Hitreje kot brskalnik!
270 odnosi: Aachen, Aachenska stolnica, Ad abolendam, Age of Empires II: The Age of Kings, Agneza Babenberška, Albano Laziale, Albenga, Albert Medved, Anagni, Andeški, Andrej Šuster, Andrej Komac (zgodovinar), Annales placentini gibellini, Aptronim, Apulijska romanika, Arles, Arnold Brešijski, Árpádovci, Štefan Nemanja, Švabska vojvodina, Babenberžani, Barbarosov lestenec, Bazilika San Michele Maggiore, Pavia, Bazilika svetega Lovrenca, Milano, Béla III., Bedřih Češki, Bellinzona, Benediktinski samostan Možac, Bertold III. Andeški, Bertold IV., vojvoda Meranski, Bitka pri Savudriji, Boleslav IV. Kodravi, Bologna, Bonifacij I. Montferraški, Borkulski, Bratislavski grad, Braunschweig, Bremen, Burgundska grofija, Canosa di Puglia, Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Cerkev sv. Trofima, Arles, Citadela Petersberg, Coudenberg, Cremona, Drugo bolgarsko cesarstvo, Emerik Ogrski, Esslingen am Neckar, Fidenza, ..., Filip Švabski, Filip II. Francoski, Floris III. Holandski, Frankovska, Friderik I., Friderik II. Hohenstaufen, Géza II. Ogrski, Gerhard III. Gelderski, Gernrode, Giovanni Bellini, Goslar, Gotfrid Hohenstaufenski, Grad Biblos, Grad Eltz, Grad Grebinj, Grad Heidelberg, Grad Krško, Grad Petersberg, Breže, Grad Stahleck, Grad Trebinje, Grad Valkhof, Gradovi Bellinzone, Gvelfi in gibelini, Halberstadt, Hamburg, Henric van Veldeke, Henrik I. Krški, Henrik I., grof Gelderski, Henrik II. Avstrijski, Henrik IX., bavarski vojvoda, Henrik Lev, Henrik Ponosni, Henrik VI. Hohenstaufen, Henrik VII. Nemški, Herman Spanheimski, Hierapolis, Hohenzollerji, Italija, Italijanski katepanat, Ivan Asen I., Izak II. Angel, Jeruzalemsko kraljestvo, Karaman, Karel IV. Luksemburški, Karel Veliki, Karlov relikviarij, Kazimir II. Poljski, Kilič Arslan II., Kneževina Antiohija, Knut V. Danski, Konrad II. Oton, Konrad III. Nemški, Konrad Montferraški, Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach), Konstantinopelsko obzidje, Konya, Kraljeva pfalca, Goslar, Kraljevina Sicilija, Križarske vojne, Lübeck, Leopold I. Štajerski, Leopold V. Avstrijski, Lotar Supplinburški, Ludvik I., bavarski vojvoda, Malteški viteški red, Manuel I. Komnen, Meersburški grad, Mejna grofija Avstrija, Mestna hiša, Osnabrück, Metropolitansko mesto Bologna, Milano, Ministerial, Mješko III. Stari, Mješko IV. Krivonogi, Montefiascone, Monza, Nadškofija Salzburg, Nadvojvodina Avstrija, Nürnberški grad, Nijmegen, Oberammergau, Obleganje Jeruzalema (1187), Osnabrück, Ostfalija, Otokar III. Štajerski, Otokarji, Oton I. Gelderski, Oton I., bavarski vojvoda, Oton IV. Nemški, Palatin (naziv), Palatinat, Palatinska vrata, Palatinski grof, Papež Anastazij IV., Papež Celestin III., Papež Gregor VIII., Papež Klemen III., Papež Klemen IX., Papež Nikolaj I., Papež Urban III., Pavia, Pelegrin I., Perzefonin sarkofag, Peter IV. Bolgarski, Piacenza, Pisa, Plemenska vojvodina Saška, Plovdiv, Polabski Slovani, Pontonski most, Privilegium maius, Privilegium minus, Protipapež Inocenc III., Protipapež Kalist III., Protipapež Pashal III., Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello), Rammelsberg, Römer, Rodbina Este, Rodbina Welf, Roman I., Romanska arhitektura, Salzburška stolnica, Samostan Bačkovo, Samostan Maulbronn, Schwäbisch Gmünd, Schwäbisch Hall, Sebastjan I. Portugalski, Seznam protipapežev, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilska zlata bula, Skrinja Treh kraljev, Köln, Soběslav II., Spodnja Lorena, Spoleto, Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija), Staufovci, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Anagni, Stolnica sv. Petra, Köln, Stolnica svetega Martina, Mainz, Sven III. Danski, Sveto rimsko cesarstvo, Tir, Libanon, Traversari, Tretja križarska vojna, Tretji lateranski koncil, Treviso, Triptih iz Stavelota, Ulm, Ulrik II. Trebinjski, Univerza v Bologni, Vendski križarski pohod, Via Francigena, Vicenza, Vignanello, Viljem I. Holandski, Visoki srednji vek, Viterbo, Vladislav II. Češki, Vladislav II. Izgnanec, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Češka, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Brabant, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, Vojvodina Spoleto, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Würzburška rezidenca, Welf IV., Wittelsbachi, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, Zgornja Švabska, Zwammerdam, 10. junij, 11. maj, 1122, 1138, 1139, 1146, 1147, 1152, 1153, 1154, 1155, 1156, 1157, 1158, 1159, 1160, 1161, 1162, 1163, 1164, 1165, 1166, 1167, 1169, 1170, 1173, 1174, 1175, 1176, 1177, 1178, 1180, 1181, 1182, 1183, 1184, 1185, 1188, 1189, 1190, 1196, 1356, 1358, 29. maj, 8. marec. Razširi indeks (220 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Aachen · Poglej več »
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Aachenska stolnica · Poglej več »
Ad abolendam
Ad abolendam ("Za izkoreninjenje" ali "Za odpravo" po prvi vrstici, Za izkoreninjenje različnih izprijenih krivoverstev, ali Za odpravo različnih krivoverskih popačenosti) je bil odlok in bula Lucija III., ki jo je napisal v Veroni in dal na svetlo 4.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Ad abolendam · Poglej več »
Age of Empires II: The Age of Kings
Age of Empires II: The Age of Kings (pogosto okrajšano kot Age of Empires II, The Age of Kings, AoE II ali AoK) je realnočasovna strateška videoigra razvijalcev Ensemble Studios, ki je izšla leta 1999 pri založniku Microsoft za operacijska sistema Microsoft Windows in Mac OS.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Age of Empires II: The Age of Kings · Poglej več »
Agneza Babenberška
Agneza Babenberška (nemško Agnes von Babenberg, poljsko Agnieszka austriacka) iz frankonske veje Babenberžanov je bila kot žena poljskega velikega vojvode Vladislava II. Izgnanca vojvodinja Šlezije in velika vojvodinja Poljske, * ok.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Agneza Babenberška · Poglej več »
Albano Laziale
Albano Laziale (Albanum v latinščini, Arbanassi v rimskem dialektu) je mesto in občina v pokrajini Roma italijanske dežele Lacij.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Albano Laziale · Poglej več »
Albenga
Albenga (ligursko Arbenga; latinsko Albingaunum) je mesto in občina z okoli 24.000 prebivalci ob Genovskem zalivu ob Italijanski rivieri v pokrajini Savona v Liguriji v severni Italiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Albenga · Poglej več »
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Albert Medved · Poglej več »
Anagni
Anagni je starodavno mesto in občina v Laciju v osrednji Italiji, v hribih vzhodno-jugovzhodno od Rima.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Anagni · Poglej več »
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Andeški · Poglej več »
Andrej Šuster
Andej Šuster-Drabósnjak, ljudski dramatik, pesnik in bukovnik, * 6. maj 1768, Drabosinje (Drabosenig) pri Kostanjah na Koroškem, † 22. december 1825, Umbar (Umberg), Koroška.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Andrej Šuster · Poglej več »
Andrej Komac (zgodovinar)
Andrej Komac, slovenski zgodovinar, * 14. julij 1970, Kranj, † 17. julij 2003, Dugi otok (pri podvodnem ribolovu).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Andrej Komac (zgodovinar) · Poglej več »
Annales placentini gibellini
Gvelfskimi letopisi Piacenze'' Annales placentini gibelini (slovensko Gibelinski letopisi Piacenze) so latinska kronika neznanega avtorja iz Piacenze, ki pokriva leta 1154 do 1284.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Annales placentini gibellini · Poglej več »
Aptronim
Aptronim je ime, ki je zaradi različnih okoliščin posebej prikladno za nosilca imena.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Aptronim · Poglej več »
Apulijska romanika
Apulijska romanika je umetniška kultura, ki se je v Apuliji razvila med 11.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Apulijska romanika · Poglej več »
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Arles · Poglej več »
Arnold Brešijski
Arnold Brešijski oziroma Arnold Breški (Arnaldo da Brescia; Arnaldus Brixiensis; Bresciai Arnold; Арнольд Брешианский; Arnold von Brescia; Arnold of Brescia)), italijanski teolog in avguštinski regularni kanonik, ki je bil obsojen kot heretik; * okoli 1090 Brescia (Papeška država Sveto rimsko cesarstvo); † okoli 1155 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Arnold Brešijski · Poglej več »
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Árpádovci · Poglej več »
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Štefan Nemanja · Poglej več »
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Švabska vojvodina · Poglej več »
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Babenberžani · Poglej več »
Barbarosov lestenec
Barbarosov lestenec (nemško Barbarossaleuchter) je bil narejen po naročilu cesarja Friderika I. Barbarose in njegove žene Beatrice med letoma 1165 in 1170.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Barbarosov lestenec · Poglej več »
Bazilika San Michele Maggiore, Pavia
Bazilika San Michele Maggiore je cerkev v Pavii, ena najbolj presenetljivih primerov lombardsko-romanskega sloga.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bazilika San Michele Maggiore, Pavia · Poglej več »
Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Bazilika svetega Lovrenca je bazilika in pomemben kraj katoliškega bogoslužja, ki se nahaja v Milanu znotraj obroča kanalov.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bazilika svetega Lovrenca, Milano · Poglej več »
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Béla III. · Poglej več »
Bedřih Češki
Bedřih (češko Bedřich, nemško Friedrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1172 do 1173 in ponovno od 1178 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1142, † 25. marec 1189.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bedřih Češki · Poglej več »
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bellinzona · Poglej več »
Benediktinski samostan Možac
Benediktinski samostan Svetega Gala Možac je samostan (v klavzuri od 1985), ki se nahaja na hribu Svetega duha/Santo Spirito, v kraju Možac/Moggio di Sopra, v občini Možac, v Videmski pokrajini in nadškofiji Videm; je del župnije Forania della Montagna v Videmski nadškofiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Benediktinski samostan Možac · Poglej več »
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bertold III. Andeški · Poglej več »
Bertold IV., vojvoda Meranski
Bertold IV.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bertold IV., vojvoda Meranski · Poglej več »
Bitka pri Savudriji
Bitka pri Savudriji je bila zgodovinska pomorska bitka ob zahodni obali Istre, ki se zgodila v 12.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bitka pri Savudriji · Poglej več »
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Boleslav IV. Kodravi · Poglej več »
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bologna · Poglej več »
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bonifacij I. Montferraški · Poglej več »
Borkulski
Borkulski (nem. Herren von Borkelo), tudi: Borckelo, Borchlo, Burchlo, Burclo ipd, so bili vestfalska plemiška rodbina.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Borkulski · Poglej več »
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bratislavski grad · Poglej več »
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Braunschweig · Poglej več »
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Bremen · Poglej več »
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Burgundska grofija · Poglej več »
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Canosa di Puglia · Poglej več »
Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode
Cerkev sv.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode · Poglej več »
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar
Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar · Poglej več »
Cerkev sv. Trofima, Arles
Cerkev sv.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Cerkev sv. Trofima, Arles · Poglej več »
Citadela Petersberg
Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Citadela Petersberg · Poglej več »
Coudenberg
Coudenberg ali Koudenberg je majhen hrib v Bruslju, na katerem je bila zgrajena palača.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Coudenberg · Poglej več »
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Cremona · Poglej več »
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Drugo bolgarsko cesarstvo · Poglej več »
Emerik Ogrski
Emerik I. Ogrski (madžarsko: I. Imre, hrvaško: Emerik I./Mirko, slovaško: Imrich I.), ogrsko-hrvaški kralj, * 1174, Ogrsko kraljestvo, † 30. september/30. november 1204, Esztergom, Ogrsko kraljestvo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Emerik Ogrski · Poglej več »
Esslingen am Neckar
Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Esslingen am Neckar · Poglej več »
Fidenza
Fidenza je mesto in občina v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Fidenza · Poglej več »
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Filip Švabski · Poglej več »
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov. Ob rojstvu je dobil ime Dieudonné – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v srednjem veku, ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske in leta 1214 v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale Nemčija, Flandrija in Anglija. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Filip II. Francoski · Poglej več »
Floris III. Holandski
Floris III.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Floris III. Holandski · Poglej več »
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Frankovska · Poglej več »
Friderik I.
Friderik I. je ime več vladarjev.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Friderik I. · Poglej več »
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Friderik II. Hohenstaufen · Poglej več »
Géza II. Ogrski
Géza II. (II. Géza., Gejza II..), hrvaški in ogrski kralj (1141-1162), * 1130, † 31. maj 1162, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Géza II. Ogrski · Poglej več »
Gerhard III. Gelderski
Gerhard III.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Gerhard III. Gelderski · Poglej več »
Gernrode
Gernrode je zgodovinsko mesto in nekdanja občina v okrožju Harz, v deželi Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Gernrode · Poglej več »
Giovanni Bellini
Giovanni Bellini (ok. 1430 – 26. november 1516) je bil italijanski renesančni slikar, verjetno najbolj znan iz družine beneških slikarjev Bellini.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Giovanni Bellini · Poglej več »
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Goslar · Poglej več »
Gotfrid Hohenstaufenski
Gotfrid, v italijanščini znan kot Goffredo, Gotofredo ali Gotifredo (umrl 9. oktobra 1194), je bil oglejski patriarh v severni Italiji od 1182 do 1194.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Gotfrid Hohenstaufenski · Poglej več »
Grad Biblos
Grad Biblos je križarski grad v Biblosu v Libanonu.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Biblos · Poglej več »
Grad Eltz
Grad Eltz (nemško Burg Eltz) je srednjeveški grad nameščen na hribu nad reko Mozelo med Koblenzom in Trierjem v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Eltz · Poglej več »
Grad Grebinj
Grad Grebinj je grad na 130 m visoki kamniti gori nad mestom Grebinj v avstrijski deželi Koroški.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Grebinj · Poglej več »
Grad Heidelberg
Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Heidelberg · Poglej več »
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Krško · Poglej več »
Grad Petersberg, Breže
Ruševine gradu Petersberg so ostanki gradu na istoimenskem hribu nad mestom Breže (Friesach).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Petersberg, Breže · Poglej več »
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Stahleck · Poglej več »
Grad Trebinje
Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Trebinje · Poglej več »
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Grad Valkhof · Poglej več »
Gradovi Bellinzone
Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Gradovi Bellinzone · Poglej več »
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Gvelfi in gibelini · Poglej več »
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Halberstadt · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Hamburg · Poglej več »
Henric van Veldeke
Heinrich von Veldeke (okoli 1150 – † 1184; nizoz. Heinric van Veldeken) je prvi pisatelj iz Nizozemskih dežel, ki se je poimenoval z imenom in pisal v evropskem jeziku, ki ni latinski.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henric van Veldeke · Poglej več »
Henrik I. Krški
Henrik († 3. oktober 1174) je bil kot Henrik I. za škofa v Krški škofiji postavljen s strani metropolitanske knezoškofije Salzburg.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henrik I. Krški · Poglej več »
Henrik I., grof Gelderski
Henrik I., grof Gelderski (1117–1182) je bil grof Gelderski od leta 1131 do 1182.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henrik I., grof Gelderski · Poglej več »
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henrik II. Avstrijski · Poglej več »
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henrik IX., bavarski vojvoda · Poglej več »
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henrik Lev · Poglej več »
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henrik Ponosni · Poglej več »
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henrik VI. Hohenstaufen · Poglej več »
Henrik VII. Nemški
Henrik (VII.) iz dinastije Hohenstaufen je bil od leta 1212 do 1217 kralj Sicilije, od leta 1220 do 1235 kralj Nemčije (uradno Rex Romanorum, kralj Rimljanov) In sovladar svojega očeta, cesarja Friderika II., * 1211, Sicilsko kraljestvo – 12. februar (?) 1242, Cosenza, Sicilsko kraljestvo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Henrik VII. Nemški · Poglej več »
Herman Spanheimski
Herman Spanheimski ali Herman II.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Herman Spanheimski · Poglej več »
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Vroči izviri so se uporabljali kot zdravilišče že od 2. stoletja pred našim štetjem, z mnogimi strankami, ki so se tu zdravili ali umirali. Velika nekropola je napolnjena s sarkofagi, najbolj znan je Marcus Aurelius Ammianos, z reliefom, ki prikazuje najstarejši znan primer mehanizma z ročico in ojnico. Velike kopeli so bile zgrajene iz ogromnih kamnitih blokov brez uporabe cementa in so bile sestavljene iz različnih zaprtih ali odprtih odsekov, povezanih med seboj. V notranjoati so globoke niše, vključno s kopelmi, knjižnico in gimnazijo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Hierapolis · Poglej več »
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Hohenzollerji · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Italija · Poglej več »
Italijanski katepanat
Italijanski katepanat (grško: κατεπανάτον Ἰταλίας) je bila provinca Bizantinskega cesarstva, ki je obsegala italijansko ozemlje južno od črte Monte Gargano – Salerno.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Italijanski katepanat · Poglej več »
Ivan Asen I.
Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Ivan Asen I. · Poglej več »
Izak II. Angel
Izak II.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Izak II. Angel · Poglej več »
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Jeruzalemsko kraljestvo · Poglej več »
Karaman
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Karaman · Poglej več »
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Karel IV. Luksemburški · Poglej več »
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Karel Veliki · Poglej več »
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Karlov relikviarij · Poglej več »
Kazimir II. Poljski
Kazimir II.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Kazimir II. Poljski · Poglej več »
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Kilič Arslan II. · Poglej več »
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Kneževina Antiohija · Poglej več »
Knut V. Danski
Knut V. Magnussen (dansko Knud V Magnussen) je bil od leta 1146 do 1157 kralj Danske kot sovladar s Svenom III. in Valdemarjem I., * okoli 1129, † 9. avgust 1157.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Knut V. Danski · Poglej več »
Konrad II. Oton
Konrad II.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Konrad II. Oton · Poglej več »
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Konrad III. Nemški · Poglej več »
Konrad Montferraški
Konrad Montferraški (italijansko Corrado del Monferrato, piemontsko Conrà ëd Monfrà) je bil severnoitalijanski plemič, eden od glavnih udeležencev tretje križarske vojne, * ni znano, Montferrat, † 28. april 1192, Akra, Jeruzalemsko kraljestvo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Konrad Montferraški · Poglej več »
Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Sodobna fantazijska upodobitev Konrada Wittelsbacha Konrad Wittelsbach (* okoli 1120/1125; † 25. oktober 1200 blizu Riedfelda, danes del Neustadta an der Aisch) je bil nadškof Mainza (Konrad I. von Scheyern-Wittelsbach, imenovan tudi Konrad Majnški) in Salzburški (Konrad III.) ter kardinalski škof Sabinski ter cesarski nadškof -kancler.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach) · Poglej več »
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Konstantinopelsko obzidje · Poglej več »
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Konya · Poglej več »
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Kraljeva pfalca, Goslar · Poglej več »
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Kraljevina Sicilija · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Križarske vojne · Poglej več »
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Lübeck · Poglej več »
Leopold I. Štajerski
Leopold I., tudi Liutpold, imenovan Pogumni ali Močni († 24. oktober 1129), iz rodbine Traungaucev/Otakarjev, je bil med letoma 1122 in 1129 mejni grof Štajerske.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Leopold I. Štajerski · Poglej več »
Leopold V. Avstrijski
Leopold V. Krepostni (nemško Tugendhafte) iz dinastije Babenberžanov je bil od leta 1177 vojvoda Avstrije in od leta 1192 do svoje smrti vojvoda Štajerske, * 1157, † 31. december 1194.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Leopold V. Avstrijski · Poglej več »
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Lotar Supplinburški · Poglej več »
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Ludvik I., bavarski vojvoda · Poglej več »
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Malteški viteški red · Poglej več »
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Manuel I. Komnen · Poglej več »
Meersburški grad
Meersburški grad (nemško Burg Meersburg), znan tudi kot Alte Burg (Stari grad), v Meersburgu ob Bodenskem jezeru v zvezni deželi Baden-Württemberg v Nemčiji, velja za enega najstarejših naseljenih gradov v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Meersburški grad · Poglej več »
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Mejna grofija Avstrija · Poglej več »
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Mestna hiša, Osnabrück · Poglej več »
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Metropolitansko mesto Bologna · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Milano · Poglej več »
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Ministerial · Poglej več »
Mješko III. Stari
Mješko III.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Mješko III. Stari · Poglej več »
Mješko IV. Krivonogi
Mješko (Mječislav) IV.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Mješko IV. Krivonogi · Poglej več »
Montefiascone
Montefiascone je mesto in občina v pokrajini Viterbo v deželi Lacij, osrednja Italija.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Montefiascone · Poglej več »
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Monza · Poglej več »
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Nadškofija Salzburg · Poglej več »
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Nadvojvodina Avstrija · Poglej več »
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Nürnberški grad · Poglej več »
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Nijmegen · Poglej več »
Oberammergau
Oberammergau (južna bavarščina: Obaammagau) je občina v okrožju Garmisch-Partenkirchen na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Oberammergau · Poglej več »
Obleganje Jeruzalema (1187)
Obleganje Jeruzalema je bil vojaški spopad med križarskim Jeruzalemskim kraljestvom in muslimanskimi Ajubidi, ki je trajal od 20. septembra do 2. oktobra 1187, ko je Saladin zavzel mesto.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Obleganje Jeruzalema (1187) · Poglej več »
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Osnabrück · Poglej več »
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Ostfalija · Poglej več »
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Otokar III. Štajerski · Poglej več »
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Otokarji · Poglej več »
Oton I. Gelderski
Oton I. Gelderski (1150–1207) je bil grof Gelderski in Zutphenski od leta 1182 do svoje smrti leta 1207.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Oton I. Gelderski · Poglej več »
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Oton I., bavarski vojvoda · Poglej več »
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Oton IV. Nemški · Poglej več »
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Palatin (naziv) · Poglej več »
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Palatinat · Poglej več »
Palatinska vrata
Palatinska vrata (italijansko: Porta Palatina ali Porte Palatine; piemontsko Tor Roman-e) so mestna vrata iz rimske dobe v Torinu v Italiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Palatinska vrata · Poglej več »
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Palatinski grof · Poglej več »
Papež Anastazij IV.
Papež Anastazij IV. (rojen kot Corrado Demetri della Suburra), papež katoliške Cerkve, * 1073, Rim (Papeška država, danes Italija), † 3. december 1154, Rim (Papeška država, danes Italija).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Papež Anastazij IV. · Poglej več »
Papež Celestin III.
Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Papež Celestin III. · Poglej več »
Papež Gregor VIII.
Papež Gregor VIII. (rojen kot Alberto di Morra), papež katoliške Cerkve, * okrog 1105, Benevent (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 17. december 1187 Pisa (Pisanska republika, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Papež Gregor VIII. · Poglej več »
Papež Klemen III.
Papež Klemen VIII. (Clemens III; rojen kot Paolo Scolari), papež katoliške Cerkve, * 1130, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. marec 1191 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Papež Klemen III. · Poglej več »
Papež Klemen IX.
Papež Klemen IX. (Clemens IX; rojen kot Giulio Rospigliosi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 28. januar 1600, Pistoia, † 9. december 1669, Rim. Papež je bil med letoma 1667 in 1669.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Papež Klemen IX. · Poglej več »
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Papež Nikolaj I. · Poglej več »
Papež Urban III.
Papež Urban III. (rojen kot Uberto Crivelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1120, Cuggiono (Milano, Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo; † 20. oktober 1187 Ferrara (Emilija-Romanja, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Papež Urban III. · Poglej več »
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Pavia · Poglej več »
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Pelegrin I. · Poglej več »
Perzefonin sarkofag
Perzefonin sarkofag je rimski marmorni sarkofag iz prve četrtine 3.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Perzefonin sarkofag · Poglej več »
Peter IV. Bolgarski
Peter IV. (bolgarsko Теодор-Петър, Teodor-Petăr, Петър IV, Petăr IV ali (običajno, vendar nenatančno) Петър II, Petăr II) je bil bolgarski cesar (car) ki je vladal od leta 1185 do 1197.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Peter IV. Bolgarski · Poglej več »
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Piacenza · Poglej več »
Pisa
Brez opisa.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Pisa · Poglej več »
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Plemenska vojvodina Saška · Poglej več »
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Plovdiv · Poglej več »
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Polabski Slovani · Poglej več »
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Pontonski most · Poglej več »
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV. Habsburškega (vladal 1358-1365).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Privilegium maius · Poglej več »
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Privilegium minus · Poglej več »
Protipapež Inocenc III.
Protipapež Inocenc III., rojen kot Lando di Sezze (ali: Lanzo di Secca) Lanzo di Secca; Landus Sitinus.; slovensko: Lando Seški), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1010 (Sezze, Lacij Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † okrog 1183 Opatija Cava (Cava de' Tirreni, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Protipapež Inocenc III. · Poglej več »
Protipapež Kalist III.
Protipapež Kalist III., rojen kot Giovanni di Struma (slovensko: Janez Strumski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100, Struma, Arezzo, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo; † 19. oktober 1183, Benevento, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Protipapež Kalist III. · Poglej več »
Protipapež Pashal III.
Protipapež Pashal III., rojen kot Guido da Crema (slovensko: Gvido Kremski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100 (Crema, Lucca Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. september 1168 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Protipapež Pashal III. · Poglej več »
Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello)
Protipapež Viktor IV.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello) · Poglej več »
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Rammelsberg · Poglej več »
Römer
Römer (nemški priimek, ki pomeni Rimljan) je srednjeveška zgradba v Starem mestu (Altstadtu) v Frankfurtu v Nemčiji in je ena najpomembnejših znamenitosti mesta.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Römer · Poglej več »
Rodbina Este
Rodbina Este (italijansko Casa d'Este, prvotno rodbina Welf - Este) je evropska knežja rodbina.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Rodbina Este · Poglej več »
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Rodbina Welf · Poglej več »
Roman I.
Roman I. (* pred 1100 na Koroškem; † 3. april 1167, Krka), je bil od 1131 do 1167 škof v Krški škofiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Roman I. · Poglej več »
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Romanska arhitektura · Poglej več »
Salzburška stolnica
Salzburška stolnica (nemško Salzburger Dom) je stolnica rimskokatoliške Salzburške nadškofije in s tem metropolitanska cerkev cerkvene province Salzburg; posvečena je sv.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Salzburška stolnica · Poglej več »
Samostan Bačkovo
Bačkovski samostan Uspenja Bogorodice (bolgarsko Бачковски манастир "Успение Богородично", Bačkovski manastir "Uspenie Bogorodično", gruzinsko პეტრიწონის მონასტერი, Petritsonis Monasteri), arhaično samostan Petritsoni ali samostan Matere Božje Petrisonske, ja glavni pravoslavni samostan v južni Bolgariji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Samostan Bačkovo · Poglej več »
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Samostan Maulbronn · Poglej več »
Schwäbisch Gmünd
Marktplatz Schwäbisch Gmünd je mesto na vzhodu zvezne dežele Baden-Württemberg, ki leži približno 50 kilometrov vzhodno od deželnega glavnega mesta Stuttgart.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Schwäbisch Gmünd · Poglej več »
Schwäbisch Hall
Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Schwäbisch Hall · Poglej več »
Sebastjan I. Portugalski
Sebastjan I. Portugalski, portugalski kralj, * 20. januar 1554, Lizbona, Portugalska, † 4. avgust 1578, Al Kasr al Kebir, Maroko.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Sebastjan I. Portugalski · Poglej več »
Seznam protipapežev
Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Seznam protipapežev · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Sicilska zlata bula
Sicilska zlata bula (latinsko Bulla Aurea Siciliæ, češko Zlatá bula sicilská) je odlok cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika II. Hohenstaufna, izdan 26. septembra 1212, v Baslu, s katerim je potrdil dednost kraljevega naslova češkega kralja Otokarja I. Otokar I. je bil povišan v kralja že leta 1198, vendar njegov naslov ni bil deden.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Sicilska zlata bula · Poglej več »
Skrinja Treh kraljev, Köln
Skrinja Treh kraljev (nemško Dreikönigsschrein) je relikviarij s kostmi svetopisemskih kraljev, znanih kot Sveti trije kralji ali Trije modreci.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Skrinja Treh kraljev, Köln · Poglej več »
Soběslav II.
Soběslav II., imenovan knez kmetov (princeps rusticorum) ali kralj kmetov, je bil od leta 1173 do 1178 vojvoda Češke, * okoli 1128, † 9.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Soběslav II. · Poglej več »
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Spodnja Lorena · Poglej več »
Spoleto
Spoleto je starodavno mesto v italijanski pokrajini Perugia v deželi Umbrija ob vznožju Apeninov oziroma ob vznožju Monteluca.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Spoleto · Poglej več »
Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)
Stari Ren (Oude Rijn) je veja delte Rena v nizozemskih provincah Utrecht in Južna Holandija, ki se začne zahodno od Utrechta pri Harmelnu in teče preko mehanske črpalne postaje v Severno morje pri Katwijku.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija) · Poglej več »
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Staufovci · Poglej več »
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer · Poglej več »
Stolnica Marijinega vnebovzetja, Anagni
Katedrala bazilika Santa Maria je glavni katoliški kraj čaščenja v Anagniju, v provinci Frosinone, v Laciju.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Anagni · Poglej več »
Stolnica sv. Petra, Köln
Stolnica v Kölnu (nemško: Kölner Dom) (latinsko: Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae, uradno Hohe Domkirche St. Petrus) je rimokatoliška stolnica v Kölnu, Nemčija.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Stolnica sv. Petra, Köln · Poglej več »
Stolnica svetega Martina, Mainz
Stolnica v Mainzu ali Stolnica svetega Martina (nem.: Mainzer Dom, Martinsdom ali - uradno - Der Hohe Dom zu Mainz), se nahaja v bližini zgodovinskega centra in peš cone ob mestnem trgu v mestu Mainz, Nemčija.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Stolnica svetega Martina, Mainz · Poglej več »
Sven III. Danski
Sven III. (dansko Svend Grathe ali Svend 3.) je bil od leta 1146 do svoje smrti kralj Danske, * okoli 1125, † 23. oktober 1157, Grate Hede, Danska.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Sven III. Danski · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Tir, Libanon · Poglej več »
Traversari
Grb rodbine Traversari Traversari (ali domus Traversariorum, po srednjeveških kronistih) so bili plemiška italijanska družina, ki so se proslavili ne le kot vitezi, kapitani in vojvode, ampak tudi kronane ženske in kraljice ter duhovniki, redovniki, škofje in svetniki.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Traversari · Poglej več »
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Tretja križarska vojna · Poglej več »
Tretji lateranski koncil
Tretji lateranski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. marca - 19. marca 1179 v Lateranu kot enajsti ekumenski koncil.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Tretji lateranski koncil · Poglej več »
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Treviso · Poglej več »
Triptih iz Stavelota
Triptih iz Stavelota je srednjeveški relikviarij in prenosni oltar v zlatu in emajlu, namenjen zaščiti, čaščenju in razstavljanju kosov pravega križa.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Triptih iz Stavelota · Poglej več »
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Ulm · Poglej več »
Ulrik II. Trebinjski
Ulrik II.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Ulrik II. Trebinjski · Poglej več »
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Univerza v Bologni · Poglej več »
Vendski križarski pohod
Vendski križarski pohod ali vendska križarska vojna (nemško Wendenkreuzzug) je bil vojaški pohod leta 1147 v eni od severnih križarskih vojn, ki ga je vodilo predvsem Nemško kraljestvo znotraj Svetega rimskega cesarstva in je bil uperjen proti Polabskim Slovanom ali Vendom.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vendski križarski pohod · Poglej več »
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Via Francigena · Poglej več »
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vicenza · Poglej več »
Vignanello
Vignanello je občina v provinci Viterbo v italijanski deželi Lacij in leži okoli 60 km severozahodno od Rima in okoli 14 km jugovzhodno od Viterba.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vignanello · Poglej več »
Viljem I. Holandski
thumbGrb holandskih grofov iz holandske hiše okoli 1200 Corpus Sigillorum Neerlandicorum (Den Haag 1937-40) nr. 509 Corpus Sigillorum Neerlandicorum (Den Haag 1937-40) nr. 510 Viljem I. (1168 – 4. februar 1222) je bil grof Holandije.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Viljem I. Holandski · Poglej več »
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Visoki srednji vek · Poglej več »
Viterbo
Viterbo je mesto z okoli 70.000 prebivalci v Laciju in upravno središče istoimenske pokrajine v srednji Italiji ter sedež Univerze Tuscia (UNITUS).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Viterbo · Poglej več »
Vladislav II. Češki
Vladislav II. (češko Vladislav II.) je bil od leta 1140 vojvoda in nato od leta 1158 do svojega odstopa leta 1173 kralj Češke, * ok.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vladislav II. Češki · Poglej več »
Vladislav II. Izgnanec
Vladislav II.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vladislav II. Izgnanec · Poglej več »
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Avstrija · Poglej več »
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Češka · Poglej več »
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Bavarska · Poglej več »
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Brabant · Poglej več »
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg · Poglej več »
Vojvodina Spoleto
Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Spoleto · Poglej več »
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija) · Poglej več »
Würzburška rezidenca
Würzburška rezidenca (nemško Würzburger Residenz) je palača v Würzburgu v Nemčiji.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Würzburška rezidenca · Poglej več »
Welf IV.
Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Welf IV. · Poglej več »
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Wittelsbachi · Poglej več »
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Zgodovina Nemčije · Poglej več »
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov · Poglej več »
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Zgornja Švabska · Poglej več »
Zwammerdam
Zwammerdam je vas v nizozemski provinci Južna Holandija ob reki Stari Ren (Oude Rijn).
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in Zwammerdam · Poglej več »
10. junij
10.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 10. junij · Poglej več »
11. maj
11.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 11. maj · Poglej več »
1122
1122 (MCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1122 · Poglej več »
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1138 · Poglej več »
1139
1139 (MCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1139 · Poglej več »
1146
1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1146 · Poglej več »
1147
1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1147 · Poglej več »
1152
1152 (MCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1152 · Poglej več »
1153
1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1153 · Poglej več »
1154
1154 (MCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1154 · Poglej več »
1155
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1155 · Poglej več »
1156
1156 (MCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1156 · Poglej več »
1157
1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1157 · Poglej več »
1158
1158 (MCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1158 · Poglej več »
1159
1159 (MCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1159 · Poglej več »
1160
1160 (MCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1160 · Poglej več »
1161
1161 (MCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1161 · Poglej več »
1162
1162 (MCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1162 · Poglej več »
1163
1163 (MCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1163 · Poglej več »
1164
1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1164 · Poglej več »
1165
1165 (MCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1165 · Poglej več »
1166
1166 (MCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1166 · Poglej več »
1167
1167 (MCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1167 · Poglej več »
1169
1169 (MCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1169 · Poglej več »
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1170 · Poglej več »
1173
1173 (MCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1173 · Poglej več »
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1174 · Poglej več »
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1175 · Poglej več »
1176
1176 (MCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1176 · Poglej več »
1177
1177 (MCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1177 · Poglej več »
1178
1178 (MCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1178 · Poglej več »
1180
1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1180 · Poglej več »
1181
1181 (MCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1181 · Poglej več »
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1182 · Poglej več »
1183
1183 (MCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1183 · Poglej več »
1184
1184 (MCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1184 · Poglej več »
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1185 · Poglej več »
1188
1188 (MCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1188 · Poglej več »
1189
1189 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1189 · Poglej več »
1190
1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1190 · Poglej več »
1196
1196 (MCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1196 · Poglej več »
1356
1356 (MCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1356 · Poglej več »
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 1358 · Poglej več »
29. maj
29.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 29. maj · Poglej več »
8. marec
8.
Novo!!: Friderik I. Barbarossa in 8. marec · Poglej več »
