Kazalo
269 odnosi: Aachen, Aachenska stolnica, Ad abolendam, Age of Empires II: The Age of Kings, Agneza Babenberška, Albano Laziale, Albenga, Albert Medved, Anagni, Andeški, Andrej Šuster, Andrej Komac (zgodovinar), Annales placentini gibellini, Aptronim, Apulijska romanika, Arles, Arnold Brešijski, Árpádovci, Štefan Nemanja, Švabska vojvodina, Babenberžani, Barbarosov lestenec, Bazilika San Michele Maggiore, Pavia, Bazilika svetega Lovrenca, Milano, Béla III., Bedřih Češki, Bellinzona, Benediktinski samostan Možac, Bertold III. Andeški, Bertold IV., vojvoda Meranski, Bitka pri Savudriji, Boleslav IV. Kodravi, Bologna, Bonifacij I. Montferraški, Borkulski, Bratislavski grad, Braunschweig, Bremen, Burgundska grofija, Canosa di Puglia, Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode, Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar, Cerkev sv. Trofima, Arles, Citadela Petersberg, Coudenberg, Cremona, Drugo bolgarsko cesarstvo, Emerik Ogrski, Esslingen am Neckar, Fidenza, ... Razširi indeks (219 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Aachen
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Aachenska stolnica
Ad abolendam
Ad abolendam ("Za izkoreninjenje" ali "Za odpravo" po prvi vrstici, Za izkoreninjenje različnih izprijenih krivoverstev, ali Za odpravo različnih krivoverskih popačenosti) je bil odlok in bula Lucija III., ki jo je napisal v Veroni in dal na svetlo 4.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Ad abolendam
Age of Empires II: The Age of Kings
Age of Empires II: The Age of Kings (pogosto okrajšano kot Age of Empires II, The Age of Kings, AoE II ali AoK) je realnočasovna strateška videoigra razvijalcev Ensemble Studios, ki je izšla leta 1999 pri založniku Microsoft za operacijska sistema Microsoft Windows in Mac OS.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Age of Empires II: The Age of Kings
Agneza Babenberška
Agneza Babenberška (nemško Agnes von Babenberg, poljsko Agnieszka austriacka) iz frankonske veje Babenberžanov je bila kot žena poljskega velikega vojvode Vladislava II. Izgnanca vojvodinja Šlezije in velika vojvodinja Poljske, * ok.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Agneza Babenberška
Albano Laziale
Albano Laziale (Albanum v latinščini, Arbanassi v rimskem dialektu) je mesto in občina v pokrajini Roma italijanske dežele Lacij.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Albano Laziale
Albenga
Albenga (ligursko Arbenga; latinsko Albingaunum) je mesto in občina z okoli 24.000 prebivalci ob Genovskem zalivu ob Italijanski rivieri v pokrajini Savona v Liguriji v severni Italiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Albenga
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Albert Medved
Anagni
Anagni je starodavno mesto in občina v Laciju v osrednji Italiji, v hribih vzhodno-jugovzhodno od Rima.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Anagni
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Andeški
Andrej Šuster
Andej Šuster-Drabósnjak, ljudski dramatik, pesnik in bukovnik, * 6. maj 1768, Drabosinje (Drabosenig) pri Kostanjah na Koroškem, † 22. december 1825, Umbar (Umberg), Koroška.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Andrej Šuster
Andrej Komac (zgodovinar)
Andrej Komac, slovenski zgodovinar, * 14. julij 1970, Kranj, † 17. julij 2003, Dugi otok (pri podvodnem ribolovu).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Andrej Komac (zgodovinar)
Annales placentini gibellini
Gvelfskimi letopisi Piacenze'' Annales placentini gibelini (slovensko Gibelinski letopisi Piacenze) so latinska kronika neznanega avtorja iz Piacenze, ki pokriva leta 1154 do 1284.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Annales placentini gibellini
Aptronim
Aptronim je ime, ki je zaradi različnih okoliščin posebej prikladno za nosilca imena.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Aptronim
Apulijska romanika
Apulijska romanika je umetniška kultura, ki se je v Apuliji razvila med 11.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Apulijska romanika
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Arles
Arnold Brešijski
Arnold Brešijski oziroma Arnold Breški (Arnaldo da Brescia; Arnaldus Brixiensis; Bresciai Arnold; Арнольд Брешианский; Arnold von Brescia; Arnold of Brescia)), italijanski teolog in avguštinski regularni kanonik, ki je bil obsojen kot heretik; * okoli 1090 Brescia (Papeška država Sveto rimsko cesarstvo); † okoli 1155 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Arnold Brešijski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Árpádovci
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Štefan Nemanja
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Švabska vojvodina
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Babenberžani
Barbarosov lestenec
Barbarosov lestenec (nemško Barbarossaleuchter) je bil narejen po naročilu cesarja Friderika I. Barbarose in njegove žene Beatrice med letoma 1165 in 1170.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Barbarosov lestenec
Bazilika San Michele Maggiore, Pavia
Bazilika San Michele Maggiore je cerkev v Pavii, ena najbolj presenetljivih primerov lombardsko-romanskega sloga.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bazilika San Michele Maggiore, Pavia
Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Bazilika svetega Lovrenca je bazilika in pomemben kraj katoliškega bogoslužja, ki se nahaja v Milanu znotraj obroča kanalov.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bazilika svetega Lovrenca, Milano
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Béla III.
Bedřih Češki
Bedřih (češko Bedřich, nemško Friedrich) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 1172 do 1173 in ponovno od 1178 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1142, † 25. marec 1189.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bedřih Češki
Bellinzona
Bellinzona (/ ˌbɛlɪnˈzoʊnə / BEL-in-ZOH-nə, italijansko, Ticinsko-lombardsko, francosko Bellinzone, nemško Bellenz, retoromansko; bliˈtsuːnə) zgodovinsko švicarsko mesto, občina in okraj ter glavno mesto kantona Ticino v Švici.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bellinzona
Benediktinski samostan Možac
Benediktinski samostan Svetega Gala Možac je samostan (v klavzuri od 1985), ki se nahaja na hribu Svetega duha/Santo Spirito, v kraju Možac/Moggio di Sopra, v občini Možac, v Videmski pokrajini in nadškofiji Videm; je del župnije Forania della Montagna v Videmski nadškofiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Benediktinski samostan Možac
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bertold III. Andeški
Bertold IV., vojvoda Meranski
Bertold IV.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bertold IV., vojvoda Meranski
Bitka pri Savudriji
Bitka pri Savudriji je bila zgodovinska pomorska bitka ob zahodni obali Istre, ki se zgodila v 12.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bitka pri Savudriji
Boleslav IV. Kodravi
Boleslav IV.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Boleslav IV. Kodravi
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bologna
Bonifacij I. Montferraški
Montferraški grb Bonifacij I. Monferraški (Vonifatios Momferratikos), monferraški markiz, eden od voditeljev četrtega križarskega pohoda in prvi kralj Solunskega kraljestva (1204-1207), * okrog 1150, † 4. september 1207.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bonifacij I. Montferraški
Borkulski
Borkulski (nem. Herren von Borkelo), tudi: Borckelo, Borchlo, Burchlo, Burclo ipd, so bili vestfalska plemiška rodbina.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Borkulski
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bratislavski grad
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Braunschweig
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Bremen
Burgundska grofija
Svobodna grofija Burgundija (francosko Franche Comté de Bourgogne, nemško Freigrafschaft Burgund) je bila srednjeveška grofija (982-1678) s sedežem v mestu Dole, predhodnica tradicionalne francoske province in kasnejše sodobne regije Franche-Comté.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Burgundska grofija
Canosa di Puglia
Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Canosa di Puglia
Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode
Cerkev sv.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode
Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar
Cerkev, znana kot stolnica v Goslarju, je bila kolegijska cerkev svetega Simona in svetega Jude v mestu Goslar v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, Goslar
Cerkev sv. Trofima, Arles
Cerkev sv.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Cerkev sv. Trofima, Arles
Citadela Petersberg
Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Citadela Petersberg
Coudenberg
Coudenberg ali Koudenberg je majhen hrib v Bruslju, na katerem je bila zgrajena palača.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Coudenberg
Cremona
Cremona (emilijsko Carmona, lombardsko Cremùna) je mesto in občina z okoli 70.000 prebivalci v severni Italiji v deželi Lombardija na levem bregu reke Pad sredi Padske nižine.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Cremona
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Drugo bolgarsko cesarstvo
Emerik Ogrski
Emerik I. Ogrski (madžarsko: I. Imre, hrvaško: Emerik I./Mirko, slovaško: Imrich I.), ogrsko-hrvaški kralj, * 1174, Ogrsko kraljestvo, † 30. september/30. november 1204, Esztergom, Ogrsko kraljestvo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Emerik Ogrski
Esslingen am Neckar
Esslingen am Neckar je mesto z okoli 90.000 prebivalci, sedež okrožja v regiji Stuttgart v zvezni deželi Baden-Württemberg v južni Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Esslingen am Neckar
Fidenza
Fidenza je mesto in občina v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Fidenza
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Filip Švabski
Filip II. Francoski
Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Filip II. Francoski
Floris III. Holandski
Floris III.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Floris III. Holandski
Frankovska
Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Frankovska
Friderik I.
Friderik I. je ime več vladarjev.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Friderik I.
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Friderik II. Hohenstaufen
Géza II. Ogrski
Géza II. (II. Géza., Gejza II..), hrvaški in ogrski kralj (1141-1162), * 1130, † 31. maj 1162, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Géza II. Ogrski
Gerhard III. Gelderski
Gerhard III.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Gerhard III. Gelderski
Gernrode
Gernrode je zgodovinsko mesto in nekdanja občina v okrožju Harz, v deželi Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Gernrode
Giovanni Bellini
Giovanni Bellini (ok. 1430 – 26. november 1516) je bil italijanski renesančni slikar, verjetno najbolj znan iz družine beneških slikarjev Bellini.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Giovanni Bellini
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Goslar
Gotfrid Hohenstaufenski
Gotfrid, v italijanščini znan kot Goffredo, Gotofredo ali Gotifredo (umrl 9. oktobra 1194), je bil oglejski patriarh v severni Italiji od 1182 do 1194.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Gotfrid Hohenstaufenski
Grad Biblos
Grad Biblos je križarski grad v Biblosu v Libanonu.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Biblos
Grad Eltz
Grad Eltz (nemško Burg Eltz) je srednjeveški grad nameščen na hribu nad reko Mozelo med Koblenzom in Trierjem v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Eltz
Grad Grebinj
Grad Grebinj je grad na 130 m visoki kamniti gori nad mestom Grebinj v avstrijski deželi Koroški.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Grebinj
Grad Heidelberg
Grad Heidelberg je ena izmed najbolj znanih nemških ruševin in znamenitost mesta Heidelberg.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Heidelberg
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Krško
Grad Petersberg, Breže
Ruševine gradu Petersberg so ostanki gradu na istoimenskem hribu nad mestom Breže (Friesach).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Petersberg, Breže
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Stahleck
Grad Trebinje
Grad Trebinja (nemško Burgruine Alt-Treffen) leži v gozdu na skalnem hrbtu hriba Steinwender Hohe zahodno od trškega naselja in občine Trebinja ob Osojskem jezeru (nemško: Treffen am Ossiacher See) avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Trebinje
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Grad Valkhof
Gradovi Bellinzone
Gradovi Bellinzone so skupina utrdb, ki stojijo okoli mesta Bellinzona, glavnega mesta švicarskega kantona Ticino.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Gradovi Bellinzone
Gvelfi in gibelini
Izraza gvelfi in gibelini izhajata iz poimenovanja dveh političnih strank, ki sta se v 12.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Gvelfi in gibelini
Halberstadt
Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Halberstadt
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Hamburg
Henric van Veldeke
Heinrich von Veldeke (okoli 1150 – † 1184; nizoz. Heinric van Veldeken) je prvi pisatelj iz Nizozemskih dežel, ki se je poimenoval z imenom in pisal v evropskem jeziku, ki ni latinski.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henric van Veldeke
Henrik I. Krški
Henrik († 3. oktober 1174) je bil kot Henrik I. za škofa v Krški škofiji postavljen s strani metropolitanske knezoškofije Salzburg.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henrik I. Krški
Henrik I., grof Gelderski
Henrik I., grof Gelderski (1117–1182) je bil grof Gelderski od leta 1131 do 1182.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henrik I., grof Gelderski
Henrik II. Avstrijski
Henrik II.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henrik II. Avstrijski
Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik IX.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henrik IX., bavarski vojvoda
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henrik Lev
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henrik Ponosni
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VII. Nemški
Henrik (VII.) iz dinastije Hohenstaufen je bil od leta 1212 do 1217 kralj Sicilije, od leta 1220 do 1235 kralj Nemčije (uradno Rex Romanorum, kralj Rimljanov) In sovladar svojega očeta, cesarja Friderika II., * 1211, Sicilsko kraljestvo – 12. februar (?) 1242, Cosenza, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Henrik VII. Nemški
Herman Spanheimski
Herman Spanheimski ali Herman II.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Herman Spanheimski
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Hierapolis
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Hohenzollerji
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Italija
Italijanski katepanat
Italijanski katepanat (grško: κατεπανάτον Ἰταλίας) je bila provinca Bizantinskega cesarstva, ki je obsegala italijansko ozemlje južno od črte Monte Gargano – Salerno.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Italijanski katepanat
Ivan Asen I.
Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Ivan Asen I.
Izak II. Angel
Izak II.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Izak II. Angel
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Jeruzalemsko kraljestvo
Karaman
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Karaman
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Karel IV. Luksemburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Karel Veliki
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Karlov relikviarij
Kazimir II. Poljski
Kazimir II.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Kazimir II. Poljski
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Kilič Arslan II.
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Kneževina Antiohija
Knut V. Danski
Knut V. Magnussen (dansko Knud V Magnussen) je bil od leta 1146 do 1157 kralj Danske kot sovladar s Svenom III. in Valdemarjem I., * okoli 1129, † 9. avgust 1157.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Knut V. Danski
Konrad II. Oton
Konrad II.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Konrad II. Oton
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Konrad III. Nemški
Konrad Montferraški
Konrad Montferraški (italijansko Corrado del Monferrato, piemontsko Conrà ëd Monfrà) je bil severnoitalijanski plemič, eden od glavnih udeležencev tretje križarske vojne, * ni znano, Montferrat, † 28. april 1192, Akra, Jeruzalemsko kraljestvo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Konrad Montferraški
Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Sodobna fantazijska upodobitev Konrada Wittelsbacha Konrad Wittelsbach (* okoli 1120/1125; † 25. oktober 1200 blizu Riedfelda, danes del Neustadta an der Aisch) je bil nadškof Mainza (Konrad I. von Scheyern-Wittelsbach, imenovan tudi Konrad Majnški) in Salzburški (Konrad III.) ter kardinalski škof Sabinski ter cesarski nadškof -kancler.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Konstantinopelsko obzidje
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Konya
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Kraljevina Sicilija
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Križarske vojne
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Lübeck
Leopold I. Štajerski
Leopold I., tudi Liutpold, imenovan Pogumni ali Močni († 24. oktober 1129), iz rodbine Traungaucev/Otakarjev, je bil med letoma 1122 in 1129 mejni grof Štajerske.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Leopold I. Štajerski
Leopold V. Avstrijski
Leopold V. Krepostni (nemško Tugendhafte) iz dinastije Babenberžanov je bil od leta 1177 vojvoda Avstrije in od leta 1192 do svoje smrti vojvoda Štajerske, * 1157, † 31. december 1194.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Leopold V. Avstrijski
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Lotar Supplinburški
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Ludvik I., bavarski vojvoda
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Malteški viteški red
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Manuel I. Komnen
Meersburški grad
Meersburški grad (nemško Burg Meersburg), znan tudi kot Alte Burg (Stari grad), v Meersburgu ob Bodenskem jezeru v zvezni deželi Baden-Württemberg v Nemčiji, velja za enega najstarejših naseljenih gradov v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Meersburški grad
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Mejna grofija Avstrija
Mestna hiša, Osnabrück
Zgodovinska mestna hiša (nemško Rathaus) v Osnabrücku, Nemčija, je bila zgrajena v poznogotskem slogu med letoma 1487 do 1512.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Mestna hiša, Osnabrück
Metropolitansko mesto Bologna
Metropolitansko mesto Bologna (italijansko Città Metropolitana di Bologna) je metropolitansko mesto v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Metropolitansko mesto Bologna
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Milano
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Ministerial
Mješko III. Stari
Mješko III.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Mješko III. Stari
Mješko IV. Krivonogi
Mješko (Mječislav) IV.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Mješko IV. Krivonogi
Montefiascone
Montefiascone je mesto in občina v pokrajini Viterbo v deželi Lacij, osrednja Italija.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Montefiascone
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Monza
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Nadškofija Salzburg
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Nadvojvodina Avstrija
Nürnberški grad
Nürnberški grad je ikona mesta Nürnberg.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Nürnberški grad
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Nijmegen
Oberammergau
Oberammergau (južna bavarščina: Obaammagau) je občina v okrožju Garmisch-Partenkirchen na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Oberammergau
Obleganje Jeruzalema (1187)
Obleganje Jeruzalema je bil vojaški spopad med križarskim Jeruzalemskim kraljestvom in muslimanskimi Ajubidi, ki je trajal od 20. septembra do 2. oktobra 1187, ko je Saladin zavzel mesto.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Obleganje Jeruzalema (1187)
Osnabrück
240px Osnabrück (nemški izgovor; vestfalsko Ossenbrügge) je neodvisno mesto v nemški zvezni deželi Spodnja Saška, približno 80 km severovzhodno od Dortmunda, 45 km severovzhodno od Münstra in približno 100 km zahodno od Hanovra.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Osnabrück
Ostfalija
Ostfalija okoli leta 1000 na karti iz 19. stoletja Ostfalija (nemško Ostfalen, ostfalsko Oostfalen) je zgodovinska pokrajina v severni Nemčiji, ki obsega vzhodne gaue (grofije) zgodovinske vojvodine Saške in jo v grobem omejujejo reke Leine na zahodu ter Laba in Saale na vzhodu.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Ostfalija
Otokar III. Štajerski
Otokar III.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Otokar III. Štajerski
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Otokarji
Oton I. Gelderski
Oton I. Gelderski (1150–1207) je bil grof Gelderski in Zutphenski od leta 1182 do svoje smrti leta 1207.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Oton I. Gelderski
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Oton I., bavarski vojvoda
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Oton IV. Nemški
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Palatin (naziv)
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Palatinat
Palatinska vrata
Palatinska vrata (italijansko: Porta Palatina ali Porte Palatine; piemontsko Tor Roman-e) so mestna vrata iz rimske dobe v Torinu v Italiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Palatinska vrata
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Palatinski grof
Papež Anastazij IV.
Papež Anastazij IV. (rojen kot Corrado Demetri della Suburra), papež katoliške Cerkve, * 1073, Rim (Papeška država, danes Italija), † 3. december 1154, Rim (Papeška država, danes Italija).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Papež Anastazij IV.
Papež Celestin III.
Papež Celestin III. (Caelestinus III, Celestino III, Celestine III), rojen kot Giacinto Bobone iz plemenite družine Orsini; papež katoliške Cerkve; * 1106, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 8. januar 1198 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Papež Celestin III.
Papež Gregor VIII.
Papež Gregor VIII. (rojen kot Alberto di Morra), papež katoliške Cerkve, * okrog 1105, Benevent (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 17. december 1187 Pisa (Pisanska republika, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Papež Gregor VIII.
Papež Klemen III.
Papež Klemen VIII. (Clemens III; rojen kot Paolo Scolari), papež katoliške Cerkve, * 1130, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. marec 1191 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Papež Klemen III.
Papež Klemen IX.
Papež Klemen IX. (Clemens IX; rojen kot Giulio Rospigliosi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 28. januar 1600, Pistoia, † 9. december 1669, Rim. Papež je bil med letoma 1667 in 1669.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Papež Klemen IX.
Papež Nikolaj I.
Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Papež Nikolaj I.
Papež Urban III.
Papež Urban III. (rojen kot Uberto Crivelli), papež katoliške Cerkve, * okrog 1120, Cuggiono (Milano, Lombardija, Sveto rimsko cesarstvo; † 20. oktober 1187 Ferrara (Emilija-Romanja, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Papež Urban III.
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Pavia
Pelegrin I.
Peregrin I. di Povo di Beseno di Manzano († 8. avgust 1161), v virih v latinščini tudi Pelegrinus, je bil Oglejski patriarh v letih med 1131 do smrti 1161.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Pelegrin I.
Perzefonin sarkofag
Perzefonin sarkofag je rimski marmorni sarkofag iz prve četrtine 3.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Perzefonin sarkofag
Peter IV. Bolgarski
Peter IV. (bolgarsko Теодор-Петър, Teodor-Petăr, Петър IV, Petăr IV ali (običajno, vendar nenatančno) Петър II, Petăr II) je bil bolgarski cesar (car) ki je vladal od leta 1185 do 1197.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Peter IV. Bolgarski
Piacenza
Piacenza (emilijan-romanjsko: Piasëinsa, latinsko: Placentia) je mesto in občina v deželi Emilija-Romanja v severni Italiji s 100.000 prebivalci.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Piacenza
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Plemenska vojvodina Saška
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Plovdiv
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Polabski Slovani
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Pontonski most
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Privilegium maius
Privilegium minus
Privilegium minus (slovensko Mali privilegij) je oznaka listine, ki jo je izdal cesar Svetega rimskega cesarstva Friderik I. Barbarossa 17.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Privilegium minus
Protipapež Inocenc III.
Protipapež Inocenc III., rojen kot Lando di Sezze (ali: Lanzo di Secca) Lanzo di Secca; Landus Sitinus.; slovensko: Lando Seški), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1010 (Sezze, Lacij Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo); † okrog 1183 Opatija Cava (Cava de' Tirreni, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Protipapež Inocenc III.
Protipapež Kalist III.
Protipapež Kalist III., rojen kot Giovanni di Struma (slovensko: Janez Strumski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100, Struma, Arezzo, Toskana, Sveto rimsko cesarstvo; † 19. oktober 1183, Benevento, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Protipapež Kalist III.
Protipapež Pashal III.
Protipapež Pashal III., rojen kot Guido da Crema (slovensko: Gvido Kremski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100 (Crema, Lucca Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. september 1168 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Protipapež Pashal III.
Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello)
Protipapež Viktor IV.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello)
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Rammelsberg
Römer
Römer (nemški priimek, ki pomeni Rimljan) je srednjeveška zgradba v Starem mestu (Altstadtu) v Frankfurtu v Nemčiji in je ena najpomembnejših znamenitosti mesta.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Römer
Rodbina Este
Rodbina Este (italijansko Casa d'Este, prvotno rodbina Welf - Este) je evropska knežja rodbina.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Rodbina Este
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Rodbina Welf
Roman I.
Roman I. (* pred 1100 na Koroškem; † 3. april 1167, Krka), je bil od 1131 do 1167 škof v Krški škofiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Roman I.
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Romanska arhitektura
Salzburška stolnica
Salzburška stolnica (nemško Salzburger Dom) je stolnica rimskokatoliške Salzburške nadškofije in s tem metropolitanska cerkev cerkvene province Salzburg; posvečena je sv.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Salzburška stolnica
Samostan Bačkovo
Bačkovski samostan Uspenja Bogorodice (bolgarsko Бачковски манастир "Успение Богородично", Bačkovski manastir "Uspenie Bogorodično", gruzinsko პეტრიწონის მონასტერი, Petritsonis Monasteri), arhaično samostan Petritsoni ali samostan Matere Božje Petrisonske, ja glavni pravoslavni samostan v južni Bolgariji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Samostan Bačkovo
Samostan Maulbronn
Samostan Maulbronn je nekdanja cistercijanska opatija v središču mesta Maulbronn.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Samostan Maulbronn
Schwäbisch Gmünd
Marktplatz Schwäbisch Gmünd je mesto na vzhodu zvezne dežele Baden-Württemberg, ki leži približno 50 kilometrov vzhodno od deželnega glavnega mesta Stuttgart.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Schwäbisch Gmünd
Schwäbisch Hall
Schwäbisch Hall (ali Hall na kratko) je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in glavno mesto okrožja Schwäbisch Hall.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Schwäbisch Hall
Sebastjan I. Portugalski
Sebastjan I. Portugalski, portugalski kralj, * 20. januar 1554, Lizbona, Portugalska, † 4. avgust 1578, Al Kasr al Kebir, Maroko.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Sebastjan I. Portugalski
Seznam protipapežev
Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Seznam protipapežev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilska zlata bula
Sicilska zlata bula (latinsko Bulla Aurea Siciliæ, češko Zlatá bula sicilská) je odlok cesarja Svetega rimskega cesarstva Friderika II. Hohenstaufna, izdan 26. septembra 1212, v Baslu, s katerim je potrdil dednost kraljevega naslova češkega kralja Otokarja I. Otokar I.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Sicilska zlata bula
Skrinja Treh kraljev, Köln
Skrinja Treh kraljev (nemško Dreikönigsschrein) je relikviarij s kostmi svetopisemskih kraljev, znanih kot Sveti trije kralji ali Trije modreci.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Skrinja Treh kraljev, Köln
Soběslav II.
Soběslav II., imenovan knez kmetov (princeps rusticorum) ali kralj kmetov, je bil od leta 1173 do 1178 vojvoda Češke, * okoli 1128, † 9.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Soběslav II.
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Spodnja Lorena
Spoleto
Spoleto je starodavno mesto v italijanski pokrajini Perugia v deželi Umbrija ob vznožju Apeninov oziroma ob vznožju Monteluca.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Spoleto
Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)
Stari Ren (Oude Rijn) je veja delte Rena v nizozemskih provincah Utrecht in Južna Holandija, ki se začne zahodno od Utrechta pri Harmelnu in teče preko mehanske črpalne postaje v Severno morje pri Katwijku.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija)
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Staufovci
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica Marijinega vnebovzetja, Anagni
Katedrala bazilika Santa Maria je glavni katoliški kraj čaščenja v Anagniju, v provinci Frosinone, v Laciju.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Stolnica Marijinega vnebovzetja, Anagni
Stolnica sv. Petra, Köln
Stolnica v Kölnu (nemško: Kölner Dom) (latinsko: Ecclesia Cathedralis Sanctorum Petri et Mariae, uradno Hohe Domkirche St. Petrus) je rimokatoliška stolnica v Kölnu, Nemčija.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Stolnica sv. Petra, Köln
Stolnica svetega Martina, Mainz
Stolnica v Mainzu ali Stolnica svetega Martina (nem.: Mainzer Dom, Martinsdom ali - uradno - Der Hohe Dom zu Mainz), se nahaja v bližini zgodovinskega centra in peš cone ob mestnem trgu v mestu Mainz, Nemčija.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Stolnica svetega Martina, Mainz
Sven III. Danski
Sven III. (dansko Svend Grathe ali Svend 3.) je bil od leta 1146 do svoje smrti kralj Danske, * okoli 1125, † 23. oktober 1157, Grate Hede, Danska.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Sven III. Danski
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Sveto rimsko cesarstvo
Tir, Libanon
Tir (translit; translit, skala) je obalno mesto na jugu Libanona.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Tir, Libanon
Traversari
Grb rodbine Traversari Traversari (ali domus Traversariorum, po srednjeveških kronistih) so bili plemiška italijanska družina, ki so se proslavili ne le kot vitezi, kapitani in vojvode, ampak tudi kronane ženske in kraljice ter duhovniki, redovniki, škofje in svetniki.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Traversari
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Tretja križarska vojna
Tretji lateranski koncil
Tretji lateranski koncil oziroma vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. marca - 19. marca 1179 v Lateranu kot enajsti ekumenski koncil.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Tretji lateranski koncil
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Treviso
Triptih iz Stavelota
Triptih iz Stavelota je srednjeveški relikviarij in prenosni oltar v zlatu in emajlu, namenjen zaščiti, čaščenju in razstavljanju kosov pravega križa.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Triptih iz Stavelota
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Ulm
Ulrik II. Trebinjski
Ulrik II.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Ulrik II. Trebinjski
Univerza v Bologni
Univerza v Bologni, uradno Alma Mater Studiorum - Università di Bologna, je po raznih virih najstarejša univerza v Evropi.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Univerza v Bologni
Vendski križarski pohod
Vendski križarski pohod ali vendska križarska vojna (nemško Wendenkreuzzug) je bil vojaški pohod leta 1147 v eni od severnih križarskih vojn, ki ga je vodilo predvsem Nemško kraljestvo znotraj Svetega rimskega cesarstva in je bil uperjen proti Polabskim Slovanom ali Vendom.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vendski križarski pohod
Via Francigena
Via Francigena je ime starodavne romarske poti, ki poteka iz Francije v Rim, čeprav običajno velja, da ima izhodišče zelo daleč stran, v angleškem stolnem mestu Canterbury.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Via Francigena
Vicenza
Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vicenza
Vignanello
Vignanello je občina v provinci Viterbo v italijanski deželi Lacij in leži okoli 60 km severozahodno od Rima in okoli 14 km jugovzhodno od Viterba.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vignanello
Viljem I. Holandski
thumbGrb holandskih grofov iz holandske hiše okoli 1200 Corpus Sigillorum Neerlandicorum (Den Haag 1937-40) nr. 509 Corpus Sigillorum Neerlandicorum (Den Haag 1937-40) nr. 510 Viljem I. (1168 – 4. februar 1222) je bil grof Holandije.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Viljem I. Holandski
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Visoki srednji vek
Viterbo
Viterbo je mesto z okoli 70.000 prebivalci v Laciju in upravno središče istoimenske pokrajine v srednji Italiji ter sedež Univerze Tuscia (UNITUS).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Viterbo
Vladislav II. Češki
Vladislav II. (češko Vladislav II.) je bil od leta 1140 vojvoda in nato od leta 1158 do svojega odstopa leta 1173 kralj Češke, * ok.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vladislav II. Češki
Vladislav II. Izgnanec
Vladislav II.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vladislav II. Izgnanec
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Češka
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Brabant
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Spoleto
Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vojvodina Spoleto
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Würzburška rezidenca
Würzburška rezidenca (nemško Würzburger Residenz) je palača v Würzburgu v Nemčiji.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Würzburška rezidenca
Welf IV.
Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Welf IV.
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Wittelsbachi
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Friderik I. Barbarossa in Zgornja Švabska
Zwammerdam
Zwammerdam je vas v nizozemski provinci Južna Holandija ob reki Stari Ren (Oude Rijn).
Poglej Friderik I. Barbarossa in Zwammerdam
10. junij
10.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 10. junij
11. maj
11.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 11. maj
1122
1122 (MCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1122
1138
1138 (MCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1138
1139
1139 (MCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1139
1146
1146 (MCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1146
1147
1147 (MCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1147
1152
1152 (MCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1152
1153
1153 (MCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1153
1154
1154 (MCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1154
1155
1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1155
1156
1156 (MCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1156
1157
1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1157
1158
1158 (MCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1158
1159
1159 (MCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1159
1160
1160 (MCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1160
1161
1161 (MCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1161
1162
1162 (MCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1162
1163
1163 (MCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1163
1164
1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1164
1165
1165 (MCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1165
1166
1166 (MCLXVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1166
1167
1167 (MCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1167
1169
1169 (MCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1169
1170
1170 (MCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1170
1173
1173 (MCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1173
1174
1174 (MCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1174
1175
1175 (MCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1175
1176
1176 (MCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1176
1177
1177 (MCLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1177
1178
1178 (MCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1178
1180
1180 (MCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1180
1181
1181 (MCLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1181
1182
1182 (MCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1182
1183
1183 (MCLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1183
1184
1184 (MCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1184
1185
1185 (MCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1185
1188
1188 (MCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1188
1189
1189 (MCLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1189
1190
1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1190
1196
1196 (MCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1196
1356
1356 (MCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1356
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 1358
29. maj
29.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 29. maj
8. marec
8.
Poglej Friderik I. Barbarossa in 8. marec
Prav tako znan kot Friderik Barbarossa.
, Filip Švabski, Filip II. Francoski, Floris III. Holandski, Frankovska, Friderik I., Friderik II. Hohenstaufen, Géza II. Ogrski, Gerhard III. Gelderski, Gernrode, Giovanni Bellini, Goslar, Gotfrid Hohenstaufenski, Grad Biblos, Grad Eltz, Grad Grebinj, Grad Heidelberg, Grad Krško, Grad Petersberg, Breže, Grad Stahleck, Grad Trebinje, Grad Valkhof, Gradovi Bellinzone, Gvelfi in gibelini, Halberstadt, Hamburg, Henric van Veldeke, Henrik I. Krški, Henrik I., grof Gelderski, Henrik II. Avstrijski, Henrik IX., bavarski vojvoda, Henrik Lev, Henrik Ponosni, Henrik VI. Hohenstaufen, Henrik VII. Nemški, Herman Spanheimski, Hierapolis, Hohenzollerji, Italija, Italijanski katepanat, Ivan Asen I., Izak II. Angel, Jeruzalemsko kraljestvo, Karaman, Karel IV. Luksemburški, Karel Veliki, Karlov relikviarij, Kazimir II. Poljski, Kilič Arslan II., Kneževina Antiohija, Knut V. Danski, Konrad II. Oton, Konrad III. Nemški, Konrad Montferraški, Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach), Konstantinopelsko obzidje, Konya, Kraljeva pfalca, Goslar, Kraljevina Sicilija, Križarske vojne, Lübeck, Leopold I. Štajerski, Leopold V. Avstrijski, Lotar Supplinburški, Ludvik I., bavarski vojvoda, Malteški viteški red, Manuel I. Komnen, Meersburški grad, Mejna grofija Avstrija, Mestna hiša, Osnabrück, Metropolitansko mesto Bologna, Milano, Ministerial, Mješko III. Stari, Mješko IV. Krivonogi, Montefiascone, Monza, Nadškofija Salzburg, Nadvojvodina Avstrija, Nürnberški grad, Nijmegen, Oberammergau, Obleganje Jeruzalema (1187), Osnabrück, Ostfalija, Otokar III. Štajerski, Otokarji, Oton I. Gelderski, Oton I., bavarski vojvoda, Oton IV. Nemški, Palatin (naziv), Palatinat, Palatinska vrata, Palatinski grof, Papež Anastazij IV., Papež Celestin III., Papež Gregor VIII., Papež Klemen III., Papež Klemen IX., Papež Nikolaj I., Papež Urban III., Pavia, Pelegrin I., Perzefonin sarkofag, Peter IV. Bolgarski, Piacenza, Plemenska vojvodina Saška, Plovdiv, Polabski Slovani, Pontonski most, Privilegium maius, Privilegium minus, Protipapež Inocenc III., Protipapež Kalist III., Protipapež Pashal III., Protipapež Viktor IV. (Ottaviano di Monticello), Rammelsberg, Römer, Rodbina Este, Rodbina Welf, Roman I., Romanska arhitektura, Salzburška stolnica, Samostan Bačkovo, Samostan Maulbronn, Schwäbisch Gmünd, Schwäbisch Hall, Sebastjan I. Portugalski, Seznam protipapežev, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilska zlata bula, Skrinja Treh kraljev, Köln, Soběslav II., Spodnja Lorena, Spoleto, Stari Ren (Utrecht in Južna Holandija), Staufovci, Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer, Stolnica Marijinega vnebovzetja, Anagni, Stolnica sv. Petra, Köln, Stolnica svetega Martina, Mainz, Sven III. Danski, Sveto rimsko cesarstvo, Tir, Libanon, Traversari, Tretja križarska vojna, Tretji lateranski koncil, Treviso, Triptih iz Stavelota, Ulm, Ulrik II. Trebinjski, Univerza v Bologni, Vendski križarski pohod, Via Francigena, Vicenza, Vignanello, Viljem I. Holandski, Visoki srednji vek, Viterbo, Vladislav II. Češki, Vladislav II. Izgnanec, Vojvodina Avstrija, Vojvodina Češka, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Brabant, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, Vojvodina Spoleto, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Würzburška rezidenca, Welf IV., Wittelsbachi, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, Zgornja Švabska, Zwammerdam, 10. junij, 11. maj, 1122, 1138, 1139, 1146, 1147, 1152, 1153, 1154, 1155, 1156, 1157, 1158, 1159, 1160, 1161, 1162, 1163, 1164, 1165, 1166, 1167, 1169, 1170, 1173, 1174, 1175, 1176, 1177, 1178, 1180, 1181, 1182, 1183, 1184, 1185, 1188, 1189, 1190, 1196, 1356, 1358, 29. maj, 8. marec.