Hitreje kot brskalnik!
29 odnosi: Alexanderplatz, Berlin, Berlinska palača, Brandenburg (volilna kneževina), Delitve Poljske, Friderik I., Friderik III., Friderik IV. Danski, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Georg Friedrich Händel, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gustav IV. Adolf Švedski, Hohenzollerji, Jantarna soba, Knežji samostan Kempten, Le Locle, Prusija, Red črnega orla, Seznam pruskih vladarjev, Talmud, Utrechtski mir, Velika severna vojna, Viljem III. Oranski, Vzhodna Prusija, 10. julij, 11. julij, 13. maj, 25. februar.
Alexanderplatz
Alexanderplatz Aleksandrov trg) je velik javni trg in prometno središče v osrednjem okrožju Mitte v Berlinu. Trg je poimenovan po ruskem carju Aleksandru I., kar označuje tudi večjo sosesko, ki se razteza od Mollstraße na severovzhodu do Spandauer Straße in Rotes Rathaus na jugozahodu. Alexanderplatz je domnevno najbolj obiskano območje Berlina, ki je premagal Friedrichstrasse in City West. Je priljubljena izhodiščna točka za turiste, s številnimi znamenitostmi, vključno s Fernsehturm (Berlinski TV stolp), Nikolajevo četrtjo in Rotes Rathaus (Rdeča mestna hiša), ki so v bližini. Alexanderplatz je še vedno eno glavnih komercialnih območij Berlina, kjer so različna nakupovalna središča, veleblagovnice in druge velike maloprodajne lokacije.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Alexanderplatz · Poglej več »
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Berlin · Poglej več »
Berlinska palača
Berlinska palača (Berliner Schlos), uradno kraljeva palača (Königliches Schloss), poleg Berlinske stolnice in Muzejskega otoka v predelu Mitte v Berlinu, je bila glavna rezidenca rodbine Hohenzollern od leta 1443 do 1918.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Berlinska palača · Poglej več »
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Brandenburg (volilna kneževina) · Poglej več »
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Delitve Poljske · Poglej več »
Friderik I.
Friderik I. je ime več vladarjev.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Friderik I. · Poglej več »
Friderik III.
Friderik III. je ime več vladarjev.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Friderik III. · Poglej več »
Friderik IV. Danski
Frederik IV., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 11. oktober 1671, Kopenhagen, † 12. oktober 1730, Odense.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Friderik IV. Danski · Poglej več »
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Friderik Viljem I. Pruski · Poglej več »
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Friderik Viljem, Veliki volilni knez · Poglej več »
Georg Friedrich Händel
alt.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Georg Friedrich Händel · Poglej več »
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »
Gustav IV. Adolf Švedski
Gustav IV.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Gustav IV. Adolf Švedski · Poglej več »
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Hohenzollerji · Poglej več »
Jantarna soba
Jantarna soba (rusko: Янтарная комната, tr. Jantarnaja Komnata, nemško Bernsteinzimmer, poljsko Bursztynowa komnata) je bila soba, okrašena z jantarnimi ploščami, obloženimi z zlatimi listi in ogledali v Katarinini palači v Carskem selu blizu Sankt Peterburga.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Jantarna soba · Poglej več »
Knežji samostan Kempten
Knežji samostan Kempten (nemško Fürststift Kempten ali Fürstabtei Kempten) je bila stoletja cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva, dokler ni bila med nemško mediatizacijo leta 1803 priključena bavarskemu elektoratu.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Knežji samostan Kempten · Poglej več »
Le Locle
Le Locle (nemško Luggli) je občina v kantonu Neuchâtel v Švici.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Le Locle · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Prusija · Poglej več »
Red črnega orla
Red črnega orla (nemško Hoher Orden vom Schwarzen Adler ali krajše Schwarzer Adlerorden) je bil najvišji viteški red Kraljevine Prusije.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Red črnega orla · Poglej več »
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Seznam pruskih vladarjev · Poglej več »
Talmud
Zbirka talmudskih knjig Talmud (hebrejsko: תַּלְמוּד talmūd, iz korena LMD učiti, študirati, v prevodu navodilo, učenje) je osrednje besedilo rabinskega judovstva in primarni vir judovskega verskega prava in teologije.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Talmud · Poglej več »
Utrechtski mir
Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).
Novo!!: Friderik I. Pruski in Utrechtski mir · Poglej več »
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Velika severna vojna · Poglej več »
Viljem III. Oranski
Viljem III. (Viljem Henrik;; 4. november 16508. marec 1702),, splošno znan tudi kot Viljem Oranski, je bil suvereni princ Oranski od rojstva, Stadtholder Holandije, Zeelandije, Utrechta, Gueldersa in Overijssel v Republiki Nizozemski od leta 1670 in kralj Anglije, Irske in Škotske od leta 1689 do svoje smrti leta 1702.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Viljem III. Oranski · Poglej več »
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Novo!!: Friderik I. Pruski in Vzhodna Prusija · Poglej več »
10. julij
10.
Novo!!: Friderik I. Pruski in 10. julij · Poglej več »
11. julij
11.
Novo!!: Friderik I. Pruski in 11. julij · Poglej več »
13. maj
13.
Novo!!: Friderik I. Pruski in 13. maj · Poglej več »
25. februar
25.
Novo!!: Friderik I. Pruski in 25. februar · Poglej več »
