Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Adalbero, Koroški vojvoda

Adalbero Eppensteinski (* ~ 980; † 28. november 1039 v Ebersbergu na Južnem Bavarskem je bil Mejni grof Koroške marke (ca. 1000–1011) nato pa vojvoda Koroške in Mejne grofije Verona (1011/1012–1035).

Novo!!: Furlanija in Adalbero, Koroški vojvoda · Poglej več »

Adolf Pertot

Adolf Pertot, slovenski zborovodja in narodni delavec, * 2. februar 1903, Nabrežina, † 28. september 1982, Nabrežina.

Novo!!: Furlanija in Adolf Pertot · Poglej več »

Aerodrom Portorož

Aerodrom Portorož je tretje mednarodno letališče v Sloveniji in ima asfaltno, 1200 metrov dolgo vzletno pristajalno stezo.

Novo!!: Furlanija in Aerodrom Portorož · Poglej več »

Agilulf

Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.

Novo!!: Furlanija in Agilulf · Poglej več »

Ajstulf

Ajstulfov ''folis Ajstulf je bil od leta 744 vojvoda Furlanije, od leta 749 kralj Langobardov in od leta 751 vojvoda Spoleta, * ni znano, Čedad, † 756, Pavia.

Novo!!: Furlanija in Ajstulf · Poglej več »

Albert IV. Goriški

Albert IV.

Novo!!: Furlanija in Albert IV. Goriški · Poglej več »

Angel Peter Cracina /kráčina/ (tudi Kracina), slovenski katoliški duhovnik, narodni delavec, zgodovinar in etnograf v beneški Sloveniji, * 16. april 1909, Čampej v občini Fojda, Videmska pokrajina, † 20.

Novo!!: Furlanija in Angel Peter Cracina · Poglej več »

Angelo Zoratti

Angelo Zoratti, furlanski rezbar, pozlatar in slikar, * 18. april 1839, Videm, † 16. marec 1913, Maribor.

Novo!!: Furlanija in Angelo Zoratti · Poglej več »

Ankaran

Ankaran je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.200 prebivalci.

Novo!!: Furlanija in Ankaran · Poglej več »

Anton Bajt

Anton Bajt, slovenski rimokatoliški duhovnik, * 19. januar 1913, Tolmin, † 26. avgust 1998, Ljubljana.

Novo!!: Furlanija in Anton Bajt · Poglej več »

Ardito Desio

Grof Ardito Desio, italijanski raziskovalec, alpinist, geolog in kartograf, * 18. april 1897, Palmanova, Furlanija, Italija, † 12. december 2001, Rim, Italija.

Novo!!: Furlanija in Ardito Desio · Poglej več »

Arnold Rikli

Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).

Novo!!: Furlanija in Arnold Rikli · Poglej več »

Attems (razločitev)

Attems je lahko.

Novo!!: Furlanija in Attems (razločitev) · Poglej več »

Attemsi

Grb grofov Attemsov Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Rodbina Attems je bila ena najvplivnejših in najpomembnejših plemiških rodbin na Slovenskem, še posebej na Štajerskem.

Novo!!: Furlanija in Attemsi · Poglej več »

Škofija Celje

Škofija Celje je ena izmed šestih škofij v Sloveniji in ena izmed dveh, ki kot sufraganski škofiji Nadškofije Maribor spadata v Metropolijo Maribor.

Novo!!: Furlanija in Škofija Celje · Poglej več »

Škofija Trst

Tržaška škofija obstaja od leta 524.

Novo!!: Furlanija in Škofija Trst · Poglej več »

Štalenska gora

Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu. Marko Pernhart, železarna, Frajnberk onstran Krke, olje na platnu Štalenska gora (Magdalensberg, tudi Helenenberg, Štalenski vrh ali Magdalenska gora) je 1059 mnm visoka gora z arheološkim najdiščem nad Gosposvetskim in nad Celovškim poljem v Avstriji ter istoimenska dvojezična občina na avstrijskem Koroškem.

Novo!!: Furlanija in Štalenska gora · Poglej več »

Žabnice

Baročna cerkev v Žabnicah Žabnice ( ) so naselje blizu Trbiža v Italiji, na tromeji med Italijo, Slovenijo in Avstrijo.

Novo!!: Furlanija in Žabnice · Poglej več »

Železniki

Železniki so mesto na Gorenjskem s približno 3.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži ob Selški Sori na mestu, kjer se Selška dolina nekoliko razširi.

Novo!!: Furlanija in Železniki · Poglej več »

Župnija Nova Cerkev

Župnija Nova Cerkev je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Celje - Nova Cerkev, ki je del Škofije Celje.

Novo!!: Furlanija in Župnija Nova Cerkev · Poglej več »

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Furlanija in Čedad · Poglej več »

Čenta, Italija

Čenta (italijansko Tarcento, furlansko Tarcint, rezijsko Tarčét) je mestno naselje in sedež občine z okoli 9.000 prebivalci severno od Vidma, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Furlanija in Čenta, Italija · Poglej več »

Černjejski grad

Černjejski grad (italijansko Castello di Cergneu) je stal na vzpetini nad vhodom v Tersko dolino pri Nemah, Furlanija, v severni Italiji.

Novo!!: Furlanija in Černjejski grad · Poglej več »

Balderik

Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.

Novo!!: Furlanija in Balderik · Poglej več »

Bela (Kanalska dolina)

Bela je reka v severovzhodni Furlaniji, ki teče skozi Kanalsko dolino in izvira severozahodno od kraja Žabnice (Camporosso) južni strani razvodja med Jadranom in Donavo pod goro Mirnik od koder teče na zahod do Tablje (Pontebba) in naprej na jug po Železni dolini (Canal del Ferro) do Kluž in naprej proti zahodu po južnem nadaljevanju Kanalske doline do naselja Carnia, kjer se v rečni delti izlije v Tilment (Tagliamento).

Novo!!: Furlanija in Bela (Kanalska dolina) · Poglej več »

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Novo!!: Furlanija in Beneška republika · Poglej več »

Beneška Slovenija

Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.

Novo!!: Furlanija in Beneška Slovenija · Poglej več »

Beneški plebiscit

Benéški plebiscít, uradno znan tudi kot plebiscit Benetk, beneških pokrajin in Mantove, je bil plebiscit, ki je potekal v nedeljo, 21.

Novo!!: Furlanija in Beneški plebiscit · Poglej več »

Benediktinci

sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.

Novo!!: Furlanija in Benediktinci · Poglej več »

Bergamo

Bergamo (lombardsko Bèrghem) je mesto v Lombardiji v Italiji, ki leži okoli 40 km severovzhodno od Milana in 30 km od jezer Como in Iseo.

Novo!!: Furlanija in Bergamo · Poglej več »

Biblioteca Guarneriana

Biblioteca Garneriana je javna knjižnica, ustanovljena sredi 15.

Novo!!: Furlanija in Biblioteca Guarneriana · Poglej več »

Bitka pri Visu (1866)

Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.

Novo!!: Furlanija in Bitka pri Visu (1866) · Poglej več »

Bizjakarija

Bizjakarija (bizjaško Bisiacarìa) je ime za geografsko-jezikovno območje, ki se nahaja v južnem delu pokrajine Gorica (geografsko Furlanija).

Novo!!: Furlanija in Bizjakarija · Poglej več »

Bukovništvo

Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.

Novo!!: Furlanija in Bukovništvo · Poglej več »

Cerkev sv. Andreja, Gosteče

Cerkev sv.

Novo!!: Furlanija in Cerkev sv. Andreja, Gosteče · Poglej več »

Cerkev sv. Jakoba, Škofja Loka

Cerkev sv.

Novo!!: Furlanija in Cerkev sv. Jakoba, Škofja Loka · Poglej več »

Cerkev sv. Mihaela, San Daniele

Cerkev sv.

Novo!!: Furlanija in Cerkev sv. Mihaela, San Daniele · Poglej več »

Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom

Cerkev svetega Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom, podružnična cerkev, kulturni spomenik lokalnega pomena.

Novo!!: Furlanija in Cerkev sv. Mohorja in Fortunata, Koreno nad Horjulom · Poglej več »

Cerkev sv. Petra, Poljče

Cerkev sv.

Novo!!: Furlanija in Cerkev sv. Petra, Poljče · Poglej več »

Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu

Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.

Novo!!: Furlanija in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu · Poglej več »

Cerkev Višarske Matere Božje

Cerkev Višarske Matere Božje se nahaja na gori Svete Višarje (1790 metrov), in je podružična cerkev župnije Žabnice v Kanalski dolini.

Novo!!: Furlanija in Cerkev Višarske Matere Božje · Poglej več »

Coroniniji

Coroniniji (koroníni), so italijanska plemiška rodbina, po izvoru iz Bergama v Lombardiji, ki se prvič omenja v 12. stoletju.

Novo!!: Furlanija in Coroniniji · Poglej več »

Corusi

Corusi (korúzi), tudi Carusa, je italijanska rodbina iz Furlanije, ki se je naselila v Ljubljani.

Novo!!: Furlanija in Corusi · Poglej več »

Darko Bratina

Darko Bratina, slovenski sociolog, politik in filmski kritik, * 30. marec 1942, Gorica, Italija, † 23. september 1997, Obernai, Francija.

Novo!!: Furlanija in Darko Bratina · Poglej več »

David Fortunat Doktorič

David Fortunat Doktorič, slovenski rimokatoliški duhovnik, publicist in glasbenik, * 24. oktober 1887, Našice (Hrvaška), † 12. april 1962, Montevideo, Urugvaj.

Novo!!: Furlanija in David Fortunat Doktorič · Poglej več »

Deželna agencija za furlanski jezik

Razširjanje furlanskega jezika Deželna agencija za furlanski jezik (Agjenzie Regjonâl pe Lenghe Furlane, ARLeF) je javni organ Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine, ki usklajuje dejavnosti za ohranjanje in spodbujanje furlanskega jezika na celotnem območju dežele.

Novo!!: Furlanija in Deželna agencija za furlanski jezik · Poglej več »

Devinski gospodje

Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.

Novo!!: Furlanija in Devinski gospodje · Poglej več »

Dobrovo

Dobrovo je naselje v Občini Brda.

Novo!!: Furlanija in Dobrovo · Poglej več »

Družina

Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.

Novo!!: Furlanija in Družina · Poglej več »

Dvorec Dol

Dvorec Dol (nemško Lusttal) je bil baročni dvorec baronov Erberg na levem savskem bregu v Dolu pri Ljubljani s prostranim in zgledno urejenim parkom, »kranjskim Versaillesom«, ki je bil na višku urejenosti v drugi polovici 18.

Novo!!: Furlanija in Dvorec Dol · Poglej več »

Edvard Rusjan

Edvard Rusjan, slovenski letalski konstruktor, pilot in pionir letalstva, * 6. junij 1886, Trst, † 9. januar 1911, Beograd.

Novo!!: Furlanija in Edvard Rusjan · Poglej več »

Engelbert I. Spanheimski

Engelbert I. Spanheimski, grof v Pustriški dolini, mejni grof v Istri in solnograški odvetnik, morda tudi grof v Sponheimu in v grofiji Kraichgau, pripadnik plemiške rodbine Spanheimov,* ?, † 1.

Novo!!: Furlanija in Engelbert I. Spanheimski · Poglej več »

Ferdinand Philipp von Harsch

Grof Ferdinand Philipp von Harsch, avstrijski general, vojni inženir in vojaški teoretik, * 21. november 1704, † 1. november 1792.

Novo!!: Furlanija in Ferdinand Philipp von Harsch · Poglej več »

Filip Spanheimski

Viteški žig Filipa Spanheimskega Žig Filipa kot izvoljenega nadškofa Salzburškega Filip Spanheimski (tudi: Philipp von Sponheim in Filip Koroški; † 22. julij 1279 v Krems an der Donau) je bil izvoljeni nadškof) v Salzburgu med leti (1247–1257), Patriarh v Ogleju (1269–1271), grof Lebenauski (1254–1279) in nominalni Vojvoda na Koroškem. Z njegovo smrtjo je izumrla glavna veja pemiškega rodu Spanheimov.

Novo!!: Furlanija in Filip Spanheimski · Poglej več »

Franc Kosec

Franc Kosec, slovenski rimokatoliški duhovnik, politik in nabožni pisatelj, * 7. december 1843, Vojsko pri Vodicah, † 28. oktober 1924, Trst, Furlanija.

Novo!!: Furlanija in Franc Kosec · Poglej več »

Frangipani

Frangipani (tudi Frangipan, Frangipane, Frangepane, Frangepani) so plemiška rodbina, ki po legendi izvira iz starorimske plemiške rodbine, ki izhaja iz Anicijev (gens Anicia).

Novo!!: Furlanija in Frangipani · Poglej več »

Frtalja

Frtalja s šparglji Frtalja je slovenska narodna jajčna jed, ki izvira iz Furlanije, pod tem imenom poznana predvsem v primorski kuhinji.

Novo!!: Furlanija in Frtalja · Poglej več »

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Novo!!: Furlanija in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »

Furlanska nižina

Meretom di Capitolo Furlanska nižina (italijansko Bassa friulana, La Bassa ali Basso Friuli, furlansko Basse furlane, vzhodno-furlansko Bassa furlana) je zemljepisno območje Furlanije - Julijske krajine in Benečije opredeljena z aluvialno ravnino.

Novo!!: Furlanija in Furlanska nižina · Poglej več »

Golo Brdo, Brda

Golo Brdo je naselje na levem bregu Idrije ob slovensko - italijanski državni meji v Občini Brda.

Novo!!: Furlanija in Golo Brdo, Brda · Poglej več »

Gomišček

Gomišček je 8.207. najbolj pogost priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Novo!!: Furlanija in Gomišček · Poglej več »

Goriška (grofija)

Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Furlanija in Goriška (grofija) · Poglej več »

Goriška brda

Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.

Novo!!: Furlanija in Goriška brda · Poglej več »

Goriški grofje

Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.

Novo!!: Furlanija in Goriški grofje · Poglej več »

Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije

Razhajanje sever – jug je v Italiji oznaka za velike gospodarske in socialne razlike med severnimi deželami in južno ter otočno Italijo.

Novo!!: Furlanija in Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije · Poglej več »

Grad Ahrensperg

Ostanki gradu Ahrensperg Grad Ahrensperg je bil grad pri vasi Bijača v Nadiški dolini v Furlaniji, v severni Italiji.

Novo!!: Furlanija in Grad Ahrensperg · Poglej več »

Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems)

Ruševine gradu Zgornji Attems, v Ahtenu (Attimis). Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems) ali Grad Attimis sta bila gradova pri Ahtenu, Furlanija, v severni Italiji.

Novo!!: Furlanija in Grad Gornji in Spodnji Ahten (Attems) · Poglej več »

Grad Landar (Antro)

Grad Landar je bil v visokem srednjem veku grad ali predjamski grad ter obrambni sistem cerkve Svetega Ivana v Čele ali v Landarju v Nadiški dolini v Furlaniji, v severni Italiji.

Novo!!: Furlanija in Grad Landar (Antro) · Poglej več »

Grad Mokolan

Grad Mokolan, kasneje znan kot Proseški stolp (v italijanščini castello di Moncolano ali Torre di Prosecco, v nemščini Turn Prosseck) se je nahajal v okolici Trsta, pri Kontovelu, na kraškemu robu nad morjem in gradom Miramar.

Novo!!: Furlanija in Grad Mokolan · Poglej več »

Grasulf II.

Grasulf II. je bil od cca leta 616 vojvoda Furlanije, * ni znano, Čedad, † do 651, Čedad.

Novo!!: Furlanija in Grasulf II. · Poglej več »

Grimoald I. Beneventski

Grimoald I. Beneventski je bil vojvoda Beneventa (651–662) in kralj Langobardov (662–671), * okoli 610, † 671.

Novo!!: Furlanija in Grimoald I. Beneventski · Poglej več »

Grofje Ebersberški

Grb grofov Ebersberških Močna in bogata bavarska družina grofov Sempt-Ebersberg, tudi grofje Sempt ali 'grofje Ebersberški', izvira iz časa koroškega cesarja Arnulfa († 899) pri grofu Sighartu († 906) iz družine Sieghardingerjev in konča z grofom Adalberom II.

Novo!!: Furlanija in Grofje Ebersberški · Poglej več »

Gumnišče

Gumnišče je naselje v Občini Škofljica.

Novo!!: Furlanija in Gumnišče · Poglej več »

Halštatska kultura

Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.

Novo!!: Furlanija in Halštatska kultura · Poglej več »

Henrik II. Bavarski

Henrik II.

Novo!!: Furlanija in Henrik II. Bavarski · Poglej več »

Henrik III. Bavarski

Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.

Novo!!: Furlanija in Henrik III. Bavarski · Poglej več »

Henrik Koroški

Henrik Goriški, - 2.

Novo!!: Furlanija in Henrik Koroški · Poglej več »

Henrik V. Koroški

Henrik V. Koroški ali Henrik Spanheim, plemič iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda in mejni grof Veronske krajine.

Novo!!: Furlanija in Henrik V. Koroški · Poglej več »

Herman II. Celjski

Herman II.

Novo!!: Furlanija in Herman II. Celjski · Poglej več »

Hiša na meji (film)

Hiša na meji je slovenski dokumentarno-igrani film iz leta 2004, delo režiserke Martine Kafole, posnet na podlagi istoimenskega romana.

Novo!!: Furlanija in Hiša na meji (film) · Poglej več »

Hiša na meji (roman)

‎ Hiša na meji je zgodovinski roman, delo slovenskega pisatelja Lucijana Vuge, ki je izšel leta 2003.

Novo!!: Furlanija in Hiša na meji (roman) · Poglej več »

Himna Furlanije

Srečanje ob jutrišnjem dnevu je Himna Furlanije.

Novo!!: Furlanija in Himna Furlanije · Poglej več »

Ignacij Marija Attems

Ignacij Marija Attems (nemško: Ignaz Maria graf Attems) (15. avgust 1652 – 13. december 1732) je bil grof Attems, ki je »ustanovil« štajersko vejo Attemsov, ene najštevilnejših plemiških rodbin na področju nekdanje Notranje Avstrije.

Novo!!: Furlanija in Ignacij Marija Attems · Poglej več »

Igo Gruden

Igo (Ignacij) Gruden, slovenski pesnik in pravnik, * 18. april 1893, Nabrežina pri Trstu, Avstro-Ogrska, † 29. november 1948, Ljubljana, SR Slovenija.

Novo!!: Furlanija in Igo Gruden · Poglej več »

Igor Dekleva (1921)

Igor Dekleva (partizansko ime Miha Habunek), slovenski zdravnik anesteziolog in partizanski aktivist, * 9. april 1921, Maribor, † 25. maj 2006, Trst.

Novo!!: Furlanija in Igor Dekleva (1921) · Poglej več »

Istrska pramenka

210x210px Istrska pramenka, poznana tudi kot istrijanka, primorska ovca, ovca surove volne, kraška ovca in v ovčereji s krajšavo IP, je slovenska avtohtona pasma domače ovce, ki izvira iz Krasa in Istre.

Novo!!: Furlanija in Istrska pramenka · Poglej več »

Italijansko izseljevanje

Brazilija 1876: priseljenci iz Benečije ustanovijo Caxias do Sul scan Maria Abel Machado & Vania Beatriz Merlotti Herédia. ''Câmara de Indústria, Comércio e Serviços de Caxias do Sul: Cem Anos de História'', Caxias do Sul: Maneco, 2001. Caxias do Sul (Brazilija) danes Antônio Prado (Brazilija): Poslopje in lekarna Palombini, 1930. Mesto Nova Brescia na jugu Brazilije so ustanovili italijanski izseljenci leta 1895 Izseljevanje italijanskega prebivalstva v devetnajstem in dvajsetem stoletju se je začelo na severu države, predvsem v Piemontu, Benečiji in Furlaniji, nato je po letu 1880 zajelo južne predele države.

Novo!!: Furlanija in Italijansko izseljevanje · Poglej več »

Janko Debeljak

Janko Debeljak - Giovanni, slovenski častnik, * 31. avgust 1895, Ljubljana, † 19. oktober 1957, Sitio Iliria, Brazilija.

Novo!!: Furlanija in Janko Debeljak · Poglej več »

Japodi

Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.

Novo!!: Furlanija in Japodi · Poglej več »

Jurij Kraigher - Žore

Jurij Kraigher - Žore (tudi Georg Kraigher ali George Kreigher), vojaški pilot, veteran prve in druge svetovne vojne, polkovnik vojnega letalstva ZDA, testni pilot, inovator, upokojeni direktor Pan American Airways, * 3. april 1891, Hrašče, Postojna, † 17. september 1984, Litchfield, Connecticut, Združene države Amerike.

Novo!!: Furlanija in Jurij Kraigher - Žore · Poglej več »

Kadolah

Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.

Novo!!: Furlanija in Kadolah · Poglej več »

Kambrejska liga

Kambrejska liga je bilo zavezništvo proti Beneški republiki, ki se je izoblikovalo leta 1508 na pobudo papeža Julija II. Sestavljali so ga Papeška država (papež Julij II.), Francija (Ludvik XII. Francoski), Sveto Rimsko cesarstvo (Maksimilijan I. Habsburški), Španija-Kraljevina Sicilija-Neapeljsko kraljestvo (Ferdinand II. Aragonski), Vojvodina Ferrara (Alfonz Este), Vojvodina Savoia (Karel III. Savojski) in Grofija Mantova (Franc II. Gonzaga).

Novo!!: Furlanija in Kambrejska liga · Poglej več »

Kanalska dolina

Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.

Novo!!: Furlanija in Kanalska dolina · Poglej več »

Kaninsko pogorje

Kaninsko pogorje je južni del Zahodnih Julijskih Alp na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad Bovške kotline, na zahodu pa pada proti Jezerski dolini, dolini Reklanice in Reziji.

Novo!!: Furlanija in Kaninsko pogorje · Poglej več »

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Novo!!: Furlanija in Karantanija · Poglej več »

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Novo!!: Furlanija in Karel Veliki · Poglej več »

Karlo Košuta

Karlo Košuta (tudi Carlo Cossutta), slovenski operni pevec, * 8. maj 1932, Križ, Trst, † 22. januar 2000, Videm, Furlanija.

Novo!!: Furlanija in Karlo Košuta · Poglej več »

Karnijske Alpe

Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).

Novo!!: Furlanija in Karnijske Alpe · Poglej več »

Karniola

Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.

Novo!!: Furlanija in Karniola · Poglej več »

Kempinski Palace Portorož

Kempinski Palace Portorož (nekoč »Hotel Palace«) je eden izmed hotelov s 5 zvezdicami v Sloveniji.

Novo!!: Furlanija in Kempinski Palace Portorož · Poglej več »

Kočevarščina

Napis v kočevarščini in nemščini na spominski plošči na steni kapele Božjega Groba pri cerkvi Presvetega Rešnjega Telesa, Trata, Kočevje Tradicionalna krajevna imena v kočevarščini niso vedno enaka nekoč uradnim nemškim imenom Imena v kočevarščini imajo drugo glasovno stanje kot imena v knjižni nemščini Ime mesta Kočevje v slovenščini, nemščini in kočevarščini Melodija in prva kitica kočevarske ljudske pesmi ''Də mêrarin'' ("ženska ob morju").Adolf Hauffen: ''Die deutsche Sprachinsel Gottschee.'' Graz 1895, str. 245. Po članku Karl Bartsch, Karl Julius Schröer: ''Das Fortleben der Kudrunsage.'' V: ''Germania'' 14, str. 323–336: str. 333. Kočevarščina (Göttscheabarisch,Maridi Tscherne: Wörterbuch Gottscheerisch-Slowenisch. Einrichtung für die Erhaltung des Kulturerbes Nesseltal, Koprivnik/Nesseltal 2010. nemško: Gottscheerisch, angleško tudi Granish) je nemško narečje, ki je bilo do leta 1941 prevladujoči jezik na jezikovnem otoku Kočevarjev na Dolenjskem.

Novo!!: Furlanija in Kočevarščina · Poglej več »

Kobarid

Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.

Novo!!: Furlanija in Kobarid · Poglej več »

Konrad I. Salzburški

Konrad I. (c. 1075 – 9. april 1147) je bil salzburški nadškof v Avstriji v prvi polovici 12.

Novo!!: Furlanija in Konrad I. Salzburški · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Furlanija in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Kraljevina Češka

Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.

Novo!!: Furlanija in Kraljevina Češka · Poglej več »

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Novo!!: Furlanija in Langobardi · Poglej več »

Langobardski limes

Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.

Novo!!: Furlanija in Langobardski limes · Poglej več »

Lavantinska škofija

Lavantinska škofija je bila sufraganska škofija Salzburške nadškofije, ustanovljena leta 1228, s škofijskim sedežem v Šentandražu v Labotski dolini, od leta 1859 pa v Mariboru.

Novo!!: Furlanija in Lavantinska škofija · Poglej več »

Ločnik, Gorica

Ločnik (italijansko Lucinico, furlansko Lucinîs, vzhodno-furlansko Luzinìs, nemško Lutschineick) je mestna četrt Gorice, občina Furlanije - Julijske krajine, ki leži kilometer daleč od mestnega središča.

Novo!!: Furlanija in Ločnik, Gorica · Poglej več »

Logatec

Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.

Novo!!: Furlanija in Logatec · Poglej več »

Lombardsko-beneško kraljestvo

Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.

Novo!!: Furlanija in Lombardsko-beneško kraljestvo · Poglej več »

Loredan

Loredan je plemiška družina iz Benetk, ki je igrala pomembno vlogo pri oblikovanju zgodovine celotnega Sredozemlja.

Novo!!: Furlanija in Loredan · Poglej več »

Loris Fortuna

Loris Fortuna, italijanski politik furlanskega rodu, * 21. januar 1924, Breno, Bergamo, Italija, † 5. december 1985, Rim.

Novo!!: Furlanija in Loris Fortuna · Poglej več »

Madridska pogodba

Madridska pogodba je skupno poimenovanje za mnogo sporazumov, dogovorov, mirovnih pogodb, konvencij, protokolov ipd.

Novo!!: Furlanija in Madridska pogodba · Poglej več »

Majnhard IV. Goriški

Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.

Novo!!: Furlanija in Majnhard IV. Goriški · Poglej več »

Mangart

Mangart (tudi Mangrt) je 2679 mnv visoka gora v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji.

Novo!!: Furlanija in Mangart · Poglej več »

Maniago

Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.

Novo!!: Furlanija in Maniago · Poglej več »

Marcantonio Nicoletti

Marcantonio Nicoletti, furlanski kronist, * ~ 1536, Čedad, † 21. april 1596, Čedad.

Novo!!: Furlanija in Marcantonio Nicoletti · Poglej več »

Marijan Amalietti

Marijan Amalietti, slovenski arhitekt, ilustrator in karikaturist, * 19. julij 1923, Ormož, † 23. april 1988, Ljubljana.

Novo!!: Furlanija in Marijan Amalietti · Poglej več »

Marijan Živic

Marijan Živic slovenski rimskokatoliški duhovnik in kulturni delavec, * 6. avgust 1919, Trst.

Novo!!: Furlanija in Marijan Živic · Poglej več »

Mlaj (drevo)

Slovenskih Konjicah Mlaj je visoka smreka ali jelka z obeljenim deblom in zelenim vrhom, postavljena za okras.

Novo!!: Furlanija in Mlaj (drevo) · Poglej več »

Nadžupnija Laško

Nadžupnija Laško je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Laško - Videm škofije Celje.

Novo!!: Furlanija in Nadžupnija Laško · Poglej več »

Nadžupnija Slovenske Konjice

Nadžupnija Slovenske Konjice je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice v okviru Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del Nadškofije Maribor.

Novo!!: Furlanija in Nadžupnija Slovenske Konjice · Poglej več »

Nadiške doline

Matajur Nadiške doline (netočno, a pogosto tudi Benečija) so štiri doline ob rečicah Nadiži, Aborni, Kozici in Arbeči ter predstavljajo naravno povezavo med Čedadom (starodavni Forum Iulii) in dolino Soče, ki sestavljajo geografsko homogeno ozemlje.

Novo!!: Furlanija in Nadiške doline · Poglej več »

Nadiža

Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.

Novo!!: Furlanija in Nadiža · Poglej več »

Narečna književnost

Narečna književnost je avtorsko leposlovje v narečju kakega od knjižnih jezikov.

Novo!!: Furlanija in Narečna književnost · Poglej več »

Občina Slovenske Konjice

Občina Slovenske Konjice predstavlja središče Dravinjske doline in je obdana z Bočem, Konjiško goro, Dravinjskimi goricami in Dravskim poljem.

Novo!!: Furlanija in Občina Slovenske Konjice · Poglej več »

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Novo!!: Furlanija in Oglej · Poglej več »

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Novo!!: Furlanija in Oglejski patriarhat · Poglej več »

Opatje selo

Opatje selo (ali Oppacchiasella) je kraj v občini Miren - Kostanjevica na Goriškem Krasu.

Novo!!: Furlanija in Opatje selo · Poglej več »

Optant

Spominska plošča istrskim in dalmatinskim optantom (ezulom) v Veroni Optant je prebivalec pokrajine, ki je po vojni pripadla drugi državi, in ima po mednarodnem pravu pravico optirati (lat. optare izbirati, želeti, izbrati med danimi možnostmi), to pomeni uradno izbrati državljanstvo in izjaviti željo prebivati v državi, ki je ozemlje izgubila.

Novo!!: Furlanija in Optant · Poglej več »

Osilnica

Osilnica je obmejno obcestno naselje z gručastim jedrom in zaselkom Potuharico.

Novo!!: Furlanija in Osilnica · Poglej več »

Otokar III. Štajerski

Otokar III.

Novo!!: Furlanija in Otokar III. Štajerski · Poglej več »

Otokarji

Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.

Novo!!: Furlanija in Otokarji · Poglej več »

Oton II.

Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.

Novo!!: Furlanija in Oton II. · Poglej več »

Oton III.

Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.

Novo!!: Furlanija in Oton III. · Poglej več »

Pace-Friedensberg

Grb rodbine Pace-Friedensberg Pace-Friedensberg (Montepace) je bila ugledna plemiška družina na Goriškem.

Novo!!: Furlanija in Pace-Friedensberg · Poglej več »

Paolo Santonino

Paolo Santonino tudi Sanctoninus ali de Sanctoninis, furlanski humanist, laični kancler oglejskega patriarhata, notar, popotnik in pisatelj, * okoli 1440, Stroncone v južni Umbriji; † med 1508 in 1510, Videm.

Novo!!: Furlanija in Paolo Santonino · Poglej več »

Pavel Diakon

Pavel Diakon, tudi Paul Warnefried, langobardski benediktinec, diakon in zgodovinar, * ok.

Novo!!: Furlanija in Pavel Diakon · Poglej več »

Pelegrin I.

Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.

Novo!!: Furlanija in Pelegrin I. · Poglej več »

Pobeg iz Gonarsa

Edini dokumentiran uspešen pobeg iz Koncentracijskega taborišča Gonars je bil v noči s 30. na 31. avgust 1942, ko je iz taborišča pobegnilo osem internirancev, med katerimi so bili vidni funkcionarji KP in NOB Franc Ravbar-Vitez, Boris Kraigher in Miro Perc-Maks, poleg tega pa še Ludvik Pangerc, Janez Učakar, Bojan Štih, Viktor Ilovar in Ivan Bratko.

Novo!!: Furlanija in Pobeg iz Gonarsa · Poglej več »

Podhruška

Podhruška je naselje v Občini Kamnik.

Novo!!: Furlanija in Podhruška · Poglej več »

Podklošter

Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.

Novo!!: Furlanija in Podklošter · Poglej več »

Poitalijančevanje

Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval. SKVADRISTI Poitalijančevánje ali italijanizácija pomeni nasilno uvajanje italijanskega jezika in kulture v deželeh, ki jih je zasedla italijanska država.

Novo!!: Furlanija in Poitalijančevanje · Poglej več »

Pokrajina Videm

Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Novo!!: Furlanija in Pokrajina Videm · Poglej več »

Pokrajine Italije

Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.

Novo!!: Furlanija in Pokrajine Italije · Poglej več »

Pokrajinski muzej Koper

Pokrajinski muzej Koper Pokrajinskem muzeju Koper ima od leta 1954 sedež v prostorni palači Belgramoni Tacco v Kopru, zgrajeni v 17.

Novo!!: Furlanija in Pokrajinski muzej Koper · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 100001–110000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 100.001 do 110.000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Furlanija in Pomeni imen asteroidov: 100001–110000 · Poglej več »

Pomeni imen asteroidov: 33001–34000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 33001 do 3400, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Novo!!: Furlanija in Pomeni imen asteroidov: 33001–34000 · Poglej več »

Poppo Oglejski

Poppo Oglejski (* cca. 1000, Trebinja (Koroška); † 28. septembra 1042, Oglej), enkrat v virih imenovan tudi Wolfgang, iz plemiške hiše grofov Trebinjskih, je bil Oglejski patriarh (od leta 1019).

Novo!!: Furlanija in Poppo Oglejski · Poglej več »

Potres v Beljaku (1690)

Potres v Beljaku je bil močan potres z epicentrom verjetno v bližini Beljaka v današnji Avstriji, ki je 4.

Novo!!: Furlanija in Potres v Beljaku (1690) · Poglej več »

Potres v Furlaniji (1976)

Potres v Furlaniji je bil močan potres s serijo večjih popotresnih sunkov, ki so leta 1976 prizadeli severovzhodno Italijo, predvsem deželo Furlanijo, in severozahodni del Slovenije.

Novo!!: Furlanija in Potres v Furlaniji (1976) · Poglej več »

Prelaz Plöcken

Prelaz Plöcken (slovensko: Prelaz Ploče, nemško: Plöckenpass, italijansko: Passo di Monte Croce Carnico) je visokogorski prelaz v Karnijskih Alpah na meji med avstrijsko deželo Koroško in italijansko Furlanijsko-Julijsko krajino.

Novo!!: Furlanija in Prelaz Plöcken · Poglej več »

Rajko Bratož

Rajko Bratož, slovenski zgodovinar, * 17. februar 1952, Branik.

Novo!!: Furlanija in Rajko Bratož · Poglej več »

Regnum Carantanum

''Regnum Carantanum'' okrog leta 880 (brez morebitnega pripadajočega ozemlja med Dravo in Savo) Regnum Carantanum (tudi Regnum Carentanum, Charentariche, Charintariche ali Karenteriche, dobesedno Karantansko kraljestvo) je bilo med letoma 876 in 887 (ali celo do devetdesetih let 9. stoletja)Grafenauer Bogo (2000).

Novo!!: Furlanija in Regnum Carantanum · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Novo!!: Furlanija in Reka · Poglej več »

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Novo!!: Furlanija in Reka, Hrvaška · Poglej več »

Renče

Renče so naselje z okoli 2000 prebivalci v Občini Renče - Vogrsko.

Novo!!: Furlanija in Renče · Poglej več »

Rezija

Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.

Novo!!: Furlanija in Rezija · Poglej več »

Rezijansko narečje

Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.

Novo!!: Furlanija in Rezijansko narečje · Poglej več »

Robert Miles

Robert Miles (rojen kot Roberto Concina), švicarski glasbenik, producent in skladatelj italijanskega porekla, * 3. november, 1969, Neuchâtel, † 9. maj 2017, Ibiza.

Novo!!: Furlanija in Robert Miles · Poglej več »

Samova plemenska zveza

Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.

Novo!!: Furlanija in Samova plemenska zveza · Poglej več »

Selška dolina

Selška dolina je dolga in ozka dolina pod Ratitovcem.

Novo!!: Furlanija in Selška dolina · Poglej več »

Seznam cest in ulic v Gorici

Seznam cest in ulic v Občini Gorica, Italija.

Novo!!: Furlanija in Seznam cest in ulic v Gorici · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško

Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Mestne občine Krško · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica

Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle na ozemlju današnje Mestne občine Nova Gorica.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Mestne občine Nova Gorica · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Črnomelj

Brez opisa.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Črnomelj · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Cerknica

Seznam osebnosti iz Občine Cerknica vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Cerknica · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči

Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Kanal ob Soči · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Kobarid

Občina Kobarid (označena rdeče) na zemljevidu Slovenije Seznam osebnosti iz Kobarid vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Kobarid · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Naklo

Seznam osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Naklo.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Naklo · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Sevnica

Seznam osebnosti iz občine Sevnica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Sevnica.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Sevnica · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Trebnje

Seznam osebnosti iz občine Trebnje vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Trebnje.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Trebnje · Poglej več »

Seznam osebnosti iz Občine Vipava

Seznam osebnosti iz občine Vipava vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

Novo!!: Furlanija in Seznam osebnosti iz Občine Vipava · Poglej več »

Seznam papežev

Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Furlanija in Seznam papežev · Poglej več »

Skavtski center Andreis

Skavtski center Andreis, Italijansko: Base Scout di Andreis »Ezio Migotto«, je središče Italijanskih skavtov in skavtinj dežele Furlanije Julijske Krajine (združenja A.G.E.S.C.I.), v Furlanskih dolomitih, najbližje naselje je Andreis, ki je tudi sedež občine.

Novo!!: Furlanija in Skavtski center Andreis · Poglej več »

Skuta (mlečni izdelek)

Sveža skuta Skuta Skuta je splošno ime za dve vrsti mlečnih izdelkov: to sta prava skuta in skutni sir.

Novo!!: Furlanija in Skuta (mlečni izdelek) · Poglej več »

Slovenska kultura

Slovenska kultura je kultura Slovencev, južnoslovanske etnične skupine.

Novo!!: Furlanija in Slovenska kultura · Poglej več »

Slovenska skupnost v Italiji

Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.

Novo!!: Furlanija in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »

Slovenske dežele

Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.

Novo!!: Furlanija in Slovenske dežele · Poglej več »

Soča (časopis)

Soča je bil časopis, naprednega laičnega dela goriških, beneških in furlanskih Slovencev, ki je izhajal od leta 1947 do 1960.

Novo!!: Furlanija in Soča (časopis) · Poglej več »

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Novo!!: Furlanija in Soška fronta · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Novo!!: Furlanija in Srednja Evropa · Poglej več »

Stolnica sv. Justa, Trst

Stolnica svetega Justa (italijansko Basilica cattedrale di San Giusto Martire) v Trstu je stolnica Škofije Trst in župnijska cerkev.

Novo!!: Furlanija in Stolnica sv. Justa, Trst · Poglej več »

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Novo!!: Furlanija in Sveta Ciril in Metod · Poglej več »

Tablja

Tablja (italijansko Pontebba, furlansko Pontêbe, nemško Pontafel) je mestno naselje in središče istoimenske občine na zahodnem robu Kanalske doline v deželi Furlaniji - Julijski krajini, Italija.

Novo!!: Furlanija in Tablja · Poglej več »

Tantadruj (film)

Tantadruj je slovenski dramski TV film iz leta 1995.

Novo!!: Furlanija in Tantadruj (film) · Poglej več »

Teroristični napad na transalpski naftovod

Goreče cisterne skladišča v Trstu po napadu Napad na transalpski naftovod je bil napad na naprave naftovoda družbe SIOT v občini Dolina pri Trstu, ki so ga 4.

Novo!!: Furlanija in Teroristični napad na transalpski naftovod · Poglej več »

Terska dolina

Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.

Novo!!: Furlanija in Terska dolina · Poglej več »

Tinkara Kovač

Tinkara Kovač - Pozdravni nagovor Evrovizija 2014 Tinkara Kovač, slovenska pevka, pop-rock glasbenica, flavtistka, pedagoginja (profesorica flavte).

Novo!!: Furlanija in Tinkara Kovač · Poglej več »

Tomaž Fantoni

Tomaž Fantoni (Ettore Tommaso Fantoni), furlanski slikar, pozlatar in rezbar, * 16. december 1822 Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 31. maj 1892 Jamne pri Konjicah, tedaj Avstro-Ogrska (danes Slovenske Konjice).

Novo!!: Furlanija in Tomaž Fantoni · Poglej več »

Tone Čufar

Tone Čufar, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik, * 14. november 1905, Jesenice, † 11. avgust 1942, Ljubljana.

Novo!!: Furlanija in Tone Čufar · Poglej več »

Ulrik Ebersberški

Ulrik Ebersberški, Oudalricus comes, * 960/965, † 1029, plemič iz rodbine grofov Ebersberških, Kranjski mejni grof (1011–1029).

Novo!!: Furlanija in Ulrik Ebersberški · Poglej več »

Ulrik II. Trebinjski

Ulrik II.

Novo!!: Furlanija in Ulrik II. Trebinjski · Poglej več »

Uskoška povest

Uskoška povest je oznaka tistih zgodovinskih povesti, v katerih pomembno vlogo igrajo Uskoki, etnija, poznana tudi pod imenom Vlahi, Morlaki ali hajduki.

Novo!!: Furlanija in Uskoška povest · Poglej več »

Valuk

Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.

Novo!!: Furlanija in Valuk · Poglej več »

Veliki koroški potres (1348)

Veliki koroški potres leta 1348 ali potres pri Beljaku je eden najpomembnejših potresov v potresni zgodovini Evrope.

Novo!!: Furlanija in Veliki koroški potres (1348) · Poglej več »

Videm, Italija

Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.

Novo!!: Furlanija in Videm, Italija · Poglej več »

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Furlanija in Vojvodina Avstrija · Poglej več »

Vojvodina Benevento

Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.

Novo!!: Furlanija in Vojvodina Benevento · Poglej več »

Vojvodina Furlanija

Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.

Novo!!: Furlanija in Vojvodina Furlanija · Poglej več »

Vrh svetega Mihaela

Vrh svetega Mihaela (tudi samo Vrh) je naselje in muzej na prostem v Italiji.

Novo!!: Furlanija in Vrh svetega Mihaela · Poglej več »

Združitev Italije

Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.

Novo!!: Furlanija in Združitev Italije · Poglej več »

Zgodovina Istre

Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.

Novo!!: Furlanija in Zgodovina Istre · Poglej več »

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.

Novo!!: Furlanija in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice · Poglej več »

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Novo!!: Furlanija in Zgodovina Slovenije · Poglej več »

Zgornje Bitnje

Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.

Novo!!: Furlanija in Zgornje Bitnje · Poglej več »

Ziljska dolina

Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².

Novo!!: Furlanija in Ziljska dolina · Poglej več »

1272

1272 (MCCLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Furlanija in 1272 · Poglej več »

1976

1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Furlanija in 1976 · Poglej več »

39. pehotni polk (Italija)

39.

Novo!!: Furlanija in 39. pehotni polk (Italija) · Poglej več »

6. maj

Novo!!: Furlanija in 6. maj · Poglej več »

663

663 (DCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Furlanija in 663 · Poglej več »

664

664 (DCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Novo!!: Furlanija in 664 · Poglej več »

705

705 (DCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Furlanija in 705 · Poglej več »

738

738 (DCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Furlanija in 738 · Poglej več »

Preusmerja sem:

Friuli.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Vse informacije, ki je bila vzeta iz Wikipedija, in je na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti