Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Friderik II. Veliki

Index Friderik II. Veliki

Friderik Grigor II.

Kazalo

  1. 99 odnosi: Aachenski mir (1748), Absolom (prostozidarska loža), Andromeda (ozvezdje), Avgust III. Poljski, Avstrijska nasledstvena vojna, Šlezijske vojne, Češka, Barok, Batu kan, Bavarska nasledstvena vojna, Bayreuth, Bayreuthski festival, Bebelplatz, Berlin, Berlinska državna opera, Berlinska stolnica, Bitka pri Jeni, Bitka pri Leuthenu, Carl Philipp Emanuel Bach, Delitve Poljske, Demerara (kolonija), Dresdenska Frauenkirche, Elizabeta Ruska, František Benda, Friderik II., Friderik V. Danski, Friderik VI. Danski, Friderik Viljem I. Pruski, Gebhard Leberecht von Blücher, Geldern, Grad Hohenzollern, Gustav III. Švedski, Hedvika Šlezijska, Hedvikin kodeks, Helmno, Hohenzollerji, Ignacy Krasicki, Jean le Rond d'Alembert, Johann Heinrich Lambert, Julien Offray de La Mettrie, Karel XIII. Švedski, Katarina Velika, Kraljevina Češka, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Krona kraljevine Poljske, Leda in labod (Correggio), Leonhard Euler, Letni dvorec, Lovci na konjih, Madžarska, ... Razširi indeks (49 več) »

Aachenski mir (1748)

Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.

Poglej Friderik II. Veliki in Aachenski mir (1748)

Absolom (prostozidarska loža)

Absolom je bila prva prostozidarska loža v Nemčiji, ki je bila ustanovljena 6. septembra 1737 v Hamburgu.

Poglej Friderik II. Veliki in Absolom (prostozidarska loža)

Andromeda (ozvezdje)

Andromeda je eno izmed 48 ozvezdij, ki jih je določil grško-rimski astronom Ptolemaj, in se tudi danes prišteva k 88 sodobnim ozvezdjem.

Poglej Friderik II. Veliki in Andromeda (ozvezdje)

Avgust III. Poljski

Friderik Avgust II. (na Saškem) oz.

Poglej Friderik II. Veliki in Avgust III. Poljski

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Poglej Friderik II. Veliki in Avstrijska nasledstvena vojna

Šlezijske vojne

Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.

Poglej Friderik II. Veliki in Šlezijske vojne

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Friderik II. Veliki in Češka

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Poglej Friderik II. Veliki in Barok

Batu kan

Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.

Poglej Friderik II. Veliki in Batu kan

Bavarska nasledstvena vojna

Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.

Poglej Friderik II. Veliki in Bavarska nasledstvena vojna

Bayreuth

Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.

Poglej Friderik II. Veliki in Bayreuth

Bayreuthski festival

Bayreuthski festival ali Festival v Bayreuthu (Bayreuther Festspiele) je glasbeni festival, ki poteka vsako leto v Bayreuthu v Nemčiji, na katerem se predstavijo izvedbe odrskih del nemškega skladatelja Richarda Wagnerja iz 19.

Poglej Friderik II. Veliki in Bayreuthski festival

Bebelplatz

Bebelplatz je na južni strani bulvarja Unter den Linden, glavne prometnice v smeri vzhod-zahod, ki teče skozi središče Berlina.

Poglej Friderik II. Veliki in Bebelplatz

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Friderik II. Veliki in Berlin

Berlinska državna opera

Berlinska državna opera (Staatsoper Berlin), znana tudi kot Staatsoper Unter den Linden (dob. Državna opera pod lipami), je zaščitena stavba na bulvarju Unter den Linden v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Veliki in Berlinska državna opera

Berlinska stolnica

Berlinska stolnica (Berliner Dom), znana tudi kot Evangeličanska vrhovna župnija in kolegiat, je monumentalna nemška protestantska cerkev in dinastična grobnica (Hohenzollerji) na Muzejskem otoku v središču Berlina.

Poglej Friderik II. Veliki in Berlinska stolnica

Bitka pri Jeni

Bitka pri Jeni-Auerstedtu 14. oktobra 1806 je bila bitka med vojskama Napoleona I. in Friderika Viljema III. Pruskega na planoti zahodno od reke Salle v sedanji Nemčiji.

Poglej Friderik II. Veliki in Bitka pri Jeni

Bitka pri Leuthenu

Bitka pri Leuthenu je bila odločilna bitka v zgodovini Šlezije.

Poglej Friderik II. Veliki in Bitka pri Leuthenu

Carl Philipp Emanuel Bach

Carl Philipp Emanuel Bach (tudi: Karl, Phillip, Phillipp, Philip, Emmanuel), nemški skladatelj, * 8. marec 1714, Weimar, † 14. december 1788, Hamburg.

Poglej Friderik II. Veliki in Carl Philipp Emanuel Bach

Delitve Poljske

Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.

Poglej Friderik II. Veliki in Delitve Poljske

Demerara (kolonija)

2 Joesa (ali 44 nizozemskih guldnov), kolonije Demerari in Esekvebo (1830), druga izdaja. Demerara je zgodovinska regija v Gvajanah, na severni obali Južne Amerike, zdaj del države Gvajana.

Poglej Friderik II. Veliki in Demerara (kolonija)

Dresdenska Frauenkirche

Dresdenska Frauenkirche (Dresdner Frauenkirche,, Cerkev Naše Gospe) je luteranska cerkev v Dresdnu, glavnem mestu nemške zvezne dežele Saška.

Poglej Friderik II. Veliki in Dresdenska Frauenkirche

Elizabeta Ruska

Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.

Poglej Friderik II. Veliki in Elizabeta Ruska

František Benda

František Benda, češki skladatelj, violinist in pedagog, * 25. november 1709, Stare Benatky, Češka, † 7. marec 1786, Potsdam, Nemčija.

Poglej Friderik II. Veliki in František Benda

Friderik II.

Friderik II. je ime več vladarjev.

Poglej Friderik II. Veliki in Friderik II.

Friderik V. Danski

Friderik V., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, * 31. marec 1723, Kopenhagen, † 14. januar 1766, palača Christiansborg, Kopenhagen Friderik V. se ni dosti zanimal za vladanje, a po zaslugi njegovih ministrov velja njegovo obdobje vladanja za čas vsestranskega napredka.

Poglej Friderik II. Veliki in Friderik V. Danski

Friderik VI. Danski

Friderik VI. (dansko Frederik 6, norveško Frederik VI av Danmark og Norge) je bil od 13.

Poglej Friderik II. Veliki in Friderik VI. Danski

Friderik Viljem I. Pruski

Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.

Poglej Friderik II. Veliki in Friderik Viljem I. Pruski

Gebhard Leberecht von Blücher

Gebhard Leberecht von Blücher, grof nato knez Wahlstatta, je bil pruski generalfeldmaršal, * 16. december 1742, Rostock, Sveto rimsko cesarstvo, † 12. september 1819, Krieblowitz, provinca Silesija, Kraljevina Prusija Največ priznanj si je prislužil s poveljevanjem v bitki narodov pri Leipzigu leta 1813 in bitki pri Waterlooju leta 1815.

Poglej Friderik II. Veliki in Gebhard Leberecht von Blücher

Geldern

Geldern, je mesto v zvezni nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija.

Poglej Friderik II. Veliki in Geldern

Grad Hohenzollern

Grad Hohenzollern Grad Hohenzollern je rodovni grad plemiške rodbine Hohenzollerjev.

Poglej Friderik II. Veliki in Grad Hohenzollern

Gustav III. Švedski

Gustav III. je bil od leta 1771 do njegovega umora leta 1792 kralj Švedske, * 24. januar (13. januar) 1746, Stockholm, Švedska, † 29. marec 1792, Stockholm, Švedska Bil je najstarejši sin švedskega kralja Adolfa Friderika in kraljice Luize Ulrike, sestre pruskega kralja Friderika Velikega, in bratranec ruske carice Katarine Velike.

Poglej Friderik II. Veliki in Gustav III. Švedski

Hedvika Šlezijska

Hedvika Šlezijska (poljsko Święta Jadwiga Śląska), tudi Hedvika Andeška (nemško Heilige Hedwig von Andechs, latinsko Hedvigis) iz bavarske komitske hiše Andechs, je bila od leta 1201 vojvodinja Šlezije, od leta 1231 vojvodinja Velikopoljske in od leta 1232 do 1238 velika vojvodinja žena Poljske, * 1174, † 15.

Poglej Friderik II. Veliki in Hedvika Šlezijska

Hedvikin kodeks

Hedvikin kodeks (poljsko Kodeks lubiński), – info from the exhibition "7 Wonders of Wrocław and Lower Silesia" (2016). znan tudi kot Lubinjski kodeks, je srednjeveški ilustrirani rokopis iz sredine 14. stoletja. Obsega enainšestdeset barvnih risb in napisov, ki pripovedujejo o življenju svete Hedvike, velike vojvodinje Poljske in Šlezije, njeni družini in dogodkih, povezanih z njeno kanonizacijo leta 1267.

Poglej Friderik II. Veliki in Hedvikin kodeks

Helmno

Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).

Poglej Friderik II. Veliki in Helmno

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Poglej Friderik II. Veliki in Hohenzollerji

Ignacy Krasicki

Ignacy Krasicki, poljski pesnik, pisatelj, dramatik, škof, novinar, enciklopedist in prevajalec, * 3. februar 1735, Dubiecko, † 14. marec 1801, Berlin.

Poglej Friderik II. Veliki in Ignacy Krasicki

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Friderik II. Veliki in Jean le Rond d'Alembert

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Friderik II. Veliki in Johann Heinrich Lambert

Julien Offray de La Mettrie

Julien Offray de La Mettrie, francoski zdravnik in filozof, * 25. december 1709, Saint-Malo, Bretanija, Francija, † 11. november 1751, Berlin, Prusija.

Poglej Friderik II. Veliki in Julien Offray de La Mettrie

Karel XIII. Švedski

Karel XIII. (švedsko Karl XIII) je bil od leta 1809 do 1818 kralj Švedske in od leta 1814 do 1818 kralj Norveške, * 7. oktober 1748, Stockholm, Švedska, † 5. februar 1818, Stockholm, Švedska.

Poglej Friderik II. Veliki in Karel XIII. Švedski

Katarina Velika

Katarina II.

Poglej Friderik II. Veliki in Katarina Velika

Kraljevina Češka

Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.

Poglej Friderik II. Veliki in Kraljevina Češka

Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Friderik II. Veliki in Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Krona kraljevine Poljske

Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.

Poglej Friderik II. Veliki in Krona kraljevine Poljske

Leda in labod (Correggio)

Leda in labod je slika olje na platnu iz let 1530–31 italijanskega slikarja Correggia, ki je zdaj v Gemäldegalerie v Berlinu.

Poglej Friderik II. Veliki in Leda in labod (Correggio)

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Friderik II. Veliki in Leonhard Euler

Letni dvorec

V renesansi in zgodnjem moderni nemški arhitekturi, je letni dvorec (nemško Lustschloss, francosko maison de plaisance, angleško pleasure palace) je manjši dvorec, ki je bil zgrajen za zasebni užitek lastnika, po navadi vladarja območja, kjer se je nahajal in ga je uporabljal sezonsko kot predah od vladarskih dolžnosti in ceremonij.

Poglej Friderik II. Veliki in Letni dvorec

Lovci na konjih

Lovci na konjih so bili pripadniki lahke konjenice, ki jih je ustanovil Friderik II. Pruski v drugi polovici 18. stoletja.

Poglej Friderik II. Veliki in Lovci na konjih

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Friderik II. Veliki in Madžarska

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Poglej Friderik II. Veliki in Magdeburg

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Friderik II. Veliki in Marija Terezija

Meissenski porcelan

Meissenski porcelan je bil prvi evropski trdi porcelan.

Poglej Friderik II. Veliki in Meissenski porcelan

Metamorfoze

Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.

Poglej Friderik II. Veliki in Metamorfoze

Mustafa III.

Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Poglej Friderik II. Veliki in Mustafa III.

Nova palača Bayreuth

Novi grad na nekdanjem Residenzplatzu (v ospredju mejni grofov vodnjak), pogled iz dvorane okrajnega upravitelja v predsedniški stavbi Dvorna vrtna stran Nove palače Nova palača Bayreuth se je začela graditi leta 1753 po požaru januarja 1753, ki je v veliki meri uničil prejšnjo rezidenco - zdaj znano kot Stara palača.

Poglej Friderik II. Veliki in Nova palača Bayreuth

Olomuc

Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).

Poglej Friderik II. Veliki in Olomuc

Operna hiša mejne grofije

Operna hiša mejne grofije (Markgräfliches Opernhaus) je baročna operna hiša v mestu Bayreuth v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Veliki in Operna hiša mejne grofije

Palača Charlottenburg

Palača Charlottenburg (Schloss Charlottenburg) je baročna palača v Berlinu, v Charlottenburgu, v okrožju Charlottenburg-Wilmersdorf.

Poglej Friderik II. Veliki in Palača Charlottenburg

Paladijevska arhitektura

Paladijevska arhitektura je evropski arhitekturni slog, izpeljan in zasnovan po zasnovi beneškega arhitekta Palladia (1508-1580).

Poglej Friderik II. Veliki in Paladijevska arhitektura

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Friderik II. Veliki in Palatinat

Paul Henri Thiry d'Holbach

Paul Henri Thiry, baron d'Holbach, rojstno ime Paul Heinrich Dietrich, francoski razsvetljenski učenjak, filozof in enciklopedist nemškega rodu, * 8. december 1723, Edesheim, Porenje - Pfalška, Nemčija, † 21. januar 1789, Pariz, Francija.

Poglej Friderik II. Veliki in Paul Henri Thiry d'Holbach

Pavel I. Ruski

Pavel Petrovič (rusko Павел Петрович), ruski car, * 1. oktober (20. september, ruski koledar) 1754, Sankt Peterburg, Rusko carstvo, † 24. marec (12. marec) 1801, Grad sv.

Poglej Friderik II. Veliki in Pavel I. Ruski

Perzej osvobaja Andromedo (Rubens)

Perzej, ki osvobaja Andromedo, je slika flamskega umetnika Petra Paula Rubensa, naslikana leta 1622.

Poglej Friderik II. Veliki in Perzej osvobaja Andromedo (Rubens)

Peter III. Ruski

Peter III.

Poglej Friderik II. Veliki in Peter III. Ruski

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.

Poglej Friderik II. Veliki in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Potsdam

Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.

Poglej Friderik II. Veliki in Potsdam

Pour le Mérite

Pour le Mérite ali ''Modri Max'' Pour le Mérite je bilo najvišje vojaško odlikovanje Kraljevine Prusije, ki ga je leta 1740 ustanovil kralj Friderik II. Veliki.

Poglej Friderik II. Veliki in Pour le Mérite

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Friderik II. Veliki in Prusija

Rangaku

Rangaku (Kyūjitai: 蘭學/Shinjitai: 蘭学, dobesedno "nizozemsko učenje" in v nadaljevanju "zahodno učenje") je skupek znanja, ki ga je razvila Japonska s svojimi stiki z nizozemsko enklavo archivedate.

Poglej Friderik II. Veliki in Rangaku

Razsvetljeni absolutizem

Razsvetljeni absolutizem je oblika absolutistične monarhije ali despotizma, v kateri so bili vladarji pod vplivom idej razsvetljenstva.

Poglej Friderik II. Veliki in Razsvetljeni absolutizem

Razsvetljenstvo

Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.

Poglej Friderik II. Veliki in Razsvetljenstvo

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Poglej Friderik II. Veliki in Republika Nizozemska

Rodbina Schönborn

Družinski grb Schönbornov Rodbina Schönborn je ime starodavne plemiške in posredovane nekdanje suverene družine nekdanjega Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Friderik II. Veliki in Rodbina Schönborn

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Friderik II. Veliki in Ruski imperij

Sanssouci

Novi dvorec v Parku Sanssouci Sanssouci (iz francosko sans souci – brez skrbi) je nekdanja poletna rezidenca pruskega kralja Friderika II. Velikega v Potsdamu blizu Berlina.

Poglej Friderik II. Veliki in Sanssouci

Schönbrunn

Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.

Poglej Friderik II. Veliki in Schönbrunn

Sedemletna vojna

Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.

Poglej Friderik II. Veliki in Sedemletna vojna

Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.

Poglej Friderik II. Veliki in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam nemških filozofov

Seznam nemških filozofov.

Poglej Friderik II. Veliki in Seznam nemških filozofov

Seznam pruskih vladarjev

To je seznam pruskih vladarjev.

Poglej Friderik II. Veliki in Seznam pruskih vladarjev

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Friderik II. Veliki in Seznam zgodovinskih vsebin

Stanislav II. Avgust Poniatowski

Stanislav II.

Poglej Friderik II. Veliki in Stanislav II. Avgust Poniatowski

Stanislav Leščinski

Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23.

Poglej Friderik II. Veliki in Stanislav Leščinski

Thomas Carlyle

Thomas Carlyle, škotski zgodovinar, filozof, esejist, satirik, prevajalec in matematik, * 4. december 1795, Ecclefechan, Združeno kraljestvo, † 5. februar 1881, London, ZK.

Poglej Friderik II. Veliki in Thomas Carlyle

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Poglej Friderik II. Veliki in Trdnjava

Unter den Linden

Unter den Linden ("pod lipami") je bulvar v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Veliki in Unter den Linden

Vojvodina Legnica

Vojvodina Legnica (poljsko Księstwo Legnickie, češko Lehnické knížectví, nemško Herzogtum Liegnitz) je bila ena od šlezijskih vojvodin.

Poglej Friderik II. Veliki in Vojvodina Legnica

Volilna kneževina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Friderik II. Veliki in Volilna kneževina Bavarska

Voltaire

François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.

Poglej Friderik II. Veliki in Voltaire

Vzhodna Prusija

Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.

Poglej Friderik II. Veliki in Vzhodna Prusija

Wormska pogodba (1743)

Wormska pogodba, politično in vojaško zavezništvo med Veliko Britanijo, Avstrijo in Sardinskim kraljestvom, sklenjeno med avstrijsko nasledstveno vojno, 13. septembra 1743 v Wormsu.

Poglej Friderik II. Veliki in Wormska pogodba (1743)

Zgodovina Poljske

Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.

Poglej Friderik II. Veliki in Zgodovina Poljske

Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).

Poglej Friderik II. Veliki in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry

Zgodovinski rudnik srebra (poljsko Zabytkowa Kopalnia Srebra) je rudnik svinca, srebra in cinka v Tarnowskie Góry, Šlezijsko vojvodstvo, Poljska.

Poglej Friderik II. Veliki in Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry

17. avgust

17.

Poglej Friderik II. Veliki in 17. avgust

1712

1712 (MDCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Friderik II. Veliki in 1712

1786

1786 (MDCCLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Friderik II. Veliki in 1786

24. januar

24.

Poglej Friderik II. Veliki in 24. januar

Prav tako znan kot Friderik II. Pruski, Friderik Veliki Pruski.

, Magdeburg, Marija Terezija, Meissenski porcelan, Metamorfoze, Mustafa III., Nova palača Bayreuth, Olomuc, Operna hiša mejne grofije, Palača Charlottenburg, Paladijevska arhitektura, Palatinat, Paul Henri Thiry d'Holbach, Pavel I. Ruski, Perzej osvobaja Andromedo (Rubens), Peter III. Ruski, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Potsdam, Pour le Mérite, Prusija, Rangaku, Razsvetljeni absolutizem, Razsvetljenstvo, Republika Nizozemska, Rodbina Schönborn, Ruski imperij, Sanssouci, Schönbrunn, Sedemletna vojna, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Seznam nemških filozofov, Seznam pruskih vladarjev, Seznam zgodovinskih vsebin, Stanislav II. Avgust Poniatowski, Stanislav Leščinski, Thomas Carlyle, Trdnjava, Unter den Linden, Vojvodina Legnica, Volilna kneževina Bavarska, Voltaire, Vzhodna Prusija, Wormska pogodba (1743), Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry, 17. avgust, 1712, 1786, 24. januar.