Kazalo
44 odnosi: Abeceda, Anton Krempl, Anton Martin Slomšek, Arabica, Banatski Bolgari, Bohoričica, Bosanščina, Dajnčica, Düševni list, Dvočrkje, Evangeličanski kalendar, Gaj, Gradiščanščina, Hodi k oltarskomi svestvi, Hrvaščina, Janez Bleiweis, Janoš Murkovič, Jožef Blaznik, Jožef Ficko (pisatelj), Julij Kleinmayr, Jurij Volc, Kmetijske in rokodelske novice, Koloman Kvas, Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, Ljudevit Gaj, Metelčica, Moliščina, Molitvena kniga, Naš Slovenski kalendar, Návuk vogrszkoga jezika, Nedelni i svetešnji Evangeliumi, Nouvi Zákon, Peter Dajnko, Pisanje, Prečrkovanje, Prirodopis s kepami, Slovenščina, Slovenska abeceda, Slovenska abecedna vojna, Slovo od mladosti, Srbščina, Srbohrvaščina, Stanko Vraz, Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser).
Abeceda
Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov).
Poglej Gajica in Abeceda
Anton Krempl
Anton Krempl, slovenski duhovnik, zgodovinar, pesnik, pisatelj in narodni buditelj, * 29. januar 1790, Polički Vrh, † 21. december 1844, Mala Nedelja.
Poglej Gajica in Anton Krempl
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Gajica in Anton Martin Slomšek
Arabica
Arabica (tudi arebica) je bila različica arabske pisave, ki so jo uporabljali muslimani v Bosni zlasti v času od 15.
Poglej Gajica in Arabica
Banatski Bolgari
Novo zavezp v banatskobolgarščino. Banatski Bolgari (Palćene ali Banátsći balgare, madžarsko Bánáti bolgárok, Bánsági bolgárok, bolgarsko банатски българи, romunsko Bulgari bănăţeni) so južnoslovanska etnična skupina v Banatu, ki je na Ogrsko (Madžarsko) prišla v 18.
Poglej Gajica in Banatski Bolgari
Bohoričica
Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750). Bohoríčica je slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – Abecednika in Katekizma.
Poglej Gajica in Bohoričica
Bosanščina
Bosánščina (izvirno bosanski jezik / босански језик) je ena izmed standardnih različic osrednjega južnoslovanskega jezika, znanega kot srbohrvaščina.
Poglej Gajica in Bosanščina
Dajnčica
Dajnčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Peter Dajnko.
Poglej Gajica in Dajnčica
Düševni list
''Düševni list'' leta 1933 Düševni list (v madžarskem črkopisu Düsevni liszt) je bil prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je izhajal od 20.
Poglej Gajica in Düševni list
Dvočrkje
Dvóčŕkje ali dígráf je v jezikoslovju skupina dveh črk, ki skupaj označujeta en glas.
Poglej Gajica in Dvočrkje
Evangeličanski kalendar
Kovač izdal za: ''szlovenszki evangelicsanszki narod''. Evangeličanski kalendar leta 1928. Evangeličanski kalendar (Evangeličanski koledar) je prekmurski koledar prekmurskih evangeličanov, ki je prihaja od leta 1923, do leta 1941.
Poglej Gajica in Evangeličanski kalendar
Gaj
Gaj je lahko.
Poglej Gajica in Gaj
Gradiščanščina
Gradiščanščina (hrvaško Gradišćanski jezik, Gradišćanština, ali Gradišćansko narječje, nemško Burgenlandkroatische Sprache, madžarsko Gradistyei nyelv, Gradiscsei nyelv) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika.
Poglej Gajica in Gradiščanščina
Hodi k oltarskomi svestvi
Predgovor druge izdaje, 1923 Ena molitev iz izdaje leta 1923 Molitev pri sveti maši (Hodi k oltarskomi svestvi, 1910 Hodi k oltarskomi svestvi (Hodi k oltarskemu svestvu) je prekmurski molitvenik Jožefa Klekla st. iz leta 1910.
Poglej Gajica in Hodi k oltarskomi svestvi
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Gajica in Hrvaščina
Janez Bleiweis
Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, slovenski veterinar, publicist in politik, * 19. november 1808, Kranj, † 29. november 1881, Ljubljana.
Poglej Gajica in Janez Bleiweis
Janoš Murkovič
Janoš Murkovič, slovenski prekmurski učitelj, glasbenik in pisatelj, *23. december, 1839, Bučkovci, † 15. april, 1917, Lendavske Gorice.
Poglej Gajica in Janoš Murkovič
Jožef Blaznik
Jožef Blaznik (tudi Blasnik), slovenski tiskar in založnik, * 7. februar 1800, Idrija, † 23. junij 1872, Ljubljana.
Poglej Gajica in Jožef Blaznik
Jožef Ficko (pisatelj)
Kratak pregléd sztaroga zakona. Jožef Ficko (madžarsko Ficzkó József) rimskokatoliški duhovnik in pisatelj, slovenskega rodu, pisal je v hrvaščini (gradiščanščini).
Poglej Gajica in Jožef Ficko (pisatelj)
Julij Kleinmayr
Julij pl.
Poglej Gajica in Julij Kleinmayr
Jurij Volc
Jurij Volc slovenski duhovnik, kanonik, knjižničar, glavni prevajalec Wolfovega Svetega pisma.
Poglej Gajica in Jurij Volc
Kmetijske in rokodelske novice
Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.
Poglej Gajica in Kmetijske in rokodelske novice
Koloman Kvas
Koloman Kvas, slovenski učitelj.
Poglej Gajica in Koloman Kvas
Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Zagrebu Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830.
Poglej Gajica in Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Ljudevit Gaj
Ljudevit Gaj, hrvaški jezikoslovec, politik, novinar in pisatelj, * 8. avgust 1809, Krapina, Zagorje, † 20. april 1872, Zagreb.
Poglej Gajica in Ljudevit Gaj
Metelčica
Metelčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Franc Serafin Metelko.
Poglej Gajica in Metelčica
Moliščina
Moliščina (hrvaško Moliški hrvatski jezik, Moliški hrvatski dijalekt, Moliškohrvatsko narječje, italijansko Croato molisano, neapeljsko Croato mulisano) je osamosvojeno narečje hrvaškega jezika, ki ga govorijo Moliški Hrvati v regiji Molize v Srednji Italiji.
Poglej Gajica in Moliščina
Molitvena kniga
Davidov 50. psalm ''(žoltar)'' v izdaji Knige molitvene iz leta 1847. Molitvena kniga ali Kniga Molitvena je molitvenik v prekmurščini in drugo pomembnejše delo Mikloša Küzmiča.
Poglej Gajica in Molitvena kniga
Naš Slovenski kalendar
Naš slovenski kalendar. Naš Slovenski kalendar (Naš slovenski koledar) je predhodnik Dober pajdás kalendariuma iz leta 1922.
Poglej Gajica in Naš Slovenski kalendar
Návuk vogrszkoga jezika
Návuk vogrszkoga jezika (Nauk madžarskega jezika) je prekmursko-madžarska slovnica Imreta Augustiča iz leta 1876 in je obenem prekmursko-madžarski ter slovensko-madžarski slovar.
Poglej Gajica in Návuk vogrszkoga jezika
Nedelni i svetešnji Evangeliumi
Nedelni i svetešnji Evangeliumi (Nedeljni in praznični evangeliji) je kratek zvezek, ki vsebuje biblijske odlomke iz štirih evangelijev v prekmurščini.
Poglej Gajica in Nedelni i svetešnji Evangeliumi
Nouvi Zákon
Originalna izdaja Nouvega Zákona v razstavi knjižnice, Murska Sobota, 2009. Nouvi Zákon (Novi Testament, Novi Zakon), je prevod Nove zaveze v prekmurščino.
Poglej Gajica in Nouvi Zákon
Peter Dajnko
Peter Dajnko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, čebelar, pisatelj in jezikoslovec, * 23. april 1787, Črešnjevci; † 22. februar 1873, Velika Nedelja.
Poglej Gajica in Peter Dajnko
Pisanje
Pisanje je kodiranje sporočila s pisnimi znamenji (črkami, številkami, notami), ki jih poznamo pod izrazom pisava.
Poglej Gajica in Pisanje
Prečrkovanje
Prečrkovánje je preslikava znakov ene abecede v znake druge abecede oziroma spreminjanje zapisa besede iz ene pisave v drugo.
Poglej Gajica in Prečrkovanje
Prirodopis s kepami
Prirodopis s kepami (Prirodopis s slikami) je naravoslovni učbenik Imreta Augustiča v prekmurščini iz 1878, ki ga je avtor prevedel iz slovenščine (Fran Erjavec: Živalstvo).
Poglej Gajica in Prirodopis s kepami
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Gajica in Slovenščina
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Poglej Gajica in Slovenska abeceda
Slovenska abecedna vojna
France Prešeren - ''Črkarska pravda'' Slovenska abecedna vojna ali črkarska pravda je bila črkopisna, jezikoslovna in kulturno-literarna polemika, ki je potekala od leta 1831 do leta 1833.
Poglej Gajica in Slovenska abecedna vojna
Slovo od mladosti
Rokopis pesmi Filozofske fakultete prvič javno predstavljena. Najdba Prešernovih rokopisov je izjemnega pomena, saj je od zadnjega takega dogodka minilo skoraj 60 let. Prešernova pesem »Slovo od mladosti« je nastala leta 1829.
Poglej Gajica in Slovo od mladosti
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Gajica in Srbščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Gajica in Srbohrvaščina
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Gajica in Stanko Vraz
Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)
Prvi obsežni pregled zgodovine slovenskega slovstva, ki ga je spisal Karel Glaser, izdala Slovenska Matica v letih 1894–1900.
Poglej Gajica in Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)