Odpri v Google MapsKazalo
215 odnosi: Adalbero, Koroški vojvoda, Adolf Pertot, Aerodrom Portorož, Agilulf, Ajstulf, Albert IV. Goriški, Angel Peter Cracina, Angelo Zoratti, Ankaran, Anton Bajt, Ardito Desio, Arnold Rikli, Attems (razločitev), Attemsi, Škofija Celje, Škofija Trst, Štalenska gora, Žabnice, Železniki, Župnija Nova Cerkev, Čedad, Čenta, Italija, Černjejski grad, Balderik, Bela (Kanalska dolina), Beneška republika, Beneška Slovenija, Beneški plebiscit, Benediktinci, Bergamo, Biblioteca Guarneriana, Bitka pri Visu (1866), Bizjakarija, Bukovništvo, Cerkev sv. Andreja, Gosteče, Cerkev sv. Jakoba, Škofja Loka, Cerkev sv. Mihaela, San Daniele, Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom, Cerkev sv. Petra, Poljče, Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Cerkev Višarske Matere Božje, Coroniniji, Corusi, Darko Bratina, David Fortunat Doktorič, Deželna agencija za furlanski jezik, Devinski gospodje, Dobrovo, Družina, Dvorec Dol, ... Razširi indeks (165 več) »
Adalbero, Koroški vojvoda
Adalbero Eppensteinski (* ~ 980; † 28. november 1039 v Ebersbergu na Južnem Bavarskem je bil Mejni grof Koroške marke (ca. 1000–1011) nato pa vojvoda Koroške in Mejne grofije Verona (1011/1012–1035).
Poglej Furlanija in Adalbero, Koroški vojvoda
Adolf Pertot
Adolf Pertot, slovenski zborovodja in narodni delavec, * 2. februar 1903, Nabrežina, † 28. september 1982, Nabrežina.
Poglej Furlanija in Adolf Pertot
Aerodrom Portorož
Aerodrom Portorož je tretje mednarodno letališče v Sloveniji in ima asfaltno, 1200 metrov dolgo vzletno pristajalno stezo.
Poglej Furlanija in Aerodrom Portorož
Agilulf
Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.
Poglej Furlanija in Agilulf
Ajstulf
Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.
Poglej Furlanija in Ajstulf
Albert IV. Goriški
Albert IV.
Poglej Furlanija in Albert IV. Goriški
Angel Peter Cracina
Angel Peter Cracina /kráčina/ (tudi Kracina), slovenski katoliški duhovnik, narodni delavec, zgodovinar in etnograf v beneški Sloveniji, * 16. april 1909, Čampej v občini Fojda, Videmska pokrajina, † 20.
Poglej Furlanija in Angel Peter Cracina
Angelo Zoratti
Angelo Zoratti, furlanski rezbar, pozlatar in slikar, * 18. april 1839, Videm, † 16. marec 1913, Maribor.
Poglej Furlanija in Angelo Zoratti
Ankaran
Ankaran je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.200 prebivalci.
Poglej Furlanija in Ankaran
Anton Bajt
Anton Bajt, slovenski rimokatoliški duhovnik, * 19. januar 1913, Tolmin, † 26. avgust 1998, Ljubljana.
Poglej Furlanija in Anton Bajt
Ardito Desio
Grof Ardito Desio, italijanski raziskovalec, alpinist, geolog in kartograf, * 18. april 1897, Palmanova, Furlanija, Italija, † 12. december 2001, Rim, Italija.
Poglej Furlanija in Ardito Desio
Arnold Rikli
Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Furlanija in Arnold Rikli
Attems (razločitev)
Attems je lahko.
Poglej Furlanija in Attems (razločitev)
Attemsi
Grb grofov Attemsov Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem.
Poglej Furlanija in Attemsi
Škofija Celje
Škofija Celje je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor.
Poglej Furlanija in Škofija Celje
Škofija Trst
Tržaška škofija obstaja od leta 524.
Poglej Furlanija in Škofija Trst
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Furlanija in Štalenska gora
Žabnice
Baročna cerkev v Žabnicah Žabnice ( ) so naselje blizu Trbiža v Italiji, na tromeji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.
Poglej Furlanija in Žabnice
Železniki
Železniki so mesto na Gorenjskem s približno 3.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži ob Selški Sori na mestu, kjer se Selška dolina nekoliko razširi.
Poglej Furlanija in Železniki
Župnija Nova Cerkev
Župnija Nova Cerkev je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev, ki je del Škofije Celje.
Poglej Furlanija in Župnija Nova Cerkev
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija in Čedad
Čenta, Italija
Čenta (italijansko Tarcento, furlansko Tarcint, rezijsko Tarčét) je mestno naselje in sedež občine z okoli 9.000 prebivalci severno od Vidma, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija in Čenta, Italija
Černjejski grad
Černjejski grad (italijansko Castello di Cergneu) je stal na vzpetini nad vhodom v Tersko dolino pri Nemah, Furlanija, v severni Italiji.
Poglej Furlanija in Černjejski grad
Balderik
Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.
Poglej Furlanija in Balderik
Bela (Kanalska dolina)
Bela je reka v severovzhodni Furlaniji, ki teče skozi Kanalsko dolino in izvira severozahodno od kraja Žabnice (Camporosso) južni strani razvodja med Jadranom in Donavo pod goro Mirnik od koder teče na zahod do Tablje (Pontebba) in naprej na jug po Železni dolini (Canal del Ferro) do Kluž in naprej proti zahodu po južnem nadaljevanju Kanalske doline do naselja Carnia, kjer se v rečni delti izlije v Tilment (Tagliamento).
Poglej Furlanija in Bela (Kanalska dolina)
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Furlanija in Beneška republika
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Poglej Furlanija in Beneška Slovenija
Beneški plebiscit
Benéški plebiscít, uradno znan tudi kot plebiscit Benetk, beneških pokrajin in Mantove, je bil plebiscit, ki je potekal v nedeljo, 21.
Poglej Furlanija in Beneški plebiscit
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Poglej Furlanija in Benediktinci
Bergamo
Bergamo (lombardsko Bèrghem) je mesto v Lombardiji v Italiji, ki leži okoli 40 km severovzhodno od Milana in 30 km od jezer Como in Iseo.
Poglej Furlanija in Bergamo
Biblioteca Guarneriana
Biblioteca Garneriana je javna knjižnica, ustanovljena sredi 15.
Poglej Furlanija in Biblioteca Guarneriana
Bitka pri Visu (1866)
Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.
Poglej Furlanija in Bitka pri Visu (1866)
Bizjakarija
Bizjakarija (bizjaško Bisiacarìa) je ime za geografsko-jezikovno območje, ki se nahaja v južnem delu pokrajine Gorica (geografsko Furlanija).
Poglej Furlanija in Bizjakarija
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Furlanija in Bukovništvo
Cerkev sv. Andreja, Gosteče
Cerkev sv.
Poglej Furlanija in Cerkev sv. Andreja, Gosteče
Cerkev sv. Jakoba, Škofja Loka
Cerkev sv.
Poglej Furlanija in Cerkev sv. Jakoba, Škofja Loka
Cerkev sv. Mihaela, San Daniele
Cerkev sv.
Poglej Furlanija in Cerkev sv. Mihaela, San Daniele
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom
Cerkev svetega Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom, podružnična cerkev, kulturni spomenik lokalnega pomena.
Poglej Furlanija in Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom
Cerkev sv. Petra, Poljče
Cerkev sv.
Poglej Furlanija in Cerkev sv. Petra, Poljče
Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.
Poglej Furlanija in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu
Cerkev Višarske Matere Božje
Cerkev Višarske Matere Božje se nahaja na gori Svete Višarje (1790 metrov), in je podružična cerkev župnije Žabnice v Kanalski dolini.
Poglej Furlanija in Cerkev Višarske Matere Božje
Coroniniji
Coroniniji (koroníni), so italijanska plemiška rodbina, po izvoru iz Bergama v Lombardiji, ki se prvič omenja v 12. stoletju.
Poglej Furlanija in Coroniniji
Corusi
Corusi (korúzi), tudi Carusa, je italijanska rodbina iz Furlanije, ki se je naselila v Ljubljani.
Poglej Furlanija in Corusi
Darko Bratina
Darko Bratina, slovenski sociolog, politik in filmski kritik, * 30. marec 1942, Gorica, Italija, † 23. september 1997, Obernai, Francija.
Poglej Furlanija in Darko Bratina
David Fortunat Doktorič
David Fortunat Doktorič, slovenski rimokatoliški duhovnik, publicist in glasbenik, * 24. oktober 1887, Našice (Hrvaška), † 12. april 1962, Montevideo, Urugvaj.
Poglej Furlanija in David Fortunat Doktorič
Deželna agencija za furlanski jezik
Razširjanje furlanskega jezika Deželna agencija za furlanski jezik (Agjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane, ARLeF) je javni organ Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki usklajuje dejavnosti za ohranjanje in spodbujanje furlanskega jezika na celotnem območju dežele.
Poglej Furlanija in Deželna agencija za furlanski jezik
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Poglej Furlanija in Devinski gospodje
Dobrovo
Dobrovo je naselje v Občini Brda.
Poglej Furlanija in Dobrovo
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Furlanija in Družina
Dvorec Dol
Dvorec Dol (nemško Lusttal) je bil baročni dvorec baronov Erberg na levem savskem bregu v Dolu pri Ljubljani s prostranim in zgledno urejenim parkom, »kranjskim Versaillesom«, ki je bil na višku urejenosti v drugi polovici 18.
Poglej Furlanija in Dvorec Dol
Edvard Rusjan
Edvard Rusjan, slovenski letalski konstruktor, pilot in pionir letalstva, * 6. junij 1886, Trst, † 9. januar 1911, Beograd.
Poglej Furlanija in Edvard Rusjan
Engelbert I. Spanheimski
Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.
Poglej Furlanija in Engelbert I. Spanheimski
Ferdinand Philipp von Harsch
Grof Ferdinand Philipp von Harsch, avstrijski general, vojni inženir in vojaški teoretik, * 21. november 1704, † 1. november 1792.
Poglej Furlanija in Ferdinand Philipp von Harsch
Filip Spanheimski
Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem.
Poglej Furlanija in Filip Spanheimski
Franc Kosec
Franc Kosec, slovenski rimokatoliški duhovnik, politik in nabožni pisatelj, * 7. december 1843, Vojsko pri Vodicah, † 28. oktober 1924, Trst, Furlanija.
Poglej Furlanija in Franc Kosec
Frangipani
Frangipani (tudi Frangipan, Frangipane, Frangepane, Frangepani) so plemiška rodbina, ki po legendi izvira iz starorimske plemiške rodbine, ki izhaja iz Anicijev (gens Anicia).
Poglej Furlanija in Frangipani
Frtalja
Frtalja s šparglji Frtalja je slovenska narodna jajčna jed, ki izvira iz Furlanije, pod tem imenom poznana predvsem v primorski kuhinji.
Poglej Furlanija in Frtalja
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Furlanija in Furlanija - Julijska krajina
Furlanska nižina
Meretom di Capitolo Furlanska nižina (italijansko Bassa friulana, La Bassa ali Basso Friuli, furlansko Basse furlane, vzhodno-furlansko Bassa furlana) je zemljepisno območje Furlanije - Julijske krajine in Benečije opredeljena z aluvialno ravnino.
Poglej Furlanija in Furlanska nižina
Golo Brdo, Brda
Golo Brdo je naselje na levem bregu Idrije ob slovensko - italijanski državni meji v Občini Brda.
Poglej Furlanija in Golo Brdo, Brda
Gomišček
Gomišček je 8.207. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Furlanija in Gomišček
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Furlanija in Goriška (grofija)
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Poglej Furlanija in Goriška brda
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Furlanija in Goriški grofje
Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Razhajanje sever – jug je v Italiji oznaka za velike gospodarske in socialne razlike med severnimi deželami in južno ter otočno Italijo.
Poglej Furlanija in Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Grad Ahrensperg
Ostanki gradu Ahrensperg Grad Ahrensperg je bil grad pri vasi Bijača v Nadiški dolini v Furlaniji, v severni Italiji.
Poglej Furlanija in Grad Ahrensperg
Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)
Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems) ali Grad Attimis sta bila gradova pri Ahtenu, Furlanija, v severni Italiji.
Poglej Furlanija in Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)
Grad Landar (Antro)
Grad Landar je bil v visokem srednjem veku grad ali predjamski grad ter obrambni sistem cerkve Svetega Ivana v Čele ali v Landarju v Nadiški dolini v Furlaniji, v severni Italiji.
Poglej Furlanija in Grad Landar (Antro)
Grad Mokolan
Grad Mokolan, kasneje znan kot Proseški stolp (v italijanščini castello di Moncolano ali Torre di Prosecco, v nemščini Turn Prosseck) se je nahajal v okolici Trsta, pri Kontovelu, na kraškemu robu nad morjem in gradom Miramar.
Poglej Furlanija in Grad Mokolan
Grasulf II.
Grasulf II. je bil od cca leta 616 vojvoda Furlanije, * ni znano, Čedad, † do 651, Čedad.
Poglej Furlanija in Grasulf II.
Grimoald I. Beneventski
Grimoald I. Beneventski je bil vojvoda Beneventa (651–662) in kralj Langobardov (662–671), * okoli 610, † 671.
Poglej Furlanija in Grimoald I. Beneventski
Grofje Ebersberški
Grb grofov Ebersberških Močna in bogata bavarska družina grofov Sempt-Ebersberg, tudi grofje Sempt ali 'grofje Ebersberški', izvira iz časa koroškega cesarja Arnulfa († 899) pri grofu Sighartu († 906) iz družine Sieghardingerjev in konča z grofom Adalberom II.
Poglej Furlanija in Grofje Ebersberški
Gumnišče
Gumnišče je naselje v Občini Škofljica.
Poglej Furlanija in Gumnišče
Halštatska kultura
Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.
Poglej Furlanija in Halštatska kultura
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Furlanija in Henrik II. Bavarski
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Poglej Furlanija in Henrik III. Bavarski
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Furlanija in Henrik Koroški
Henrik V. Koroški
Henrik V. Koroški ali Henrik Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda in mejni grof Veronske krajine.
Poglej Furlanija in Henrik V. Koroški
Herman II. Celjski
Herman II.
Poglej Furlanija in Herman II. Celjski
Hiša na meji (film)
Hiša na meji je slovenski dokumentarno-igrani film iz leta 2004, delo režiserke Martine Kafole, posnet na podlagi istoimenskega romana.
Poglej Furlanija in Hiša na meji (film)
Hiša na meji (roman)
Hiša na meji je zgodovinski roman, delo slovenskega pisatelja Lucijana Vuge, ki je izšel leta 2003.
Poglej Furlanija in Hiša na meji (roman)
Himna Furlanije
Srečanje ob jutrišnjem dnevu je Himna Furlanije.
Poglej Furlanija in Himna Furlanije
Ignacij Marija Attems
Ignacij Marija Attems (nemško: Ignaz Maria graf Attems) (15. avgust 1652 – 13. december 1732) je bil grof Attems, ki je »ustanovil« štajersko vejo Attemsov, ene najštevilnejših plemiških rodbin na področju nekdanje Notranje Avstrije.
Poglej Furlanija in Ignacij Marija Attems
Igo Gruden
Igo (Ignacij) Gruden, slovenski pesnik in pravnik, * 18. april 1893, Nabrežina pri Trstu, Avstro-Ogrska, † 29. november 1948, Ljubljana, SR Slovenija.
Poglej Furlanija in Igo Gruden
Igor Dekleva (1921)
Igor Dekleva (partizansko ime Miha Habunek), slovenski zdravnik anesteziolog in partizanski aktivist, * 9. april 1921, Maribor, † 25. maj 2006, Trst.
Poglej Furlanija in Igor Dekleva (1921)
Istrska pramenka
210x210px Istrska pramenka, poznana tudi kot istrijanka, primorska ovca, ovca surove volne, kraška ovca in v ovčereji s krajšavo IP, je slovenska avtohtona pasma domače ovce, ki izvira iz Krasa in Istre.
Poglej Furlanija in Istrska pramenka
Italijansko izseljevanje
Brazilija 1876: priseljenci iz Benečije ustanovijo Caxias do Sul scan Maria Abel Machado & Vania Beatriz Merlotti Herédia. ''Câmara de Indústria, Comércio e Serviços de Caxias do Sul: Cem Anos de História'', Caxias do Sul: Maneco, 2001.
Poglej Furlanija in Italijansko izseljevanje
Janko Debeljak
Janko Debeljak - Giovanni, slovenski častnik, * 31. avgust 1895, Ljubljana, † 19. oktober 1957, Sitio Iliria, Brazilija.
Poglej Furlanija in Janko Debeljak
Japodi
Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.
Poglej Furlanija in Japodi
Jurij Kraigher - Žore
Jurij Kraigher - Žore (tudi Georg Kraigher ali George Kreigher), vojaški pilot, veteran prve in druge svetovne vojne, polkovnik vojnega letalstva ZDA, testni pilot, inovator, upokojeni direktor Pan American Airways, * 3. april 1891, Hrašče, Postojna, † 17. september 1984, Litchfield, Connecticut, Združene države Amerike.
Poglej Furlanija in Jurij Kraigher - Žore
Kadolah
Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.
Poglej Furlanija in Kadolah
Kambrejska liga
Kambrejska liga je bilo zavezništvo proti Beneški republiki, ki se je izoblikovalo leta 1508 na pobudo papeža Julija II. Sestavljali so ga Papeška država (papež Julij II.), Francija (Ludvik XII. Francoski), Sveto Rimsko cesarstvo (Maksimilijan I. Habsburški), Španija-Kraljevina Sicilija-Neapeljsko kraljestvo (Ferdinand II.
Poglej Furlanija in Kambrejska liga
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Furlanija in Kanalska dolina
Kaninsko pogorje
Kaninsko pogorje je južni del Zahodnih Julijskih Alp na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad Bovške kotline, na zahodu pa pada proti Jezerski dolini, dolini Reklanice in Reziji.
Poglej Furlanija in Kaninsko pogorje
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Furlanija in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Furlanija in Karel Veliki
Karlo Košuta
Karlo Košuta (tudi Carlo Cossutta), slovenski operni pevec, * 8. maj 1932, Križ, Trst, † 22. januar 2000, Videm, Furlanija.
Poglej Furlanija in Karlo Košuta
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Furlanija in Karnijske Alpe
Karniola
Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.
Poglej Furlanija in Karniola
Kempinski Palace Portorož
Kempinski Palace Portorož (nekoč »Hotel Palace«) je eden izmed hotelov s 5 zvezdicami v Sloveniji.
Poglej Furlanija in Kempinski Palace Portorož
Kočevarščina
Napis v kočevarščini in nemščini na spominski plošči na steni kapele Božjega Groba pri cerkvi Presvetega Rešnjega Telesa, Trata, Kočevje Tradicionalna krajevna imena v kočevarščini niso vedno enaka nekoč uradnim nemškim imenom Imena v kočevarščini imajo drugo glasovno stanje kot imena v knjižni nemščini Ime mesta Kočevje v slovenščini, nemščini in kočevarščini Melodija in prva kitica kočevarske ljudske pesmi ''Də mêrarin'' ("ženska ob morju").Adolf Hauffen: ''Die deutsche Sprachinsel Gottschee.'' Graz 1895, str.
Poglej Furlanija in Kočevarščina
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Poglej Furlanija in Kobarid
Konrad I. Salzburški
Konrad I. (c. 1075 – 9. april 1147) je bil salzburški nadškof v Avstriji v prvi polovici 12.
Poglej Furlanija in Konrad I. Salzburški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Furlanija in Koroška (vojvodina)
Kraljevina Češka
Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.
Poglej Furlanija in Kraljevina Češka
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Furlanija in Langobardi
Langobardski limes
Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.
Poglej Furlanija in Langobardski limes
Lavantinska škofija
Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.
Poglej Furlanija in Lavantinska škofija
Ločnik, Gorica
Ločnik (italijansko Lucinico, furlansko Lucinîs, vzhodno-furlansko Luzinìs, nemško Lutschineick) je mestna četrt Gorice, občina Furlanije - Julijske krajine, ki leži kilometer daleč od mestnega središča.
Poglej Furlanija in Ločnik, Gorica
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Poglej Furlanija in Logatec
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Furlanija in Lombardsko-beneško kraljestvo
Loredan
Loredan je plemiška družina iz Benetk, ki je igrala pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine celotnega Sredozemlja.
Poglej Furlanija in Loredan
Loris Fortuna
Loris Fortuna, italijanski politik furlanskega rodu, * 21. januar 1924, Breno, Bergamo, Italija, † 5. december 1985, Rim.
Poglej Furlanija in Loris Fortuna
Madridska pogodba
Madridska pogodba je skupno poimenovanje za mnogo sporazumov, dogovorov, mirovnih pogodb, konvencij, protokolov ipd.
Poglej Furlanija in Madridska pogodba
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Poglej Furlanija in Majnhard IV. Goriški
Mangart
Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.
Poglej Furlanija in Mangart
Maniago
Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.
Poglej Furlanija in Maniago
Marcantonio Nicoletti
Marcantonio Nicoletti, furlanski kronist, * ~ 1536, Čedad, † 21. april 1596, Čedad.
Poglej Furlanija in Marcantonio Nicoletti
Marijan Amalietti
Marijan Amalietti, slovenski arhitekt, ilustrator in karikaturist, * 19. julij 1923, Ormož, † 23. april 1988, Ljubljana.
Poglej Furlanija in Marijan Amalietti
Marijan Živic
Marijan Živic slovenski rimskokatoliški duhovnik in kulturni delavec, * 6. avgust 1919, Trst.
Poglej Furlanija in Marijan Živic
Mlaj (drevo)
Slovenskih Konjicah Mlaj je visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vrhom, postavljena za okras.
Poglej Furlanija in Mlaj (drevo)
Nadžupnija Laško
Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.
Poglej Furlanija in Nadžupnija Laško
Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.
Poglej Furlanija in Nadžupnija Slovenske Konjice
Nadiške doline
Matajur Nadiške doline (netočno, a pogosto tudi Benečija) so štiri doline ob rečicah Nadiži, Aborni, Kozici in Arbeči ter predstavljajo naravno povezavo med Čedadom (starodavni Forum Iulii) in dolino Soče, ki sestavljajo geografsko homogeno ozemlje.
Poglej Furlanija in Nadiške doline
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Poglej Furlanija in Nadiža
Narečna književnost
Narečna književnost je avtorsko leposlovje v narečju kakega od knjižnih jezikov.
Poglej Furlanija in Narečna književnost
Občina Slovenske Konjice
Občina Slovenske Konjice predstavlja središče Dravinjske doline in je obdana z Bočem, Konjiško goro, Dravinjskimi goricami in Dravskim poljem.
Poglej Furlanija in Občina Slovenske Konjice
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Furlanija in Oglej
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Furlanija in Oglejski patriarhat
Opatje selo
Opatje selo (ali Oppacchiasella) je kraj v občini Miren - Kostanjevica na Goriškem Krasu.
Poglej Furlanija in Opatje selo
Optant
Spominska plošča istrskim in dalmatinskim optantom (ezulom) v Veroni Optant je prebivalec pokrajine, ki je po vojni pripadla drugi državi, in ima po mednarodnem pravu pravico optirati (lat. optare izbirati, želeti, izbrati med danimi možnostmi), to pomeni uradno izbrati državljanstvo in izjaviti željo prebivati v državi, ki je ozemlje izgubila.
Poglej Furlanija in Optant
Osilnica
Osilnica je obmejno obcestno naselje z gručastim jedrom in zaselkom Potuharico.
Poglej Furlanija in Osilnica
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Poglej Furlanija in Otokar III. Štajerski
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Furlanija in Otokarji
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Furlanija in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Furlanija in Oton III.
Pace-Friedensberg
Grb rodbine Pace-Friedensberg Pace-Friedensberg (Montepace) je bila ugledna plemiška družina na Goriškem.
Poglej Furlanija in Pace-Friedensberg
Paolo Santonino
Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.
Poglej Furlanija in Paolo Santonino
Pavel Diakon
Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.
Poglej Furlanija in Pavel Diakon
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Furlanija in Pelegrin I.
Pobeg iz Gonarsa
Edini dokumentiran uspešen pobeg iz Koncentracijskega taborišča Gonars je bil v noči s 30. na 31. avgust 1942, ko je iz taborišča pobegnilo osem internirancev, med katerimi so bili vidni funkcionarji KP in NOB Franc Ravbar-Vitez, Boris Kraigher in Miro Perc-Maks, poleg tega pa še Ludvik Pangerc, Janez Učakar, Bojan Štih, Viktor Ilovar in Ivan Bratko.
Poglej Furlanija in Pobeg iz Gonarsa
Podhruška
Podhruška je naselje v Občini Kamnik.
Poglej Furlanija in Podhruška
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Furlanija in Podklošter
Poitalijančevanje
Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval.
Poglej Furlanija in Poitalijančevanje
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Furlanija in Pokrajina Videm
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Furlanija in Pokrajine Italije
Pokrajinski muzej Koper
Pokrajinski muzej Koper Pokrajinskem muzeju Koper ima od leta 1954 sedež v prostorni palači Belgramoni Tacco v Kopru, zgrajeni v 17.
Poglej Furlanija in Pokrajinski muzej Koper
Pomeni imen asteroidov: 100001–110000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 100.001 do 110.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Furlanija in Pomeni imen asteroidov: 100001–110000
Pomeni imen asteroidov: 33001–34000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 33001 do 3400, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Furlanija in Pomeni imen asteroidov: 33001–34000
Poppo Oglejski
Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).
Poglej Furlanija in Poppo Oglejski
Potres v Beljaku (1690)
Potres v Beljaku je bil močan potres z epicentrom verjetno v bližini Beljaka v današnji Avstriji, ki je 4.
Poglej Furlanija in Potres v Beljaku (1690)
Potres v Furlaniji (1976)
Potres v Furlaniji je bil močan potres s serijo večjih popotresnih sunkov, ki so leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem deželo Furlanijo, in severozahodni del Slovenije.
Poglej Furlanija in Potres v Furlaniji (1976)
Prelaz Plöcken
Prelaz Plöcken (slovensko: Prelaz Ploče, nemško: Plöckenpass, italijansko: Passo di Monte Croce Carnico) je visokogorski prelaz v Karnijskih Alpah na meji med avstrijsko deželo Koroško in italijansko Furlanijsko-Julijsko krajino.
Poglej Furlanija in Prelaz Plöcken
Rajko Bratož
Rajko Bratož, slovenski zgodovinar, * 17. februar 1952, Branik.
Poglej Furlanija in Rajko Bratož
Regnum Carantanum
''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9.
Poglej Furlanija in Regnum Carantanum
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Furlanija in Reka
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Furlanija in Reka, Hrvaška
Renče
Renče so naselje z okoli 2000 prebivalci v Občini Renče - Vogrsko.
Poglej Furlanija in Renče
Rezija
Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.
Poglej Furlanija in Rezija
Rezijansko narečje
Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Furlanija in Rezijansko narečje
Robert Miles
Robert Miles (rojen kot Roberto Concina), švicarski glasbenik, producent in skladatelj italijanskega porekla, * 3. november, 1969, Neuchâtel, † 9. maj 2017, Ibiza.
Poglej Furlanija in Robert Miles
Samova plemenska zveza
Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.
Poglej Furlanija in Samova plemenska zveza
Selška dolina
Selška dolina je dolga in ozka dolina pod Ratitovcem.
Poglej Furlanija in Selška dolina
Seznam cest in ulic v Gorici
Seznam cest in ulic v Občini Gorica, Italija.
Poglej Furlanija in Seznam cest in ulic v Gorici
Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško
Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica
Seznam osebnosti iz Občine Cerknica
Seznam osebnosti iz Občine Cerknica vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Cerknica
Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči
Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči
Seznam osebnosti iz Občine Kobarid
Občina Kobarid (označena rdeče) na zemljevidu Slovenije Seznam osebnosti iz Kobarid vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Kobarid
Seznam osebnosti iz Občine Naklo
Seznam osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Naklo.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Naklo
Seznam osebnosti iz Občine Sevnica
Seznam osebnosti iz občine Sevnica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Sevnica.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Sevnica
Seznam osebnosti iz Občine Trebnje
Seznam osebnosti iz občine Trebnje vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Trebnje.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Trebnje
Seznam osebnosti iz Občine Vipava
Seznam osebnosti iz občine Vipava vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.
Poglej Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Vipava
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Furlanija in Seznam papežev
Skavtski center Andreis
Skavtski center Andreis, Italijansko: Base Scout di Andreis »Ezio Migotto«, je središče Italijanskih skavtov in skavtinj dežele Furlanije Julijske Krajine (združenja A.G.E.S.C.I.), v Furlanskih dolomitih, najbližje naselje je Andreis, ki je tudi sedež občine.
Poglej Furlanija in Skavtski center Andreis
Skuta (mlečni izdelek)
Sveža skuta Skuta Skuta je splošno ime za dve vrsti mlečnih izdelkov: to sta prava skuta in skutni sir.
Poglej Furlanija in Skuta (mlečni izdelek)
Slovenska kultura
Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.
Poglej Furlanija in Slovenska kultura
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Poglej Furlanija in Slovenska skupnost v Italiji
Slovenske dežele
Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.
Poglej Furlanija in Slovenske dežele
Soča (časopis)
Soča je bil časopis, naprednega laičnega dela goriških, beneških in furlanskih Slovencev, ki je izhajal od leta 1947 do 1960.
Poglej Furlanija in Soča (časopis)
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Furlanija in Soška fronta
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Furlanija in Srednja Evropa
Stolnica sv. Justa, Trst
Stolnica svetega Justa (italijansko Basilica cattedrale di San Giusto Martire) v Trstu je stolnica Škofije Trst in župnijska cerkev.
Poglej Furlanija in Stolnica sv. Justa, Trst
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Furlanija in Sveta Ciril in Metod
Tablja
Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.
Poglej Furlanija in Tablja
Tantadruj (film)
Tantadruj je slovenski dramski TV film iz leta 1995.
Poglej Furlanija in Tantadruj (film)
Teroristični napad na transalpski naftovod
Goreče cisterne skladišča v Trstu po napadu Napad na transalpski naftovod je bil napad na naprave naftovoda družbe SIOT v občini Dolina pri Trstu, ki so ga 4.
Poglej Furlanija in Teroristični napad na transalpski naftovod
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Furlanija in Terska dolina
Tinkara Kovač
Tinkara Kovač - Pozdravni nagovor Evrovizija 2014 Tinkara Kovač, slovenska pevka, pop-rock glasbenica, flavtistka, pedagoginja (profesorica flavte).
Poglej Furlanija in Tinkara Kovač
Tomaž Fantoni
Tomaž Fantoni (Ettore Tommaso Fantoni), furlanski slikar, pozlatar in rezbar, * 16. december 1822 Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 31. maj 1892 Jamne pri Konjicah, tedaj Avstro-Ogrska (danes Slovenske Konjice).
Poglej Furlanija in Tomaž Fantoni
Tone Čufar
Tone Čufar, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik, * 14. november 1905, Jesenice, † 11. avgust 1942, Ljubljana.
Poglej Furlanija in Tone Čufar
Ulrik Ebersberški
Ulrik Ebersberški, Oudalricus comes, * 960/965, † 1029, plemič iz rodbine grofov Ebersberških, Kranjski mejni grof (1011–1029).
Poglej Furlanija in Ulrik Ebersberški
Ulrik II. Trebinjski
Ulrik II.
Poglej Furlanija in Ulrik II. Trebinjski
Uskoška povest
Uskoška povest je oznaka tistih zgodovinskih povesti, v katerih pomembno vlogo igrajo Uskoki, etnija, poznana tudi pod imenom Vlahi, Morlaki ali hajduki.
Poglej Furlanija in Uskoška povest
Valuk
Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.
Poglej Furlanija in Valuk
Veliki koroški potres (1348)
Veliki koroški potres leta 1348 ali potres pri Beljaku je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope.
Poglej Furlanija in Veliki koroški potres (1348)
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Poglej Furlanija in Videm, Italija
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Furlanija in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Furlanija in Vojvodina Benevento
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Furlanija in Vojvodina Furlanija
Vrh svetega Mihaela
Vrh svetega Mihaela (tudi samo Vrh) je naselje in muzej na prostem v Italiji.
Poglej Furlanija in Vrh svetega Mihaela
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Furlanija in Združitev Italije
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Furlanija in Zgodovina Istre
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.
Poglej Furlanija in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Furlanija in Zgodovina Slovenije
Zgornje Bitnje
Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.
Poglej Furlanija in Zgornje Bitnje
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Furlanija in Ziljska dolina
1272
1272 (MCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Furlanija in 1272
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Furlanija in 1976
39. pehotni polk (Italija)
39.
Poglej Furlanija in 39. pehotni polk (Italija)
6. maj
6.
Poglej Furlanija in 6. maj
663
663 (DCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Furlanija in 663
664
664 (DCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Furlanija in 664
705
705 (DCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Furlanija in 705
738
738 (DCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Furlanija in 738
Prav tako znan kot Friuli.
, Edvard Rusjan, Engelbert I. Spanheimski, Ferdinand Philipp von Harsch, Filip Spanheimski, Franc Kosec, Frangipani, Frtalja, Furlanija - Julijska krajina, Furlanska nižina, Golo Brdo, Brda, Gomišček, Goriška (grofija), Goriška brda, Goriški grofje, Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije, Grad Ahrensperg, Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems), Grad Landar (Antro), Grad Mokolan, Grasulf II., Grimoald I. Beneventski, Grofje Ebersberški, Gumnišče, Halštatska kultura, Henrik II. Bavarski, Henrik III. Bavarski, Henrik Koroški, Henrik V. Koroški, Herman II. Celjski, Hiša na meji (film), Hiša na meji (roman), Himna Furlanije, Ignacij Marija Attems, Igo Gruden, Igor Dekleva (1921), Istrska pramenka, Italijansko izseljevanje, Janko Debeljak, Japodi, Jurij Kraigher - Žore, Kadolah, Kambrejska liga, Kanalska dolina, Kaninsko pogorje, Karantanija, Karel Veliki, Karlo Košuta, Karnijske Alpe, Karniola, Kempinski Palace Portorož, Kočevarščina, Kobarid, Konrad I. Salzburški, Koroška (vojvodina), Kraljevina Češka, Langobardi, Langobardski limes, Lavantinska škofija, Ločnik, Gorica, Logatec, Lombardsko-beneško kraljestvo, Loredan, Loris Fortuna, Madridska pogodba, Majnhard IV. Goriški, Mangart, Maniago, Marcantonio Nicoletti, Marijan Amalietti, Marijan Živic, Mlaj (drevo), Nadžupnija Laško, Nadžupnija Slovenske Konjice, Nadiške doline, Nadiža, Narečna književnost, Občina Slovenske Konjice, Oglej, Oglejski patriarhat, Opatje selo, Optant, Osilnica, Otokar III. Štajerski, Otokarji, Oton II., Oton III., Pace-Friedensberg, Paolo Santonino, Pavel Diakon, Pelegrin I., Pobeg iz Gonarsa, Podhruška, Podklošter, Poitalijančevanje, Pokrajina Videm, Pokrajine Italije, Pokrajinski muzej Koper, Pomeni imen asteroidov: 100001–110000, Pomeni imen asteroidov: 33001–34000, Poppo Oglejski, Potres v Beljaku (1690), Potres v Furlaniji (1976), Prelaz Plöcken, Rajko Bratož, Regnum Carantanum, Reka, Reka, Hrvaška, Renče, Rezija, Rezijansko narečje, Robert Miles, Samova plemenska zveza, Selška dolina, Seznam cest in ulic v Gorici, Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško, Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica, Seznam osebnosti iz Občine Cerknica, Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči, Seznam osebnosti iz Občine Kobarid, Seznam osebnosti iz Občine Naklo, Seznam osebnosti iz Občine Sevnica, Seznam osebnosti iz Občine Trebnje, Seznam osebnosti iz Občine Vipava, Seznam papežev, Skavtski center Andreis, Skuta (mlečni izdelek), Slovenska kultura, Slovenska skupnost v Italiji, Slovenske dežele, Soča (časopis), Soška fronta, Srednja Evropa, Stolnica sv. Justa, Trst, Sveta Ciril in Metod, Tablja, Tantadruj (film), Teroristični napad na transalpski naftovod, Terska dolina, Tinkara Kovač, Tomaž Fantoni, Tone Čufar, Ulrik Ebersberški, Ulrik II. Trebinjski, Uskoška povest, Valuk, Veliki koroški potres (1348), Videm, Italija, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Benevento, Vojvodina Furlanija, Vrh svetega Mihaela, Združitev Italije, Zgodovina Istre, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Slovenije, Zgornje Bitnje, Ziljska dolina, 1272, 1976, 39. pehotni polk (Italija), 6. maj, 663, 664, 705, 738.