), vladar galskega plemena Sekvanov iz vzhodne Galije.
Poglej Galija in Kastik
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Galija in Kelti
Keltiberi
Etnologija Iberskega polotoka okoli leta 200 pr. n. št. Keltiberi, keltsko govoreče ljudstvo, ki je bilo v zadnjih stoletjih pred našim štetjem naseljeno na Iberskem polotoku.
Poglej Galija in Keltiberi
Keltska umetnost
Keltska umetnost je povezana z ljudmi, znanimi kot Kelti, tistimi, ki so govorili keltske jezike v Evropi od prazgodovine do sodobnega obdobja, pa tudi umetnosti starodavnih ljudstev, katerih jezik je negotov, vendar imajo kulturne in slogovne podobnosti z govorci keltskih jezikov.
Poglej Galija in Keltska umetnost
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Galija in Kibela
Kimbri
Kimbri, pleme iz severne Evrope, ki je v poznem 2.
Poglej Galija in Kimbri
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Galija in Klavdij I.
Klodij Albin
Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.
Poglej Galija in Klodij Albin
Klodion
Klodion (latinsko) je bil kralj Salijskih Frankov, prva zanesljiva zgodovinska oseba iz Merovinške dinastije, * 392/395,Barns-Graham, Peter.
Poglej Galija in Klodion
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Galija in Klodvik I.
Klodvik II.
Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.
Poglej Galija in Klodvik II.
Komod
Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.
Poglej Galija in Komod
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Galija in Konstancij II.
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Poglej Galija in Konstancij Klor
Konstans
Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.
Poglej Galija in Konstans
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Galija in Konstantin I. Veliki
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Poglej Galija in Konstantin II.
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Galija in Kvadi
Kvestor
Kvestor (latinsko quaestor, slovensko preiskovalec) je bil državni uradnik Starega Rima.
Poglej Galija in Kvestor
Kvinarij
Kvinarij: na prednji strani kovanca je podoba Rimljana s čelado in številka V (5, kvinarij), na zadnji strani pa sta Kastor in Poluks na konjih Alektov (293-296) Æ kvinarij Kvinarij (latinsko, petak) je bil majhen srebrn rimski kovanec, vreden pol denarija.
Poglej Galija in Kvinarij
Laeti
Laeti so bili polsvobodni germanski kmetje, ki so jih Rimljani od mlajšega cesarskega obdobja naprej naseljevali na svojem državnem ozemlju.
Poglej Galija in Laeti
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Galija in Langobardi
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Poglej Galija in Latenska kultura
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej Galija in Leto štirih cesarjev
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.
Poglej Galija in Licinij I.
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Poglej Galija in Liguri
Lugdunska Galija
Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.
Poglej Galija in Lugdunska Galija
Lukijan
Lukijan iz Samosate (grško Λουκιανὸς ὁ Σαμοσατεύς, latinsko Lucianus Samosatensis; cca 125 – po 180) je bil sirski retorik in zelo cenjen satirični pisec, ki je pisal v grščini, poznan je bil po izjemno bogatem opusu.
Poglej Galija in Lukijan
Lutecija
Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.
Poglej Galija in Lutecija
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Galija in Magister militum
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Galija in Magn Maksim
Magnencij
Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.
Poglej Galija in Magnencij
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Galija in Mainz
Majorijan
Majorijan (latinsko Flavius Iulius Valerius Maiorianus Augustus) je bil cesar Zahodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 461, * okoli 420, † 7. avgust 461.
Poglej Galija in Majorijan
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Galija in Maksimijan
Marcijan
Marcijan (latinsko) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 450 do 457, * 392, † 27. januar 457.
Poglej Galija in Marcijan
Mark Junij Brut
Mark Junij Brut (latinsko), znan tudi kot Kvint Servilij Kepion Brut (latinsko) je bil senator v pozni Rimski republiki, * 85 pr. n. št., † 42 pr. n. št., Filipi, Makedonija.
Poglej Galija in Mark Junij Brut
Mark Klavdij Tacit
Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.
Poglej Galija in Mark Klavdij Tacit
Mark Vipsanij Agripa
Márk Vipsánij Agrípa (Marcus Vipsanius Agrippa), tudi samo Agrípa, rimski vojskovodja, * okoli 63 pr. n. št., † 12 pr. n. št. Iz njegovega zgodnjega življenja ni znano veliko.
Poglej Galija in Mark Vipsanij Agripa
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Galija in Markomanske vojne
Marmor cipollino
Vzorec marmorja cipollino iz stebra Maksencijeve bazilike, Rimski forum, Rim. Karistijski marmor ali marmor cipollino je dobil ime v dobi renesanse po čebuli (italijansko: cipolla), današnje ime pa ustreza latinskemu imenu marmor carystium ali marmor iz Karystosa in tudi marmor styrum.
Poglej Galija in Marmor cipollino
Martin (osebno ime)
Martin je moško osebno ime.
Poglej Galija in Martin (osebno ime)
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Galija in Martin iz Toursa
Mediolanum
Mediolanum, antični Milano, je bil prvotno mesto Insubrov, zatem pa je postal pomembno rimsko mesto v severni Italiji.
Poglej Galija in Mediolanum
Menapijci
Rekonstrukcija menapijske koče v Destelbergenu Menapijci, antično belgijsko pleme iz severne Galije.
Poglej Galija in Menapijci
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Galija in Merkur (mitologija)
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Galija in Merovingi
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Galija in Metz
Mildenhalldski zaklad
Mildenhallski zaklad je velika zbirka 34 mojstrovin rimske srebrne namizne posode iz 4.
Poglej Galija in Mildenhalldski zaklad
Misijon
Misijon je organizacijska enota verske skupnosti za širjenje religije v deželah, ki te religije še ne poznajo.
Poglej Galija in Misijon
Narbonska Galija
Rokavskega preliva razlikuje od antičnega Narbonska Galija (latinsko: Gallia Narbonensis), rimska provinca na ozemlju sedanjih francoskih pokrajin Languedoc in Provansa v južni Franciji.
Poglej Galija in Narbonska Galija
Nervijci
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.
Poglej Galija in Nervijci
Norma (opera)
Norma je opera v dveh dejanjih (petih slikah) Vincenza Bellinija.
Poglej Galija in Norma (opera)
Oppidum
Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.
Poglej Galija in Oppidum
Orgetoriks
Orgetoriks, premožen helvetski aristokrat, ki je živel v času Cezarjevega konzulstva.
Poglej Galija in Orgetoriks
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Galija in Ostrogoti
Otoška keltska umetnost
Otošna keltska umetnost, znan tudi pod imenom hiberno-saksonska umetnost, je slog v umetnosti, ki je nastal v post-rimski zgodovini Irske in Velike Britanije.
Poglej Galija in Otoška keltska umetnost
Paks (boginja)
Kip boginje Paks na vrtu Pavlovske palače v Sankt Peterburgu Rekonstruirani tempelj ''Ara Pacis Augustae'' Paks (latinsko, slovensko mir) je bila rimska boginja miru, enakovredna grški Ireni.
Poglej Galija in Paks (boginja)
Palmirsko cesarstvo
Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.
Poglej Galija in Palmirsko cesarstvo
Papež Anastazij II.
Anastazij II. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 445 Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež 24. november 496; † 16. november 498 Rim, pokopan Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).
Poglej Galija in Papež Anastazij II.
Papež Celestin I.
Celestin I. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Kampanija, Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); papež izvoljen 10. september 422; † 27. julij 432 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Galija in Papež Celestin I.
Papež Feliks I.
Sveti Feliks, papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 3. stoletje po Kr.
Poglej Galija in Papež Feliks I.
Papež Leon I.
Leon Veliki ali Leon I., je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 Toskana, (Italija), † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.
Poglej Galija in Papež Leon I.
Papež Pelagij I.
Pelagij I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 505 Rim (Italsko kraljestvo); † 4. marec 561 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Galija in Papež Pelagij I.
Papež Simah
Simah, rimski škof (papež) rimskokatoliške Cerkve in svetnik; * okrog 445 Sardinija, Zahodnorimsko cesarstvo; † 19. julij 514 Rim, Italsko kraljestvo.
Poglej Galija in Papež Simah
Papež Siricij
Siricij je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve od 22. december 384 do 26. november 399.
Poglej Galija in Papež Siricij
Papež Zosim
Zosimje bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 4. stoletje (Grčija, Rimsko cesarstvo); † 26. december 418 Rim (Italija, Rimsko cesarstvo).
Poglej Galija in Papež Zosim
Parizi
Karta Galije v 1. stoletju n. št. Pariški zlatnik iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec s podobo konja iz 1. stoletja pr. n. št., Cabinet des Médailles, Pariz) Pariški kovanec, Metropolitan Museum of Art Parizi (latinsko Parisii), keltsko pleme, ki je bilo v železni dobi od sredine 3.
Poglej Galija in Parizi
Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Paul-Émile (François) Lecoq de Boisbaudran, francoski kemik, * 18. april 1838, Cognac, Francija, † 28. maj 1912, Pariz, Francija.
Poglej Galija in Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Pelagij
Pelagij, britanski menih in teolog, * okrog 350, Britansko otočje, † 420, Palestina Pelagij je učil, da je človeška narava dobra, da Božja milost ni potrebna in da ni treba krščevati otrok in odraslih.
Poglej Galija in Pelagij
Peninske Alpe (rimska provinca)
Peninske ali Grajske Alpe (latinsko ali), ena od treh provinc Rimskega cesarstva v zahodnih Alpah na meji med Italijo in Galijo, ki jo je k cesarstvu leta 15 pr.
Poglej Galija in Peninske Alpe (rimska provinca)
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Poglej Galija in Peter Puščavnik
Pipin Landenski
Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27.
Poglej Galija in Pipin Landenski
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Poglej Galija in Pireneji
Piteas
Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.
Poglej Galija in Piteas
Polje mečev
Polje mečev (v izvirniku) je zgodovinski roman britanskega pisatelja Conna Igguldena, ki je prvič izšel leta 2005 pri založbi HarperCollins.
Poglej Galija in Polje mečev
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Poglej Galija in Pomeni imen asteroidov: 1–500
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Galija in Porenje
Posidonij
Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.
Poglej Galija in Posidonij
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Galija in Prelaz Brenner
Primas
Primas, (lat. primas; prvi, prvak) je v Rimskokatoliški cerkvi častni naslov nekaterih nadškofov (npr. v Toledu, Bragi, Armaghu oz. Dublinu, Pragi, Salzburgu, Gnieznu oz. Varšavi, Esztergomu, Lyonu oz. Reimsu, Utrechtu, Bragi ali Tarragoni itd.) ali najvidnejših škofov oziroma nadškofov v pokrajini ali državi (npr.
Poglej Galija in Primas
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Galija in Principat
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Poglej Galija in Prob
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Galija in Provansa
Rennes-le-Château
Rennes-le-Château (okcitansko Rènnas del Castèl) je majhna občina, približno 5 km južno od Couiza, v departmaja Aude v Languedocu na jugu Francije.
Poglej Galija in Rennes-le-Château
Rikomer
Rikomer ali Flavius Richomeres, rimski politik in vojaška osebnost frankovskega rodu, * 4.
Poglej Galija in Rikomer
Rimska Britanija
Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.
Poglej Galija in Rimska Britanija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Galija in Rimska provinca
Rimska vila
Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.
Poglej Galija in Rimska vila
Rimski akvadukt
Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.
Poglej Galija in Rimski akvadukt
Rimski guverner
Rimski guverner, znan tudi kot propretor ali prokonzul, je bil visok državni uradnik, izvoljen ali imenovan za glavnega predstavnika rimske oblasti v eni ali več provincah Rimskega cesarstva.
Poglej Galija in Rimski guverner
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Galija in Rimsko cesarstvo
Rock Express 100 najboljših jugoslovanskih rock skladb vseh časov
100 najboljših jugoslovanskih rock skladb vseh časov (100 najboljih pesama svih vremena YU rocka) je seznam, ki ga je objavila srbska revija Rock Express.
Poglej Galija in Rock Express 100 najboljših jugoslovanskih rock skladb vseh časov
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Galija in Rouen
Sacra di San Michele
Sacra di San Michele, včasih znana kot Samostan svetega Mihaela, je verski kompleks na Mount Pirchiriano, ki se nahaja na južni strani Val di Susa s pogledom na vasi Avigliana in Chiusa di San Michele, v Piemontu, v severozahodni Italije.
Poglej Galija in Sacra di San Michele
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Galija in Salijski Franki
Salonin
Publij Licinij Kornelij Salonin Valerijan je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 258 do 260, * okoli 242, † 260, Colonia Agrippina, Germanija.
Poglej Galija in Salonin
Sasi
Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.
Poglej Galija in Sasi
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Galija in Savoja
Sens
''Znotraj katedrale v Sensu'', Jean-Baptiste-Camille Corot, c. 1874. Sens je občina v departmaju Yonne v regiji Burgundija-Franche-Comté v severni osrednji Franciji, 120 km od Pariza.
Poglej Galija in Sens
Septimij Sever
Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.
Poglej Galija in Septimij Sever
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Poglej Galija in Seznam bizantinskih cesarjev
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Galija in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Galija in Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Galija in Seznam zgodovinskih vsebin
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Poglej Galija in Silingi
Sivi egiptovski granit
Sivi egiptovski granit, tudi Marmor Claudianum, Granito del Foro je značilna vulkanska kamnina, ki so jo uporabljali že v času rimskega cesarstva.
Poglej Galija in Sivi egiptovski granit
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Galija in Speyer
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Galija in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Galija in Starorimska civilizacija
Svebi
Svebi je ime za zvezo germanskih plemen, ki so živela v porečju Labe od 1. stoletja pr. n. št. naprej, ko se njihovo ime prvič pojavi v rimskih zapisih.
Poglej Galija in Svebi
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Galija in Sveto rimsko cesarstvo
Tavriski
Zemljevi naselitve Tavriskov Tavriski (latinsko) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.
Poglej Galija in Tavriski
Teja (kralj Ostrogotov)
Teja je bil zadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 252 do 553, * ni znano, † 552 ali 553.
Poglej Galija in Teja (kralj Ostrogotov)
Teodebert I.
solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.
Poglej Galija in Teodebert I.
Teodorik I.
Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.
Poglej Galija in Teodorik I.
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Poglej Galija in Tetrarhija
Tiberij II. Konstantin
Tiberij II.
Poglej Galija in Tiberij II. Konstantin
Tigurini
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Tigurini, eno od štirih plemen keltskih Helvetov.
Poglej Galija in Tigurini
Trier
Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.
Poglej Galija in Trier
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev označuje umetnine germanskih ljudstev v obdobju preseljevanja (približno od leta 300–900 n. št.). Vključuje umetnost migracij nemških plemen po celini, pa tudi začetek otoške ali irsko-saške umetnosti, anglosaške in keltske fuzije na britanskih otokih.
Poglej Galija in Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev
Urbino
Urbino (urbíno) /antično Urbinum Hortense, lat. Urvinum Mataurense, Urbinum Mataurense) je mesto v pokrajini Pesaro e Urbino na severu italijanske dežele Marke. Mesto, ki po stanju na dan 31. december 2005 šteje 15.566 prebivalcev je bilo naseljeno že v predrimski dobi. Ustanovili so ga Umbrijci.
Poglej Galija in Urbino
Utrjeno mesto Carcassonne
Utrjeno mesto Carcassonne (francosko Cité de Carcassonne; okcitansko Ciutat de Carcassona) je srednjeveška citadela v francoskem mestu Carcassonne, v departmaju Aude, regija Oksitanija.
Poglej Galija in Utrjeno mesto Carcassonne
V. legija Alaudae
Peta legija Alaudae (latinsko Legio quinta Alaudae, tudi Alauda ali Alaudarum), poznana tudi kot Galska, rimska legija, ki jo je leta 52 pr.
Poglej Galija in V. legija Alaudae
V. legija Macedonica
Peta makedonska legija (latinsko), rimska legija, ki sta jo v prvi sestavi leta 43 pr.
Poglej Galija in V. legija Macedonica
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Galija in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Galija in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Galija in Valentinijan II.
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Poglej Galija in Valonija
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Galija in Vandali
Vandalsko kraljevstvo
website.
Poglej Galija in Vandalsko kraljevstvo
Via Aemilia
Via Aemilia (italijansko Via Emilia) je bila rimska cesta v severni italijanski planoti, ki je tekla od Ariminuma (Rimini) na jadranski obali, do Placentie (Piacenza) ob reki Pad.
Poglej Galija in Via Aemilia
Via Aquitania
Via Aquitania je bila rimska cesta, ki je nastala leta 118 pred našim štetjem v rimski provinci Galiji.
Poglej Galija in Via Aquitania
Via Domitia
Smer poti Via Domitia. Sledi vozov na Via Domitii Pont romain de Saint-Thibéry Via Domitia je prva rimska cesta, zgrajena na ozemlju Galije v letih 120–118 pred našim štetjem, v času rimskega prokonzula Gneja Domitija Ahenobarba, po katerem je tudi poimenovana.
Poglej Galija in Via Domitia
Vidimir
Vidimir je bil ostrogotski knez iz dinastije Amal, * 430 (?), † 474 (?) Italija.
Poglej Galija in Vidimir
VII. legija Claudia
Gornji Meziji LEG VII CLA VI P VI F, ki pomeni VII. legija ''Claudia'', šest krat zvesta in šest krat vdana, in podoba bika, ki je bil simbol legije VII.
Poglej Galija in VII. legija Claudia
Vila
Vila je vrsta stavbe, ki je bila prvotno antična rimska podeželska hiša višjega sloja prebivalcev.
Poglej Galija in Vila
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Galija in Vitelij
Vitruvij
Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.
Poglej Galija in Vitruvij
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Galija in Vizigoti
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.
Poglej Galija in Vizigotsko kraljestvo
Vlahi
Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.
Poglej Galija in Vlahi
Wales
Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.
Poglej Galija in Wales
Winchester, Anglija
Hamo Thornycroft - kip kralja Alfreda Velikega v Winchestru. Winchester je mesto in okrožje v Hampshiru, Anglija.
Poglej Galija in Winchester, Anglija
X. legija Equestris
Deseta legija Equestris (latinsko Legio decima Equeastris, "konjeniška"), rimska legija, ki jo je ustanovil Julij Cezar leta 61 pr.
Poglej Galija in X. legija Equestris
X. legija Gemina
Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.
Poglej Galija in X. legija Gemina
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Galija in XIII. legija Gemina
XVII. legija
Rekonstruiran legijin prapor (orel) XVII.
Poglej Galija in XVII. legija
XVIII. legija
Nagrobnih napis za Gaja Pompeja Prokula, tretjega sina Gaja, vojaškega tribuna XVIII. legije, prefekta inženircev s častnim nazivom sevirja konjeniških enot; Museo Epigrafico, Terme di Diocleziano, Rim Epitaf Marka Celija, centurija XVIII. (XIIX.) legije Osemnajsta legija (latinsko Legio duodevigesima, pisano z XVIII ali XIIX), rimska legija, ustanovljena okoli leta 41 pr.
Poglej Galija in XVIII. legija
XX. legija Valeria Victrix
Britaniji. Tam je bila od leta 88 n. št. do poznega 3. stoletja ali še dlje. Strešnik iz Holta, Clwyd, Wales z oznakami XX. legije Legio XX Valeria Victrix (slovensko Zmagovita XX. legija Valerija) je bila legija armade Rimskega cesarstva.
Poglej Galija in XX. legija Valeria Victrix
Zaklad iz Gourdona
Zaklad iz Gourdona (francosko Trésor de Gourdon) je zaklad zlatih predmetov in kovancev, ki lahko izvirajo iz merovinškega obdobja konec 5.
Poglej Galija in Zaklad iz Gourdona
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Poglej Galija in Zgodovina Francije
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Galija in Zgodovina Nemčije
383
383 (CCCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Galija in 383
486
486 (CDLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Galija in 486
52 pr. n. št.
52 pr.
Poglej Galija in 52 pr. n. št.
55 pr. n. št.
55 pr.
Poglej Galija in 55 pr. n. št.
, Châlons-en-Champagne, Cisalpska Galija, Cornwall, Dordogne (reka), Druga punska vojna, Dumnoriks, Eburoni, Emona, Etolska zveza, Eurik, Evherij Lyonski, Evtropij, Faramond, Fasti Triumphales, Fleur-de-lis, Foederati, Francija, Frankovski jezik, Frankovsko cesarstvo, Fredegarjeva kronika, Fredegunda, Gaj Julij Cezar, Gal, Galščina, Galba, Galci, Galicija (razločitev), Galien, Galija (razločitev), Galileja, Galla Placidia, Galske vojne, Galski imperij, Garum, Gepidi, Germanik, Godigisel, Gracijan (rimski cesar), Grofija Flandrija, Gundestrupski kotel, Hamavi, Hanibal, Hanibalijan, Hasdingi, Hasdrubal Barka, Helveti, Herod Agripa I., Heruli, Hibernija, Hildebert I., Hildebert III., Hilderik I., Hispanija, Honorij (rimski cesar), Huni, III. legija Cirenajka, Insubri, Irska gelščina, Issoudun, IX. legija Hispana, Julij Civil, Julijan (rimski cesar), Julijsko-klavdijska rodbina, Justin, Kar (rimski cesar), Karel Plešasti, Kasivelaun, Kastik, Kelti, Keltiberi, Keltska umetnost, Kibela, Kimbri, Klavdij I., Klodij Albin, Klodion, Klodvik I., Klodvik II., Komod, Konstancij II., Konstancij Klor, Konstans, Konstantin I. Veliki, Konstantin II., Kvadi, Kvestor, Kvinarij, Laeti, Langobardi, Latenska kultura, Leto štirih cesarjev, Licinij I., Liguri, Lugdunska Galija, Lukijan, Lutecija, Magister militum, Magn Maksim, Magnencij, Mainz, Majorijan, Maksimijan, Marcijan, Mark Junij Brut, Mark Klavdij Tacit, Mark Vipsanij Agripa, Markomanske vojne, Marmor cipollino, Martin (osebno ime), Martin iz Toursa, Mediolanum, Menapijci, Merkur (mitologija), Merovingi, Metz, Mildenhalldski zaklad, Misijon, Narbonska Galija, Nervijci, Norma (opera), Oppidum, Orgetoriks, Ostrogoti, Otoška keltska umetnost, Paks (boginja), Palmirsko cesarstvo, Papež Anastazij II., Papež Celestin I., Papež Feliks I., Papež Leon I., Papež Pelagij I., Papež Simah, Papež Siricij, Papež Zosim, Parizi, Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran, Pelagij, Peninske Alpe (rimska provinca), Peter Puščavnik, Pipin Landenski, Pireneji, Piteas, Polje mečev, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Porenje, Posidonij, Prelaz Brenner, Primas, Principat, Prob, Provansa, Rennes-le-Château, Rikomer, Rimska Britanija, Rimska provinca, Rimska vila, Rimski akvadukt, Rimski guverner, Rimsko cesarstvo, Rock Express 100 najboljših jugoslovanskih rock skladb vseh časov, Rouen, Sacra di San Michele, Salijski Franki, Salonin, Sasi, Savoja, Sens, Septimij Sever, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam rimskih cesarjev, Seznam rimskih uzurpatorjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Silingi, Sivi egiptovski granit, Speyer, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Svebi, Sveto rimsko cesarstvo, Tavriski, Teja (kralj Ostrogotov), Teodebert I., Teodorik I., Tetrarhija, Tiberij II. Konstantin, Tigurini, Trier, Umetnost obdobja preseljevanja ljudstev, Urbino, Utrjeno mesto Carcassonne, V. legija Alaudae, V. legija Macedonica, Valens, Valentinijan I., Valentinijan II., Valonija, Vandali, Vandalsko kraljevstvo, Via Aemilia, Via Aquitania, Via Domitia, Vidimir, VII. legija Claudia, Vila, Vitelij, Vitruvij, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vlahi, Wales, Winchester, Anglija, X. legija Equestris, X. legija Gemina, XIII. legija Gemina, XVII. legija, XVIII. legija, XX. legija Valeria Victrix, Zaklad iz Gourdona, Zgodovina Francije, Zgodovina Nemčije, 383, 486, 52 pr. n. št., 55 pr. n. št..