Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Funkcija verjetnosti

Index Funkcija verjetnosti

Primer funkcije verjetnosti za diskretno slučajno spremenljivko. Vsota vseh verjetnosti je vedno 1. Funkcija verjetnosti (oznaka pmf iz probability mass function) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje verjetnost, da ima diskretna slučajna spremenljivka točno določeno vrednost.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Bernoullijeva porazdelitev, Binomska porazdelitev, Diskretna enakomerna porazdelitev, Fisherjeva necentralna hipergeometrična porazdelitev, Funkcija generiranja momentov, Geometrična porazdelitev, Hipergeometrična porazdelitev, Logaritemska porazdelitev, Modus (statistika), Negativna binomska porazdelitev, Neodvisnost (statistika), Poissonova porazdelitev, Rademacherjeva porazdelitev, Seznam matematičnih vsebin, Skellamova porazdelitev, Walleniusova necentralna hipergeometrična porazdelitev, Zakon velikih števil, Zvezna enakomerna porazdelitev, Zvezna porazdelitev.

Bernoullijeva porazdelitev

Bernoullijeva porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev.

Poglej Funkcija verjetnosti in Bernoullijeva porazdelitev

Binomska porazdelitev

Binomska porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev n uspešnih izidov zaporednih neodvisnih poskusov, kjer sta možna samo dva izida da in ne.

Poglej Funkcija verjetnosti in Binomska porazdelitev

Diskretna enakomerna porazdelitev

Diskretna enakomerna porazdelitev (tudi nezvezna enakomerna porazdelitev) je verjetnostna porazdelitev v kateri ima končno število vrednosti enako verjetnost, da je izbrano.

Poglej Funkcija verjetnosti in Diskretna enakomerna porazdelitev

Fisherjeva necentralna hipergeometrična porazdelitev

Funkcija verjetnosti za Fisherjevo necentralno hipergeometrično porazdelitev za različne vrednosti ω. m1.

Poglej Funkcija verjetnosti in Fisherjeva necentralna hipergeometrična porazdelitev

Funkcija generiranja momentov

Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.

Poglej Funkcija verjetnosti in Funkcija generiranja momentov

Geometrična porazdelitev

Geometrična porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna).

Poglej Funkcija verjetnosti in Geometrična porazdelitev

Hipergeometrična porazdelitev

Hipergeometrična porazdelitev (tudi centralna hipergeometrična porazdelitev) je diskretna verjetnostna porazdelitev, ki opisuje verjetnost dogodkov, ki lahko imajo samo dva izida (uspeh in neuspeh).

Poglej Funkcija verjetnosti in Hipergeometrična porazdelitev

Logaritemska porazdelitev

Logaritemska porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki jo lahko izpeljemo iz Taylorjeve vrste:.

Poglej Funkcija verjetnosti in Logaritemska porazdelitev

Modus (statistika)

Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.

Poglej Funkcija verjetnosti in Modus (statistika)

Negativna binomska porazdelitev

Negativna binomska porazdelitev (vključno s Pascalovo porazdelitvijo in Pólyajevo porazdelitvijo) je diskretna verjetnostna porazdelitev neuspešnih Bernoullijevih poskusov (dva možna izida: uspešno in neuspešno ali da in ne), v katerih želimo dobiti vnaprej dano število uspehov.

Poglej Funkcija verjetnosti in Negativna binomska porazdelitev

Neodvisnost (statistika)

Neodvisnost je v verjetnostnem računu in stohastiki odnos med dvema dogodkoma.

Poglej Funkcija verjetnosti in Neodvisnost (statistika)

Poissonova porazdelitev

Poissonova porazdelítev je diskretna porazdelitev (nezvezna), ki je podobna binomski porazdelitvi.

Poglej Funkcija verjetnosti in Poissonova porazdelitev

Rademacherjeva porazdelitev

Rademacherjeva porazdelitev je diskretna verjetnostna porazdelitev.

Poglej Funkcija verjetnosti in Rademacherjeva porazdelitev

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Funkcija verjetnosti in Seznam matematičnih vsebin

Skellamova porazdelitev

Skellamova porazdelitev je diskretna porazdelitev (nezvezna) porazdelitev razlike n1- n2 dveh statistično neodvisnih slučajnih spremenljivk n1 in n2, ki imata Poissonovo porazdelitev z različnima pričakovanima vrednostima µ1 in µ1.

Poglej Funkcija verjetnosti in Skellamova porazdelitev

Walleniusova necentralna hipergeometrična porazdelitev

Funkcija verjetnosti za Walleniusovo necentralno hipergeometrično porazdelitev za različne vrednosti ω. m1.

Poglej Funkcija verjetnosti in Walleniusova necentralna hipergeometrična porazdelitev

Zakon velikih števil

igralne kocke. Ko se število metov v tej izvedbi veča, se srednje vrednosti vseh rezultatov približujejo vrednosti 3,5. Čeprav bo vsaka izvedba z malih številom metov (na levi) kazala razločno obliko, bo oblika večjega števila metov (na desni) skrajno podobna. Zákon velíkih števíl je v verjetnostnem računu in statistiki osnovni limitni izrek, ki opisuje rezultat izvajanja istega poskusa zelo velikokrat.

Poglej Funkcija verjetnosti in Zakon velikih števil

Zvezna enakomerna porazdelitev

Zvezna enakomerna porazdelitev je v statistiki in teoriji verjetnosti takšna porazdelitev, ki ima na intervalu (a, b) konstantno funkcijo gostote verjetnosti.

Poglej Funkcija verjetnosti in Zvezna enakomerna porazdelitev

Zvezna porazdelitev

Zvezna porazdelitev (ali zvezna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo katerokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti.

Poglej Funkcija verjetnosti in Zvezna porazdelitev