Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Uporabi AI

Kazalo

1. 298 odnosi: Aachenska stolnica, Abruci, Absolutizem, Abu Zakarija Jahja, Agneza Babenberška, Agneza Waiblinška, Al-Kamil, Albert IV. Tirolski, Altamura, Altavilla, Amfiteater v Catanii, Anagni, Andeški, Andria, Annales placentini gibellini, Apulija, Apulijska romanika, Arabsko-normanska kultura, Avgustov mavzolej, Šesta križarska vojna, Škofija Gradec - Sekav, Švabska vojvodina, Češka, Babenberžani, Bamberški jezdec, Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence, Bari, Barletta, Bavarski lev, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Bazilika sv. Andreja, Vercelli, Bazilika svetega Dominika, Bologna, Bazilikata, Bellinzona, Benediktinski samostan Lorsch, Bern, Bertold (oglejski patriarh), Bertrand de Thessy, Bologna, Brandenburg (volilna kneževina), Brindisi, Castel del Monte, Castel Nuovo, Castello Svevo (Trani), Castello Svevo, Bari, Castello Ursino, Castiglione del Lago, Catania, Cerkev sv. Martina, Memmingen, Cesarjev grad, Prato, ... Razširi indeks (248 več) » « Shrink indeks

Aachenska stolnica

Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Aachenska stolnica

Abruci

Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Abruci

Absolutizem

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Absolutizem

Abu Zakarija Jahja

Abu Zakarija Jahja (arabsko أبو زكريا يحيى بن حفص, Abu Zakarija Jahja I ben Abd al-Vahid) je bil ustanovitelj in prvi sultan Hafsidske dinastije v Ifrikiji, * 1203, † 5. oktober 1249, Hafsidski sultanat.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Abu Zakarija Jahja

Agneza Babenberška

Agneza Babenberška (nemško Agnes von Babenberg, poljsko Agnieszka austriacka) iz frankonske veje Babenberžanov je bila kot žena poljskega velikega vojvode Vladislava II. Izgnanca vojvodinja Šlezije in velika vojvodinja Poljske, * ok.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Agneza Babenberška

Agneza Waiblinška

''Agneza Waiblinška v babenberškem rodovnem drevesu''. Samostan Klosterneuburg, med 1489 in 1492. Agneza (Neža) Waiblinška ali Nemška, švabska vojvodinja, avstrijska mejna grofica, * 1072, † 24. september 1143, Klosterneuburg.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Agneza Waiblinška

Al-Kamil

Al-Kamil (arabsko الكامل) a polnim imenom al-Malik al-Kamil Naser ad-Din Abu al-Ma'ali Muhammad je bil muslimanski vladar in četrti ajubidski sultan Egipta, * okoli 1177, † 6. marec 1238.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Al-Kamil

Albert IV. Tirolski

Albert IV. (ali Albert III., odvisno od načina štetja; – 22. julij 1253) je bil tirolski grof od leta 1202 do svoje smrti, zadnji iz prvotne Tirolske hiše.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Albert IV. Tirolski

Altamura

Altamura (/ˌæltəˈmʊərə/, italijanščina:; bareščina: Ialtamùre) je mesto in občina v Apuliji v južni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Altamura

Altavilla

Altavilla (francosko Hauteville) je bila ena od najpomembnejših normanskih dinastij.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Altavilla

Amfiteater v Catanii

Amfiteater v Catanii je rimski amfiteater v mestu Catania na Siciliji v južni Italiji, zgrajen v obdobju Rimskega cesarstva, verjetno v 2.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Amfiteater v Catanii

Anagni

Anagni je starodavno mesto in občina v Laciju v osrednji Italiji, v hribih vzhodno-jugovzhodno od Rima.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Anagni

Andeški

Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Andeški

Andria

Andria (barese Iàndrie) je mesto in občina z okoli 100.000 prebivalci v Apuliji (južna Italija).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Andria

Annales placentini gibellini

Gvelfskimi letopisi Piacenze'' Annales placentini gibelini (slovensko Gibelinski letopisi Piacenze) so latinska kronika neznanega avtorja iz Piacenze, ki pokriva leta 1154 do 1284.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Annales placentini gibellini

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Apulija

Apulijska romanika

Apulijska romanika je umetniška kultura, ki se je v Apuliji razvila med 11.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Apulijska romanika

Arabsko-normanska kultura

Izraz normansko-arabsko-bizantinska kultura, normansko-sicilijanska kultura ali, manj vključujoče, normansko-arabska kultura, (včasih tudi arabsko-normanska civilizacija) se nanaša na medsebojno delovanje normanske, latinske, arabske in bizantinske grške kulture po normanski osvojitvi Sicilije in normanske Afrike od leta 1061 do okoli 1250.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Arabsko-normanska kultura

Avgustov mavzolej

Avgustov mavzolej (italijansko Mausoleo di Augusto) je velika grobnica, ki jo je rimski cesar Avgust zgradil leta 28 pr.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Avgustov mavzolej

Šesta križarska vojna

Šesta križarska vojna (1228–1229), znana tudi kot križarska vojna Friderika II., je bila vojaška ekspedicija za ponovno zavzetje Jeruzalema in preostale Svete dežele.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Šesta križarska vojna

Škofija Gradec - Sekav

Škofija Gradec - Sekav je rimskokatoliška sufraganska škofija, ki spada pod Metropolijo Salzburg.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Škofija Gradec - Sekav

Švabska vojvodina

  Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Švabska vojvodina

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Češka

Babenberžani

samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Babenberžani

Bamberški jezdec

Bamberški jezdec (nemško Der Bamberger Reiter) je kamniti konjeniški kip iz zgodnjega 13.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bamberški jezdec

Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence

Krstilnica svetega Janeza Krstnika, tudi Firenška krstilnica (italijansko Battistero di San Giovanni), je verska stavba v Firencah v Italiji in ima status manjše bazilike.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Baptisterij svetega Janeza Krstnika, Firence

Bari

Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bari

Barletta

Barletta je mesto in občina v Apuliji v jugovzhodni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Barletta

Bavarski lev

Grb Svobodne države Bavarske Bavarska in lev nad Theresienwiese Vhod v pristanišče Lindau Bavarski lev (nemško Bayerische Löwe) je večkratna sestavina bavarskega državnega grba.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bavarski lev

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Bazilika sv. Andreja, Vercelli

Bazilika svetega Andrejas (italijansko Basilica di Sant'Andrea) je samostanska cerkev v Vercelliju, Piemont, v severni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bazilika sv. Andreja, Vercelli

Bazilika svetega Dominika, Bologna

Bazilika sv.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bazilika svetega Dominika, Bologna

Bazilikata

Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bazilikata

Bellinzona

Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bellinzona

Benediktinski samostan Lorsch

Samostan Lorsch (nemško: Reichsabtei Lorsch; latinsko: Laureshamense Monasterium, imenovana tudi Laurissa in Lauresham) je nekdanji cesarski benediktinski samostan v Lorschu, Nemčija, približno 10 km vzhodno od Wormsa, in je eden od najbolj znanih samostanov karolinškega kraljestva.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Benediktinski samostan Lorsch

Bern

Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bern

Bertold (oglejski patriarh)

Bertold, andeški grof, oglejski patriarh, nadškof v Kalocsi, * okrog 1180, Bamberg, † 23. maj 1251, Oglej.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bertold (oglejski patriarh)

Bertrand de Thessy

Bertrand de Thessy je bil petnajsti veliki mojster Malteškega viteškega reda, * ni znano, † 1231, Akon, Sveta dežela.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bertrand de Thessy

Bologna

Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Bologna

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Brandenburg (volilna kneževina)

Brindisi

Brindisi je mesto na jadranski obali v provinci Apuliji v južni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Brindisi

Castel del Monte

Castel del Monte (italijansko za "gorski grad"; barese Castìdde du Monte) je citadela in grad na hribu iz 13.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Castel del Monte

Castel Nuovo

Castel Nuovo ("Novi grad"), pogosto imenovan Maschio Angioino (italijansko za "Anžujski stolp"), je srednjeveški grad pred trgom Piazza Municipio in mestno hišo (Palazzo San Giacomo) v središču Neaplja, Kampanija, Italija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Castel Nuovo

Castello Svevo (Trani)

Castello Svevo di Trani je obalna trdnjava v mestu Trani v italijanski deželi Apulija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Castello Svevo (Trani)

Castello Svevo, Bari

Castello Svevo ali švabski grad (italijansko Castello normanno-svevo), znan tudi kot grad Houhenstaufen, je grad v apulijskem mestu Bari v Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Castello Svevo, Bari

Castello Ursino

Castello Ursino (sicilsko Casteddu Ursinu, buk. 'Medvedji grad'), znan tudi kot Castello Svevo di Catania, je grad v Catanii na Siciliji v južni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Castello Ursino

Castiglione del Lago

Castiglione del Lago je mesto v pokrajini Perugia v Umbriji (osrednja Italija), v jugozahodnem kotu Trasimenskega jezera.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Castiglione del Lago

Catania

Catania (sicilijansko in italijansko, starogrško Κατάνη, latinsko Catana/Catina) je drugo največje mesto na Siciliji za Palermom in med desetimi največjimi mesti v Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Catania

Cerkev sv. Martina, Memmingen

Župnijska cerkev svetega Martina v Memmingenu je ena najstarejših cerkva v Zgornji Švabski.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Cerkev sv. Martina, Memmingen

Cesarjev grad, Prato

Cesarjev grad (italijansko Castello dell'Imperatore) stoji v mestu Prato na trgu Piazza delle Carceri, ob cerkvi Santa Maria delle Carceri.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Cesarjev grad, Prato

Cesarski knez

Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Cesarski knez

Cesarsko mesto Nürnberg

Cesarsko mesto Nürnberg (nemško Reichsstadt Nürnberg) je bilo svobodno cesarsko mesto – neodvisna mestna država – v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Cesarsko mesto Nürnberg

Ciprsko kraljestvo

Ciprsko kraljestvo je bilo križarska država na otoku Cipru v visokem in poznem srednjem veku od leta 1192 do 1489.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ciprsko kraljestvo

Colmar

Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Colmar

Colorno

Colorno je občina v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji, ki je okoli 90 kilometrov severozahodno od Bologne in približno 15 kilometrov severno od Parme.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Colorno

Confoederatio cum principibus ecclesiasticis

Friderika II. Confoederatio cum principibus ecclesiasticis (slovensko Sporazum s cerkvenimi knezi) z datumom 26.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Confoederatio cum principibus ecclesiasticis

Cremona

Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Cremona

Država Tevtonskega reda

Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Država Tevtonskega reda

Elizabeta Ogrska

Elizabeta Ogrska, svetnica, tretjerednica in dobrodelnica, * 7. julij 1207, Sárospatak, Ogrska (danes Madžarska) ali Pozsony, Ogrska (danes Bratislava, Slovaška); † 17. november 1231, Marburg, Turingija, Sveto rimsko cesarstvo (danes: Hessen, Nemčija).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Elizabeta Ogrska

Emerik Ogrski

Emerik I. Ogrski (madžarsko: I. Imre, hrvaško: Emerik I./Mirko, slovaško: Imrich I.), ogrsko-hrvaški kralj, * 1174, Ogrsko kraljestvo, † 30. september/30. november 1204, Esztergom, Ogrsko kraljestvo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Emerik Ogrski

Esslingen am Neckar

Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Esslingen am Neckar

Fahr ad-Din Jusuf

Fahr ad-Din Jusuf ibn Šaih aš-Šujuh (arabsko فاخر الد بن شيخ الشيوخ), znan tudi kot Fahradin, je bil diplomat in emir mameluške garde ajubidskih sultanov v Egiptu, * pred 1211, † 8. februar 1250 v bitki pri al-Mansuri.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Fahr ad-Din Jusuf

Fevdalizacija

Srednjeveška fevdalizacija pomeni določitev nekega ozemlja za svoj fevd, kar se je večinoma dogajalo z nasilno pridobljenimi ozemlji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Fevdalizacija

Fidenza

Fidenza je mesto in občina v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Fidenza

Filip Švabski

Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Filip Švabski

Foggia

Foggia (italijanščina; foggiano Fògge) je mesto in nekdanja občina (comune) v Apiliji v južni Italiji ter glavno mesto pokrajine Foggia.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Foggia

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Frankfurt ob Majni

Fraumünster

Fraumünster (v prevodu Ženski Münster, pogosto napačno preveden v Gospe Münster) je cerkev v Zürichu, ki je bila zgrajena na ostankih nekdanjega samostana za plemiške ženske, in ga je ustanovil leta 853 Ludvik Nemški za svojo hčerko Hildegardo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Fraumünster

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Friderik I. Barbarossa

Friderik II.

Friderik II. je ime več vladarjev.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Friderik II.

Friderik II. Prepirljivi

Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Friderik II. Prepirljivi

Gehrard III. Gelderski

Gerhardova in Margaretina grobnica Gerard III.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Gehrard III. Gelderski

Gema

Giovannija Bernardija, Britanski muzej Gema je droben predmet umetniško izdelan iz dragega ali poldragega kamna, vanj je z graviranim v reliefu upodobljen lik, zapis, inicialka, podoba živali, rastline in podobno.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Gema

Georgenberški sporazum

Štajerska (črtasto) ter kasneješe habsburške pridobitve (osvetljeno) Georgenberški sporazum (nemško Georgenberg Handfeste) je bil sporazum med vojvodom Leopoldom V. Avstrijskim in vojvodom Otokarjem IV. Štajerskim, sklenjen 17.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Georgenberški sporazum

Goriški grofje

Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Goriški grofje

Goslar

Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Goslar

Gospodje Ptujski

Grb Gospodov Ptujskih Pečat Gospodov Ptujskih (1243) Gospodje Ptujski (tudi Herren von Pettau, Pettauer, Ptujski, Herren von Ptuj) je ime plemiškega rodu na Spódnjem Štájerskem, ki je bilo prvič omenjeno v dokumentu iz leta 1132 kot spoštovana in bogata ministerialna družina Salzburške nadškofije, ki je izumrla leta 1438.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Gospodje Ptujski

Gotthard (prelaz)

Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Gotthard (prelaz)

Gračišće

Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Gračišće

Grad Gallipoli

Grad Gallipoli (italijansko Castello di Gallipoli) je obalna trdnjava na impozantnem pomolu na skrajnem vzhodu otoka, na katerem je središče mesta Gallipoli, v deželi Apulija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Grad Gallipoli

Grad Kantara

Grad Kantara (grško: Κάστρο της Καντάρας turško: Kantara Kalesi) je grad v severnem Cipru.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Grad Kantara

Grad Limassol

Srednjeveški grad Limassol (grško Κάστρο Λεμεσού, turško Limasol Kalesi) stoji v bližini starega pristanišča v središču zgodovinskega središča mesta Limassol.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Grad Limassol

Grad Melfi

Grad Melfi (italijansko Castello di Melfi) v Bazilikati je eden od najpomembnejših srednjeveških gradov v južni Italiji in spomenik v lasti italijanske države.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Grad Melfi

Grad Stari Pfanberg

Upodobitev gradu Pfanberg, Litografija Josepha Franza Kaiserja iz okoli leta 1830 Grad Pfanberg je bil srednjeveški grad, imenovan tudi Stari-Pfanberg, ki se je nahajal v sedanji občini Frohnleiten na avstrijskem Štajerskem.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Grad Stari Pfanberg

Grad Trebinje

Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Grad Trebinje

Grad v Otrantu

Grad v Otrantu (italijansko Castello di Otranto) je trdnjava mesta Otranto v italijanski deželi Apuliji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Grad v Otrantu

Gregor Montelonški

Gregor Montelonški ali Gregor iz Montelonga patriarh rimskokatoliške cerkve, škof in i oglejski patriarh, * okoli 1200, v Ferentino, † 8. september 1269 v Čedadu in tam pokopan.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Gregor Montelonški

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Habsburška monarhija

Hedvika Šlezijska

Hedvika Šlezijska (poljsko Święta Jadwiga Śląska), tudi Hedvika Andeška (nemško Heilige Hedwig von Andechs, latinsko Hedvigis) iz bavarske komitske hiše Andechs, je bila od leta 1201 vojvodinja Šlezije, od leta 1231 vojvodinja Velikopoljske in od leta 1232 do 1238 velika vojvodinja žena Poljske, * 1174, † 15.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Hedvika Šlezijska

Henrik II. Avstrijski

Henrik II.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Henrik II. Avstrijski

Henrik II. Pobožni

Henrik II.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Henrik II. Pobožni

Henrik Ponosni

Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Henrik Ponosni

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Henrik V. Nemški

Henrik VI. Hohenstaufen

Henrik VI.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Henrik VI. Hohenstaufen

Henrik VII. Luksemburški

Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Henrik VII. Luksemburški

Henrik VII. Nemški

Henrik (VII.) iz dinastije Hohenstaufen je bil od leta 1212 do 1217 kralj Sicilije, od leta 1220 do 1235 kralj Nemčije (uradno Rex Romanorum, kralj Rimljanov) In sovladar svojega očeta, cesarja Friderika II., * 1211, Sicilsko kraljestvo – 12. februar (?) 1242, Cosenza, Sicilsko kraljestvo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Henrik VII. Nemški

Hermann von Salza

Hermann von Salza je bil četrti veliki mojster tevtonskih vitezov, na položaju od leta 1201 do 1239, * okoli 1165, † 20. marec 1239.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Hermann von Salza

Historia Sicula

Historia Sicula (slovensko Zgodovina Sicilije) je kronika in knjižno delo, napisano v srednjeveški latinščini, ki pripoveduje zgodbi o Sicilskem in Neapeljskem kraljestvu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Historia Sicula

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Hohenzollerji

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Italija

Italijanska gotska arhitektura

Gotska arhitektura se je v Italiji pojavila v 12.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Italijanska gotska arhitektura

Ivan Briennski

Ivan Briennski (francosko Jean de Brienne) znan tudi kot Ivan I. Jeruzalemski, je bil leta 1210-1225 kralj Jeruzalemskega kraljestva in leta 1229-1237 cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * okoli 1170, † 27.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ivan Briennski

Izabela II. Jeruzalemska

Izabela II., znana tudi kot Jolanda Briennska, je bila princesa francoskega porekla, hčerka vladajoče jeruzalemske kraljice Marije Montferraške in njenega moža Ivana Briennskega, * okoli 1212, † 4. maj 1228, Andria, Kraljevina Sicilija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Izabela II. Jeruzalemska

Kanton Schwyz

Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kanton Schwyz

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Karel Veliki

Karlov relikviarij

Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Karlov relikviarij

Kempten

Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kempten

Kirenija

Kirenija (grško Κερύνεια lokalno; turško Girne) je mesto na severni obali Cipra, znano po zgodovinskem pristanišču in gradu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kirenija

Kneževina Antiohija

Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kneževina Antiohija

Kneževina Taranto

Kneževina Taranto je bila država v južni Italijji, ki jo je leta 1088 ustanovil Bohemond I., najstarejši sin Roberta Guiscarda, kot del mirovnega sporazuma med Bohemondom in njegovim mlajšim bratom Rogerijem Borso po sporu za nasledstvo Vojvodine Apulije.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kneževina Taranto

Knežji samostan Kempten

Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Knežji samostan Kempten

Knjižnica Palatina, Heidelberg

Notranjost cerkve Sv. Duha ''Codex Manesse'': izdelal Konrads von Altstetten Friderik II., Sveti rimski cesar v knjigi ''De arte venandi cum avibus'' (''Über die Kunst, mit Vögeln zu jagen'') Bibliotheca Palatina v Heidelbergu je bila ena najpomembnejših nemških renesančnih knjižnic z obsežnimi zbirkami srednjeveških rokopisov in zgodnjih tiskanih (inkunabul).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Knjižnica Palatina, Heidelberg

Konrad I. Mazovski

Konrad I. Mazovski (poljsko Konrad I mazowiecki) iz dinastije Pjastov je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda Mazovije in Kujavije in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda Poljske, * okoli 1187/1188, † 31. avgust 1247.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Konrad I. Mazovski

Konrad III. Nemški

Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Konrad III. Nemški

Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)

Sodobna fantazijska upodobitev Konrada Wittelsbacha Konrad Wittelsbach (* okoli 1120/1125; † 25. oktober 1200 blizu Riedfelda, danes del Neustadta an der Aisch) je bil nadškof Mainza (Konrad I. von Scheyern-Wittelsbach, imenovan tudi Konrad Majnški) in Salzburški (Konrad III.) ter kardinalski škof Sabinski ter cesarski nadškof -kancler.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)

Konstanca Aragonska

Konstanca Aragonska je bila aragonska princesa, ki je s prvo poroko postala ogrska kraljica in z drugo kraljica Nemčije in Sicilije ter cesarica Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Konstanca Aragonska

Konstanca Sicilska

Konstanca I. Sicilska je bila od leta 1194 do 1197 z možem Henrikom VI. in leta 1198 s sinom Friderikom II. kraljica Sicilije in cesarica žena Svetega rimskega cesarstva, * 1154, Palermo, Kraljevina Sicilija, † 27. november 1198, Palermo, Kraljevina Sicilija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Konstanca Sicilska

Kralj Matjaž

Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' Kralj Matjaž (tudi Matiaš) je osrednji junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji, čeprav z zgodovinsko netočnim poimenovanjem z imenom Matjaž.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kralj Matjaž

Kraljeva pfalca, Goslar

Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kraljeva pfalca, Goslar

Kraljevina Češka

Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kraljevina Češka

Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kraljevina Sicilija

Kranjski grb

grb vojvodine Kranjske, spremenjen in dopolnjen po letu 1463 Kranjski grb je grb zgodovinske pokrajine Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kranjski grb

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Križarske vojne

Kurlandija

Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Kurlandija

La Spezia (pokrajina)

Pokrajina La Spezia (v italijanskem izvirniku Provincia di La Spezia, izg. Provinča di Laspècja) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Ligurija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in La Spezia (pokrajina)

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Lübeck

Leopold VI. Avstrijski

Leopold VI.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Leopold VI. Avstrijski

Liber ad honorem Augusti

url-status.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Liber ad honorem Augusti

Logotet

Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Logotet

Lotar Supplinburški

Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Lotar Supplinburški

Ludvik I., bavarski vojvoda

Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ludvik I., bavarski vojvoda

Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik IV.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ludvik IV. Wittelsbaški

Ludvik VII. Francoski

Ludvik VII.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ludvik VII. Francoski

Majnhard I.

Grb goriških grofov, 1459 Majnhard III.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Majnhard I.

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Malta

Maniakov grad

Maniakov grad (italijansko il castello Maniace) je trdnjava v mestu Sirakuze na vzhodni obali Sicilije.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Maniakov grad

Marija Montferraška

Marija Montferraška (francosko Marie de Montferrat) je bila od leta 1205 do 1212 kraljica Jeruzalemskega kraljestva, * 1192, † 1212.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Marija Montferraška

Matteo Rosso Orsini

Matteo Rosso Orsini, grof, senator, vojskovodja, in diplomat, * 1180, † 13. december 1246, Papeška država.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Matteo Rosso Orsini

Meersburški grad

Meersburški grad (nemško Burg Meersburg), znan tudi kot Alte Burg (Stari grad), v Meersburgu ob Bodenskem jezeru v zvezni deželi Baden-Württemberg v Nemčiji, velja za enega najstarejših naseljenih gradov v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Meersburški grad

Megara Hibleja

Megara Hibleja (italijansko Megara Hyblaea, starogrško Μέγαρα Ὑβλαία) - morda enaka Hybla Major - je starogrška kolonija na Siciliji, ki leži v bližini Auguste na vzhodni obali, 20 kilometrov severozahodno od Sirakuz v Italiji, v globokem zalivu ki ga je oblikoval rt Xiphonian.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Megara Hibleja

Melfi

Melfi (lukansko Mèlfe) je mesto in občina v južnoitalijanski pokrajino Potenza v deželi Bazilikata, na pol poti med Neapljem in Barijem.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Melfi

Melfijske konstitucije

Grad Melfi, kjer so bile redigirane Melfijske konstitucije Melfijske konstitucije ali Liber Augustalis, so bile zakonik Kraljevine Sicilije, ki ga je 1.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Melfijske konstitucije

Mestna cerkev svetega Dionizija

Protestantska mestna cerkev svetega Dionizija v Esslingenu je gotska cerkev, ki stoji na južni strani Marktplatza in skupaj s katoliško cerkvijo svetega Pavla in Marijino cerkvijo (Frauenkirche) sestavlja kompleks, ki daje podobo mestu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Mestna cerkev svetega Dionizija

Mestna hiša, Osnabrück

Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Mestna hiša, Osnabrück

Metropolitansko mesto Bologna

Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Metropolitansko mesto Bologna

Mezzogiorno

Mezzogiorno (dobesedno Poldne) ali Južna Italija (italijansko Meridione d'Italia) je italijanska geografska regija, ki vključuje južno Italijo in njene otoke.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Mezzogiorno

Milštatski samostan

Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Milštatski samostan

Modena

Modena (etruščansko Mutna, latinsko Mutina, modensko Mòdna) je mesto in občina na južni strani Padske nižine v pokrajini Modena v deželi Emilija - Romanja v severni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Modena

Molize

Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Molize

Mostni grad

Mostni grad je vrsta nižinskega vodnega gradu, ki je bil zgrajen za zagotavljanje vojaškega opazovanja in varovanja prehoda preko reke.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Mostni grad

Nancy

Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Nancy

Nürnberški grad

Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Nürnberški grad

Neža Praška

Sveta Neža Praška, OSC (Svata Anežka Česká, * 20. junij 1211, † 2. marec 1282), znana tudi kot Neža Češka, je bila srednjeveška češka princesa, ki je svoje življenje preusmerila v delo za dobrodelnost, se odpovedala razkošju dvora ter se posvetila molitvi.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Neža Praška

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Nikejsko cesarstvo

Normanska palača

Normanska palača (italijansko Palazzo dei Normanni) ali Kraljeva palača Palerma je palača v Palermu v Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Normanska palača

Orsini

Orsini, tudi Družina Orsini, je italijanska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Orsini

Ostuni

Ostuni (barsko Ostune; salentinsko Stune) je mesto in občina približno 8 km oddaljena od obale Jadranskega morja, v pokrajini Brindisi v deželi Apuliji v Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ostuni

Otokar I. Češki

Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Otokar I. Češki

Oton II. Bavarski

Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Oton II. Bavarski

Oton III. Burgundski

Oton VIII. (– 19. junij 1248), član Andeške hiše, je bil tudi kot Oton III. burgundski grof od leta 1231 in zadnji vojvoda Meranije (s številko Oton II.) od leta 1234 do svoje smrti.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Oton III. Burgundski

Oton IV. Nemški

Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Oton IV. Nemški

Oton Otrok

Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Oton Otrok

Oultrejordain

Gospodstvo Oultrejordain ali Oultrejourdain (staro francosko za 'onstran Jordana', imenovano tudi gospostvo Montreal) je bilo ime, ki se je uporabljalo med križarskimi vojnami za obsežno in deloma nedorečeno regijo vzhodno od reke Jordan, območje, ki je bilo znano že v starih časih kot Edom in Moab.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Oultrejordain

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Padova

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Palatinat

Palatinski grof

Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Palatinski grof

Palazzo Re Enzo

Palazzo Re Enzo je palača na Neptunovem trgu (Piazza del Nettuno), 1 v zgodovinskem središču Bologne v severni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Palazzo Re Enzo

Palermo

Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Palermo

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Papeška država

Papež Celestin III.

Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Papež Celestin III.

Papež Celestin IV.

Papež Celestin IV., rojen kot Goffredo da Castiglione (ali: Goffredo Castiglioni), je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1187 Milan, (Italija, Sveto rimsko cesarstvo), † 10. november 1241 Rim (Papeška država).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Papež Celestin IV.

Papež Gregor IX.

Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Papež Gregor IX.

Papež Inocenc IV.

Papež Inocenc IV., rojen kot Sinibaldo Fieschi, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1195 Genova, Genovska republika, Sveto rimsko cesarstvo, † 7. december 1254, Neapelj, Sicilsko kraljestvo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Papež Inocenc IV.

Papež Urban IV.

Papež Urban IV., rojen kot Jacques Pantaléon, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okoli 1185 Troyes (Šampanja-Ardeni, Francosko kraljestvo), † 2. oktober 1264 Perugia (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Papež Urban IV.

Parma

Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Parma

Přemyslidi

Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Přemyslidi

Peta križarska vojna

Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Peta križarska vojna

Pfanberški grofje

Grb Pfanberških grofov iz leta 1245 Pfanberški grofje, izvorno iz Pegava (Peka, Peckach) je bila štajerska visokosvobodna plemiška rodbina v srednjem veku, ki se je imenovala po njihovem gradu Pfanberg (danes ruševine južno od Frohnleiten, pfanberške ustanove iz leta 1280), ki je bila v tistem času ena od najmogočnejših rodbin v deželi.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Pfanberški grofje

Pietati proximum

Pietati proximum (Slovensko Sosed pobožnosti), bolj znana kot Zlata bula iz Rietija, je bila bula papeža Gregorja IX., objavljena 3.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Pietati proximum

Potenza (pokrajina)

Pokrajina Potenza (v italijanskem izvirniku Provincia di Potenza), je ena od dveh pokrajin, ki sestavljata italijansko deželo Bazilikata.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Potenza (pokrajina)

Prato

Prato (včasih tudi Pratomagno) je mesto in občina v Toskani v Italiji in glavno mesto pokrajine Prato.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Prato

Prižnica Sienske stolnice

Prižnica v Sienski stolnici je osmerokotna zgradba v Sienski stolnici, ki so jo oblikovali Nicola Pisano in njegovi pomočniki Arnolfo di Cambio, Lapo di Ricevuto in Nicolasov sin Giovanni Pisano med jesenjo 1265 in jesenjo 1268.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Prižnica Sienske stolnice

Prusi

Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Prusi

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Prusija

Pruska križarska vojna

Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Pruska križarska vojna

Prvi lyonski koncil

Prvem lyonskem koncilu miniatura iz 1278. Prvi lyonski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 28.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Prvi lyonski koncil

Rodbina Welf

Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Rodbina Welf

Rudolf I. Habsburški

Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Rudolf I. Habsburški

Ruvo di Puglia

Ruvo je umrl, da bi oživel, kot Feniks iz Heliopolisa, iz pepela samega sebe. Ruvo di Puglia (italijansko; ruvese Rìuve) je mesto in občina (občina) v metropolitanskem mestu Bari v Apuliji v južni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ruvo di Puglia

Salerno (pokrajina)

Pokrajina Salerno (v italijanskem izvirniku Provincia di Salerno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kampanija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Salerno (pokrajina)

Salernska šola zdravstva

Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je bila prva evropska zdravstvena ustanova in zaradi svoje važnosti skozi stoletja velja za predhodnico modernih univerz.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Salernska šola zdravstva

Sicilija (dežela)

Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Sicilija (dežela)

Sicilska zlata bula

Sicilska zlata bula (latinsko Bulla Aurea Siciliæ, češko Zlatá bula sicilská) je odlok cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika II. Hohenstaufna, izdan 26. septembra 1212, v Baslu, s katerim je potrdil dednost kraljevega naslova češkega kralja Otokarja I. Otokar I.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Sicilska zlata bula

Sicilske večernice

Sicilske večernice (italijansko Vespri siciliani, sicilsko Vespiri siciliani) so bile upor, ki je izbruhnil v Palermu med večernicami na velikonočni ponedeljek leta 1282 proti oblasti v Franciji rojenega Karla I. Anžujskega, od leta 1266 kralja Sicililskega kraljestva.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Sicilske večernice

Sicilski parlament

Palermu, glavni zgodovinski sedež sicilskega parlamenta Sicilski parlament je bil zakonodajna oblast Kraljevine Sicilije.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Sicilski parlament

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Sirakuze

Sonet

Sonet je stalna pesniška oblika.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Sonet

Statutum in favorem principum

Statutum in favorem principum (slovensko Statut v korist knezov), objavljen leta 1231 in ponovno potrjen leta 1232, velja za enega od najpomembnejših pravnih aktov Svetega rimskega cesarstva na nemškem ozemlju.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Statutum in favorem principum

Staufovci

Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Staufovci

Stolnica svetega Martina, Mainz

Stolnica v Mainzu ali Stolnica svetega Martina (nem.: Mainzer Dom, Martinsdom ali - uradno - Der Hohe Dom zu Mainz), se nahaja v bližini zgodovinskega centra in peš cone ob mestnem trgu v mestu Mainz, Nemčija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Stolnica svetega Martina, Mainz

Stolnica svetega Petra, Worms

Južna stran s Nikolauskapelle Pogled iz zahoda Mesto Worms s stolnico, 1900 Stolnica svetega Petra v Wormsu (tudi Stolnica svetega Petra) je najmanjša od treh renskih cesarskih stolnic.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Stolnica svetega Petra, Worms

Stolnica v Altamuri

Stolnica v Altamuri (ital. Duomo di Alamura, Cattedrale di Santa Maria Assunta), posvečena Marijinemu vnebovzetju, je rimskokatoliška stolnica v mestu Altamura v metropolitanskem mestu Bari v Apuliji v južni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Stolnica v Altamuri

Stolnica v Bitontu

Stolnica v Bitontu (ital. Duomo di Bitonto, Concattedrale di Maria SS. Assunta) je rimskokatoliška stolnica v mestu Bitonto v pokrajini Bari v Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Stolnica v Bitontu

Stolnica v Cefalùju

Stolnica v Cefalùju (italijansko: Duomo di Cefalù) je rimskokatoliška bazilika v Cefalùju na Siciliji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Stolnica v Cefalùju

Stolnica v Palermu

Stolnica v Palermu je stolna cerkev rimskokatoliške nadškofije Palermo, ki se nahaja v Palermu na Siciliji v južni Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Stolnica v Palermu

Stupor mundi

Stupor mundi (stupor, -is in mundus, -i.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Stupor mundi

Stupor mundi (razločitev)

Stupor mundi lahko je.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Stupor mundi (razločitev)

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Sveto rimsko cesarstvo

Teodora Angelina

Teodora Angelina (grško Θεοδώρα Αγγελίνα, Theodóra Angelína) je bila žena vojvode Leopolda VI. Avstrijskega in kot taka vojvodinja Štajerske in Avstrije, * 1190, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, 22./23.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Teodora Angelina

Terra d'Otranto

Terra d'Otranto ali Terra di Otranto (za Dežela Otranto) je zgodovinska in geografska regija Apulije, ki v veliki meri ustreza polotoku Salento, ki je bil starodavno del Kraljevine Sicilije in pozneje Neapeljskega kraljestva, in je postala provinca Kraljevine Dveh Sicilij.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Terra d'Otranto

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Tevtonski viteški red

Tomaž Akvinski

Tomaž Akvinski, redovnik, italijanski filozof, krščanski teolog in cerkveni učitelj OP, * 1225, verjetno Roccasecca, Neapeljsko kraljestvo (danes Italija), † 7. marec 1274, Fossanuova.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Tomaž Akvinski

Trani

Trani je morsko pristanišče s 55.000 prebivalci v Apuliji, v južni Italiji, ob Jadranskem morju, 40 kilometrov po železnici zahodno-severozahodno od Barija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Trani

Trapani (pokrajina)

Pokrajina Trapani (v italijanskem izvirniku Provincia di Trapani) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sicilija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Trapani (pokrajina)

Traversari

Grb rodbine Traversari Traversari (ali domus Traversariorum, po srednjeveških kronistih) so bili plemiška italijanska družina, ki so se proslavili ne le kot vitezi, kapitani in vojvode, ampak tudi kronane ženske in kraljice ter duhovniki, redovniki, škofje in svetniki.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Traversari

Tuscania

Tuscania je mesto in občina v provinci Viterbo, pokrajini Lacij v Italiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Tuscania

Ulrik II. Pfanberški

Ulrik II.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ulrik II. Pfanberški

Ulrik III. Spanheim

Ulrik III.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ulrik III. Spanheim

Ulrik Ortenburški

Ulrik Ortenburški (* 1188; † 14. september 1253) je bil kot Ulrik I. Krški škof. Ulrik Ortenburški se je rodil kot tretji sin grofa Otona II.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Ulrik Ortenburški

Valdemar II. Danski

Valdemar II.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Valdemar II. Danski

Varmija

Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Varmija

Venčeslav I. Češki

Venčeslav I. Češki (češko Václav I), znan kot Enooki, je bil od leta 1230 do 1253 kralj Češke, * okoli 1205, † 23. september 1253.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Venčeslav I. Češki

Vibo Valentia (pokrajina)

Pokrajina Vibo Valentia (v italijanskem izvirniku Provincia di Vibo Valentia), je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Kalabrija.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vibo Valentia (pokrajina)

Vicenza

Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vicenza

Viljem I. Holandski

thumbGrb holandskih grofov iz holandske hiše okoli 1200 Corpus Sigillorum Neerlandicorum (Den Haag 1937-40) nr. 509 Corpus Sigillorum Neerlandicorum (Den Haag 1937-40) nr. 510 Viljem I. (1168 – 4. februar 1222) je bil grof Holandije.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Viljem I. Holandski

Viljem II. Holandski

Viljem II. (februar 1227 - 28. januar 1256) je bil grof Holandije in Zeelanda od leta 1234 do svoje smrti.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Viljem II. Holandski

Viljem iz Modene

Viljem iz Modene, znan tudi kot Viljem Sambijski, Guglielmo de Chartreaux, Guglielmo de Savoy in Guillelmus, italijanski duhovnik in papeški diplomat, In: Salvador Miranda: The Cardinals of the Holy Roman Church.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Viljem iz Modene

Visoki srednji vek

Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Visoki srednji vek

Viterbski sporazum

Viterbski sporazum ali Viterbska pogodba sta bila sporazuma Karla I. Sicilskega z izgnanim cesarjem Latinskega cesarstva Balduinom II. in ahajskim knezom Viljemom II., sklenjena 24. in 27. maja 1267, s katerima se je večina pravic do propadlega Latinskega cesarstva prenesla na Karla I.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Viterbski sporazum

Vojna ključev

Vojna ključev (1228–1230) je bil prvi vojaški spopad med Friderikom II., cesarjem Svetega rimskega cesarstva, in papeštvom.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vojna ključev

Vojvodina Avstrija

Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Avstrija

Vojvodina Češka

Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Češka

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Bavarska

Vojvodina Braunschweig-Lüneburg

Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg

Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)

Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)

Volilna kneževina Bavarska

Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Volilna kneževina Bavarska

Vulture

Vulture (italijansko Il Vulture, IPA), znana tudi kot Vulture-Melfese ali Vulture-Alto Bradano, je geografska in zgodovinska pokrajina v provinci Potenza v severnem delu italijanske dežele Bazilikata.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Vulture

Wangen im Allgäu

Wangen im Allgäu je zgodovinsko mesto na jugovzhodu Baden-Württemberga v Nemčiji.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Wangen im Allgäu

Wettinci

Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Wettinci

Wittelsbachi

Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Wittelsbachi

Zürich

Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Zürich

Zgodovina biologije

Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Zgodovina biologije

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Zgodovina Nemčije

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386)  je prva faza v zgodovini Poljske.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Zlata bula iz Riminija

Zlata bula iz Riminija je bil odlok cesarja Friderika II., objavljen v Riminiju marca 1226.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in Zlata bula iz Riminija

1147

1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1147

1194

1194 (MCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1194

1197

1197 (MCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1197

1198

1198 (MCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1198

1200

1200 (MCC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1200

1202

1202 (MCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1202

1205

1205 (MCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1205

1208

1208 (MCCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1208

1209

1209 (MCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1209

1210

1210 (MCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1210

1211

1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1211

1212

1212 (MCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1212

1213

1213 (MCCXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1213

1214

1214 (MCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1214

1215

1215 (MCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1215

1217

1217 (MCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1217

1218

1218 (MCCXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1218

1220

1220 (MCCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1220

1221

1221 (MCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1221

1222

1222 (MCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1222

1223

1223 (MCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1223

1224

1224 (MCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1224

1225

1225 (MCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1225

1226

1226 (MCCXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1226

1227

1227 (MCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1227

1228

1228 (MCCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1228

1229

1229 (MCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1229

1230

1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1230

1231

1231 (MCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1231

1232

1232 (MCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1232

1234

1234 (MCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1234

1235

1235 (MCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1235

1236

1236 (MCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1236

1237

1237 (MCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1237

1238

1238 (MCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1238

1239

1239 (MCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1239

1240

1240 (MCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1240

1241

1241 (MCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1241

1242

1242 (MCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1242

1243

1243 (MCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1243

1244

1244 (MCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1244

1245

1245 (MCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1245

1246

1246 (MCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1246

1247

1247 (MCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1247

1248

1248 (MCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1248

1249

1249 (MCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1249

1250

1250 (MCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1250

1256

1256 (MCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1256

1274

1274 (MCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1274

1285

1285 (MCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 1285

13. december

13.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 13. december

18. marec

18.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 18. marec

26. december

26.

Poglej Friderik II. Hohenstaufen in 26. december

Prav tako znan kot Friderik II. (Sveto rimsko cesarstvo), Friderik II. Nemški, Friderik II. Švabski.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti