OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 548 odnosi: Aachenski mir, Aachenski mir (812), Aargau, Abd Al Rahman II., Adalgis, Adelajda del Vasto, Age of Empires II: The Age of Kings, Agilulf, Aix-en-Provence, Akvitanija, Al Andaluz, Al-Kamil, Alarik II., Albgar, Alboin Spoletski, Aleksej II. Komnen, Aleksiada, Alemani, Alemanija, Allgäu, Almanzor, Alpe, Alzacija, Amalarik, Amfiteater v Nîmesu, An-Nasir Davud, Anglo-saške rune, Angoulême, Annales Bertiniani, Apulija, Arbogast, Arleško kraljestvo, Arles, Arnulf iz Metza, Ascoli Piceno, Atanagild, Atenska vojvodina, Autari, Avignon, Álmoš Madžarski, Árpád Madžarski, Šampanja - Ardeni, Šentjakob v Rožu, Šesta križarska vojna, Škofija Trst, Štefan Nemanja, Župnija Zreče, Češka, Čedad, Četrta križarska vojna, ... Razširi indeks (498 več) » « Shrink indeks

Aachenski mir

Aachenski mir je ime več mirovnih sporazumov, ki so bili podpisani v Aachnu.

Poglej Franki in Aachenski mir

Aachenski mir (812)

Aachenski mir je mirovni sporazum, ki sta ga v Aachnu leta 812 podpisala frankovski kralj Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael I. Rangab.

Poglej Franki in Aachenski mir (812)

Aargau

Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.

Poglej Franki in Aargau

Abd Al Rahman II.

Abd Al Rahman II. (arabsko عبد الرحمن الثاني‎, DIN ʿAbd ar-Raḥman ibn al-Ḥakam, špansko Abderramán II) je bil od leta 822 do 852 omajadski emir Kordovskega emirata, * 788, Toledo, Kordovski emirat, † 852, Córdoba, Kordovski emirat.

Poglej Franki in Abd Al Rahman II.

Adalgis

Adalgis (''Codex legum Langobardorum'', 11. stoletje) Adalgis ali Adelhis je kot pridruženi kralj Langobardskega kraljestva vladal skupaj z očetom Deziderijem od avgusta 759 do očetove odstavitve junija 774,Ottorino Bertolini.

Poglej Franki in Adalgis

Adelajda del Vasto

Adelajda del Vasto (Adelasia, Azalaïs) je bila kot tretja žena Rogerija I. Sicilskega grofica Sicilije in kot žena Balduina I. Jeruzalemskega kraljica Jeruzalemskega kraljestva.

Poglej Franki in Adelajda del Vasto

Age of Empires II: The Age of Kings

Age of Empires II: The Age of Kings (pogosto okrajšano kot Age of Empires II, The Age of Kings, AoE II ali AoK) je realnočasovna strateška videoigra razvijalcev Ensemble Studios, ki je izšla leta 1999 pri založniku Microsoft za operacijska sistema Microsoft Windows in Mac OS.

Poglej Franki in Age of Empires II: The Age of Kings

Agilulf

Agilulf je bil torinski vojvoda in od leta 591 do svoje smrti kralj Langobardov, * okrog 555, † april 616, Milano, Langobardsko kraljestvo.

Poglej Franki in Agilulf

Aix-en-Provence

Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Poglej Franki in Aix-en-Provence

Akvitanija

Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.

Poglej Franki in Akvitanija

Al Andaluz

Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس‎, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.

Poglej Franki in Al Andaluz

Al-Kamil

Al-Kamil (arabsko الكامل) a polnim imenom al-Malik al-Kamil Naser ad-Din Abu al-Ma'ali Muhammad je bil muslimanski vladar in četrti ajubidski sultan Egipta, * okoli 1177, † 6. marec 1238.

Poglej Franki in Al-Kamil

Alarik II.

Alarik II. (gotsko *Alareiks, "vladar vseh", latinsko Alaricus) je bil od leta 484 do 507 kralj Vizigotov, * okoli 458/466, Vizigotsko kraljestvo, † avgust 507, Poitiers.

Poglej Franki in Alarik II.

Albgar

Karantansko ozemlje do leta 860 Albgar, bavarski plemič.

Poglej Franki in Albgar

Alboin Spoletski

Alboin je bil od leta 757 do 758 langobardski vojvoda Spoleta.

Poglej Franki in Alboin Spoletski

Aleksej II. Komnen

Aleksej II.

Poglej Franki in Aleksej II. Komnen

Aleksiada

Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.

Poglej Franki in Aleksiada

Alemani

Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.

Poglej Franki in Alemani

Alemanija

Alemanija ali Alamanija je ime za zgodovinsko območje, na katerem so v pozni antiki in zgodnjem srednjem veku živeli Alemani, germanski narod, po katerem je dobila ime.

Poglej Franki in Alemanija

Allgäu

Lokacija Allgäua v Nemčiji (rdeča barva) Zemljevid Allgäua (zelen) brez okrožij in meja:• Vrata v Allgäu (oranžna) • Deli Allgäua (beli) • Sosednje regije (siva) Lokacija Allgäuja na jugu Zgornje Švabske Grünten, "varuh Allgäuja" Allgäusko vznožje Alp Tipično podeželje vznožja Allgäuskih Alp: Siggenhauser Weiher pri Amtzellu Hopfen am See kot primer kraja, ki ga je oblikoval turizem Kmečka hiša Allgäu v Christazhofnu, okrožje Ravensburg Allgäu je z Alpami povezana pokrajina v Nemčiji, s kulturnimi in jezikovnimi posebnostmi.

Poglej Franki in Allgäu

Almanzor

Abdu 'Amir Muhammad ben Abi 'Amir al-Ma 'afiri (c. 939 – 9. avgust 1002) je bil pomemben arabski politik, vojak in konkvistador španskega ozemlja.

Poglej Franki in Almanzor

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Franki in Alpe

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Franki in Alzacija

Amalarik

Amalarik (gotsko *Amalareiks, špansko in portugalsko Amalarico) je bil od leta 522 do svoje smrti v bitki leta 531 kralj Vizigotov, * 502, Vizigotsko kraljestvo, † 531, Barcelona, Vizigotsko kraljestvo.

Poglej Franki in Amalarik

Amfiteater v Nîmesu

Amfiteater v Nîmesu ali Arena Nîmes je rimski amfiteater v francoskem mestu Nîmes.

Poglej Franki in Amfiteater v Nîmesu

An-Nasir Davud

An-Nasir Davud (arabsko الملك الناصر صلاح الدين داود, al-Malik an-Nāṣir Ṣalāḥ ad-Dīn Dāwud) je bil kurdski vladar iz rodbine Ajubidov, ki je v letih 1227–1229 vladal kot emir Damaska in nato v letih 1229–1248 kot emir Keraka, * 1206, † 1261.

Poglej Franki in An-Nasir Davud

Anglo-saške rune

Pozlačena sponka z diskasto glavo iz bakrove zlitine, na kateri je napisanih enajst runskih črk (ᚠᚢᚦᚩᚱᚳᚷᛚᚪᚫᛖ). Anglo-saške rune (staroangleško: rūna ᚱᚢᚾᚪ) so rune, ki so jih zgodnji Anglosasi uporabljali kot abecedo v svojem pisnem sistemu.

Poglej Franki in Anglo-saške rune

Angoulême

Panorama mesta Angoulême Angoulême je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente.

Poglej Franki in Angoulême

Annales Bertiniani

Razvaline opatije sv. Bertina Annales Bertiniani (slovensko Sanbertinski letopisi) so poznokarolinški frankovski letopisi, najdeni v opatiji Saint-Bertin v Saint-Omerju v Franciji, po kateri so dobili ime.

Poglej Franki in Annales Bertiniani

Apulija

Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Franki in Apulija

Arbogast

Arbogast (latinsko Arbogastes, germansko Arbogastiz), rimski vojaški častnik in poltik frankovskega porekla, * okoli 340, Galatija, † september 394.

Poglej Franki in Arbogast

Arleško kraljestvo

Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.

Poglej Franki in Arleško kraljestvo

Arles

Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.

Poglej Franki in Arles

Arnulf iz Metza

Sveti Arnulf iz Metza (francosko Arnoul ali Arnoulf) je bil frankovski škof Metza in svetovalec merovinškega avstrazijskega dvora.

Poglej Franki in Arnulf iz Metza

Ascoli Piceno

Ascoli Piceno (latinsko Asculum) je mesto in občina v italijanski deželi Marke, Italija.

Poglej Franki in Ascoli Piceno

Atanagild

Atanagild (gotsko Aþanagilds) je bil od leta 554 do 567 kralj hispanskega Vizigotskega kraljestva, * ni znano, † 567, Toledo.

Poglej Franki in Atanagild

Atenska vojvodina

Atenska vojvodina (grško Δουκάτον Αθηνών, francosko Duché d'Athènes) je bila ena od križarskih držav, ki so jo ustanovili v Grčiji po propadu Bizantinskega cesarstva v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Franki in Atenska vojvodina

Autari

Autari, znan tudi kot Agilolf, je bil kralj Langobardov, ki je vladal od leta 584 do svoje smrti, * okrog 540, † 5. september 590, Pavia, Langobardsko kraljestvo.

Poglej Franki in Autari

Avignon

Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.

Poglej Franki in Avignon

Álmoš Madžarski

Álmoš, domnevni veliki knez Madžarov, * ca.

Poglej Franki in Álmoš Madžarski

Árpád Madžarski

Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.

Poglej Franki in Árpád Madžarski

Šampanja - Ardeni

Šampanja - Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo.

Poglej Franki in Šampanja - Ardeni

Šentjakob v Rožu

Župnijska cerkev Sv. Jakoba v Šentjakobu Šentjakob v Rožu (po domače tudi Podgrad, nemško Sankt Jakob im Rosental) je gručasta vas in dvojezična občina (ok. 4.300 prebivalev) na Južnem Koroškem v Avstriji.

Poglej Franki in Šentjakob v Rožu

Šesta križarska vojna

Šesta križarska vojna (1228–1229), znana tudi kot križarska vojna Friderika II., je bila vojaška ekspedicija za ponovno zavzetje Jeruzalema in preostale Svete dežele.

Poglej Franki in Šesta križarska vojna

Škofija Trst

Tržaška škofija obstaja od leta 524.

Poglej Franki in Škofija Trst

Štefan Nemanja

Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.

Poglej Franki in Štefan Nemanja

Župnija Zreče

Župnija Zreče je rimskokatoliška teritorialna župnija dekanije Slovenske Konjice Bistriško-Konjiškega naddekanata, ki je del nadškofije Maribor.

Poglej Franki in Župnija Zreče

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Franki in Češka

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Franki in Čedad

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Poglej Franki in Četrta križarska vojna

Balderik

Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Baldricus), furlanski plemič.

Poglej Franki in Balderik

Balduin I. Konstantinopelski

Balduin I. (nizozemsko Boudewijn, francosko Baudouin) je bil prvi cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * julij 1172, Valenciennes, Flandrija, † okoli 1205, Veliko Trnovo, Drugo bolgarsko cesarstvo.

Poglej Franki in Balduin I. Konstantinopelski

Barcelona

Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.

Poglej Franki in Barcelona

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.

Poglej Franki in Basel

Bastarni

Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.

Poglej Franki in Bastarni

Batavi

Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.

Poglej Franki in Batavi

Batavija (regija)

Spodnjo Batavijo (''Neder Betvwe'') in Tielerwaardom (''Tyelerwaerd'') Regijska zastava Batavije Batavija je zgodovinska in geografska regija na Nizozemskem, ki je tvorila velike rodovitne otoke v delti rek, ki jo tvorita reki Ren (nizozemsko Rijn) in Meuse (nizozemsko Maas).

Poglej Franki in Batavija (regija)

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Poglej Franki in Bazilij II.

Belgija

Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.

Poglej Franki in Belgija

Belgijska Galija

Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.

Poglej Franki in Belgijska Galija

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Franki in Benečija

Beneška republika

Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.

Poglej Franki in Beneška republika

Bernard Langobardski

Bernard, kralj Italije (Rex Langobardorum, 810-817), * 797, Vermandois (Normandija), † 17. april 818, Milano.

Poglej Franki in Bernard Langobardski

Bertrada Laonska

Bertrada ali Berta Laonska, znana tudi kot Bertrada Mlajša ali Berta s širokimi stopali (iz latinskega Regina pede aucae – kraljica z gosjimi stopali) je bila od leta 751 do 768 frankovska kraljica, * med 710 in 727, † 12. julij 783.

Poglej Franki in Bertrada Laonska

Biblos

Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.

Poglej Franki in Biblos

Biskaja

Biskaja (/ ˈbɪskeɪ, ˈbɪski /; špansko Vizcaya; baskovsko Bizkaia) je španska provinca, ki leži na južni obali istoimenskega zaliva.

Poglej Franki in Biskaja

Bitka na Katalunskih poljih

Bitka na Katalunskih poljih, znana tudi kot bitka pri Châlonsu, je potekala 20.

Poglej Franki in Bitka na Katalunskih poljih

Bitka pri Ajn Džalutu

Bitka pri Ajn Džalutu (arabsko عين جالوت, kar pomeni Golijatov studenec) je bila bitka med egiptovskimi Mameluki in Mongoli, do katere je prišlo 3. septembra 1260 v Izraelski dolini (Emek Jizre'el) v Palestini.

Poglej Franki in Bitka pri Ajn Džalutu

Bitka pri Draču (1081)

Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.

Poglej Franki in Bitka pri Draču (1081)

Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.

Poglej Franki in Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Mons Lactarius

Bitka pri Mons Lactarius, znana tudi kot bitka pod Vezuvom, ki se je dogajala med gotsko vojno oktobra 552 ali na začetku leta 553, je bila spopad med vojsko bizantinskega cesarja Justinijana I. in italskimi Ostrogoti.

Poglej Franki in Bitka pri Mons Lactarius

Bitka pri Mrzli reki

Bitka pri Frigidu je bila ena najpomembnejših bitk v poznem obdobju Rima, ki se je odvijala 5.

Poglej Franki in Bitka pri Mrzli reki

Bitka pri Tolbiacu

Bitka pri Tolbiacu, znana tudi kot bitka pri Zülpichu, je bila bitka med Franki pod kraljem Klodvikom I. in Alemani, ki se je zgodila leta 496 v Porenju.

Poglej Franki in Bitka pri Tolbiacu

Bitka pri Toursu

Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء‎‎) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.

Poglej Franki in Bitka pri Toursu

Bitka pri Vézeronceu

Bitka pri Vézeronceu je bila del invazije frankovskih kraljev Hildeberta I., Klodomerja, Klotarja I. in Teoderika I. na Burgundsko kraljestvo, ki je potekala 25. junija 524 v bližini Vézeronce-Curtine, takratne Veseruntiae v sedanjem departmaju Isère v Franciji.

Poglej Franki in Bitka pri Vézeronceu

Bitka pri Vouilléu

Bitka pri Vouilléu ali Vougléu (iz latinskega) je bila bitka v severni marki Vizigotskega kraljestva pri Vouilléu, Vienne pri Poitiersu (Galija) spomladi leta 507 med Franki pod poveljstvom kralja Klodvika I. in Vizigoti pod poveljstvom Alarika II..

Poglej Franki in Bitka pri Vouilléu

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Franki in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Franki in Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko papeštvo

Bizantinsko papeštvo je bilo obdobje bizantinske nadvlade nad papeštvom.

Poglej Franki in Bizantinsko papeštvo

Bizeljsko

Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.

Poglej Franki in Bizeljsko

Blatenski Kostel

Blatenski Kostel (tudi Blatograd; madž. Keszthely, hrvaško Monoštor) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v okrožje Keszthely–Hévízi, županijo Zala.

Poglej Franki in Blatenski Kostel

Bořivoj I.

Bořivoj I. (češko Bořivoj I., latinsko Borzivogius) je bil prvi zgodovinsko dokumentirani vojvoda Češke in začetnik Přemyslidske dinastije, * ok.

Poglej Franki in Bořivoj I.

Boleslav I. Češki

Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.

Poglej Franki in Boleslav I. Češki

Bordeaux

Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.

Poglej Franki in Bordeaux

Boris I. Bolgarski

Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.

Poglej Franki in Boris I. Bolgarski

Borna

Bornina kneževina se je raztezala v zaledju Jadranskega morja Borna, * ?, † 821, je bil na začetku 9.

Poglej Franki in Borna

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Franki in Brandenburg (volilna kneževina)

Branimir (hrvaški knez)

Branimir (v virih tudi kot Branimer-), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, * ?, † okrog 892.

Poglej Franki in Branimir (hrvaški knez)

Braslav (panonski knez)

Braslavov regnum se je sprva razširjal le južno od Drave; leta 896 se je razširil tudi na sever, vendar zaradi madžarskih vpadov Braslav verjetno ni mogel nadzirati vsega ozemlja Braslav je bil konec 9.

Poglej Franki in Braslav (panonski knez)

Bremen

Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).

Poglej Franki in Bremen

Brugge

Brugge (/ bruːʒ /; flamsko oz. nizozemsko Brugge; francosko Bruges) je glavno in največje mesto Zahodne Flandrije v regiji Flandrija v Belgiji, ki leži na severozahodu države.

Poglej Franki in Brugge

Brunhilda Avstrazijska

Brunhilda Avstrazijska je bila vizigotska princesa in kraljica frankovske Avstrazije, * 543, Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 613.

Poglej Franki in Brunhilda Avstrazijska

Burgundi

Poljski Burgundi (latinsko Burgundiōnes, Burgundī, grško Βούργουνδοι, staronordijsko Burgundar) so bili vzhodnogermansko pleme, ki se je iz Skandinavije preselilo na danski baltski otok Bornholm in od tam v porečje Visle v sedanji Poljski.

Poglej Franki in Burgundi

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Poglej Franki in Burgundija

Burgundija (regija)

Burgundija (francosko Bourgogne) je bila do leta 2015 francoska regija.

Poglej Franki in Burgundija (regija)

Cambrai

Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.

Poglej Franki in Cambrai

Castra Vetera

Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.

Poglej Franki in Castra Vetera

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.

Poglej Franki in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

Cerkev sv. Lazarja, Larnaka

Cerkev svetega Lazarja (grško Ιερός Ναός ΑγίουΛαζάρου, Ierós Naós Agíou Lazárou) je cerkev iz poznega 9.

Poglej Franki in Cerkev sv. Lazarja, Larnaka

Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln

vzhodni del cerkve sv. Marije na Kapitolu, pogled s severovzhoda križišče ladij in vzhodna apsida, zadaj ambulatorij Cerkev sv.

Poglej Franki in Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln

Chronica regia Coloniensis

Konrad III. Nemški, Belgijska kraljeva knjižnica, MS 467, folio 64 verso; ta rokopis iz okoli leta 1240 vsebuje ''Chronica sancti Pantaleonis'' Chronica regia Coloniensis ali Kölnska kraljevska kronika (nemško Kölner Königschronik), imenovana tudi Annales Colonienses maximi, je srednjeveška latinska kronika neznanih avtorjev, ki zajema leta od 576 do 1202.

Poglej Franki in Chronica regia Coloniensis

Chur

Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.

Poglej Franki in Chur

Cikel Marije Medičejske

Cikel Marije Medičejske je serija štiriindvajsetih slik Petra Paula Rubensa, ki jih je za luksemburško palačo v Parizu naročila Marija Medičejska, vdova Henrika IV. Rubens je naročilo dobil jeseni 1621.

Poglej Franki in Cikel Marije Medičejske

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Poglej Franki in Ciper

Classis, antično pristanišče

Classis ali Civitas Classis je bilo pristanišče 4 km jugovzhodno od Ravene v Italiji.

Poglej Franki in Classis, antično pristanišče

Clermont-Ferrand

Clermont-Ferrand (okcitansko Clarmont-Ferrand / Clarmont d'Auvèrnhe) je glavno mesto osrednje francoske regije Auvergne, občina in prefektura departmaja Puy-de-Dôme.

Poglej Franki in Clermont-Ferrand

Dagobert I.

Dagobert I. je bil kralj Avstrazije (623–634), kralj vseh Frankov (629–634) in kralj Nevstrije in Burgundije (629–639), * okoli 603, † 19. januar 639.

Poglej Franki in Dagobert I.

Dagobert III.

Dagobert III. je bil od leta 711 so 715 merovinški kralj Frankov, * 699, † med 3.

Poglej Franki in Dagobert III.

Danevirke

Danevirke (sodobno dansko črkovanje Dannevirke; v stari norveščini Danavirki, v nemščini Danewerk, dobesedno pomeni »zemeljsko delo Dancev«) je sistem danskih utrdb v Schleswig-Holsteinu v Nemčiji.

Poglej Franki in Danevirke

Dervan

Hipotetično razseljevanje srbskih skupin Samova plemenska zveza je na severu zajela tudi Dervanove Sorbe. Dervan ali Drvan, knez Sorbov oziroma Srbov, ki so živeli vzhodno od turingijske reke Saale, eden od knezov v Samovi plemenski zvezi, prva polovica 7.

Poglej Franki in Dervan

Deziderata Langobardska

Deziderata ali Ermengarda je bila ena od štirih hčera langobardskega kralja Deziderija in njegove žene, kraljice Anse.

Poglej Franki in Deziderata Langobardska

Doetinchem

Nizozemski topografski zemljevid Doetinchema, marec 2014 Doetinchem (nizkosaksonsko) je mesto in občina na vzhodu Nizozemske.

Poglej Franki in Doetinchem

Dolina, Trst

Pogled na pražupnijsko cerkev sv. Urha škofa v Dolini in na cerkveno obzidje Dolina (italijansko San Dorligo della Valle - Dolina, naselje pa le Dolina) je istrsko naselje in občina, nahaja se okoli 4 km jugovzhodno od Trsta.

Poglej Franki in Dolina, Trst

Domagoj (hrvaški knez)

Domagoj, knez med Slovani v notranji Dalmaciji (kasnejši Hrvaški) in obenem frankovski vazal, * ?, † 876.

Poglej Franki in Domagoj (hrvaški knez)

Dragamož

Dragamož, Dragomož, Dragomuž ali Dragamuž (Dragamosus), knez Guduskanov (Gačanov), * ?, † 819.

Poglej Franki in Dragamož

Dragovit

Dragovit (latinsko Drogoviz) je bil poglavar ali knez Veletov (latinsko rex Wiltorum).

Poglej Franki in Dragovit

Drugi nicejski koncil

Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.

Poglej Franki in Drugi nicejski koncil

Einhard

Einhard Einhard (latinsko Einhardus) je bil frankovski učenjak in dvorjan, * okoli 775, † 14. marec 840, Seligenstadt.

Poglej Franki in Einhard

Engadin

Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.

Poglej Franki in Engadin

Epirski despotat

Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Franki in Epirski despotat

Eurik

Eurik ali Evarik (gotsko *Aiwareiks, špansko in portugalsko Eurico), včasih tudi Eurik II., je bil od leta 466 do svoje smrti leta 484 kralj Vizigotov, * okoli 420, † 28. december 484.

Poglej Franki in Eurik

Evgenij

Evgenij z imperialnimi simboli na kovancu Flavij Evgenij, rimski uzurpator, † 6. september 394.

Poglej Franki in Evgenij

Evrazijska stepa

Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.

Poglej Franki in Evrazijska stepa

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Franki in Evropa

Faramond

Kralj Faramond FaramondFamilysearch.org.

Poglej Franki in Faramond

Fastrada

Fastrada je bila frankovska plemkinja, hčerka vplivnega avstrazijskega grofa Rudolfa in njegove žene Ede Bavarske in tretja žena Karla Velikega, * okoli 765, Ingelheim, † 10. avgust 794, Frankfurt na Majni.

Poglej Franki in Fastrada

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Poglej Franki in Fevd

Fevdalizem

Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".

Poglej Franki in Fevdalizem

Filip I. Francoski

Filip I. (francosko Philippe Ier), imenovan Zaljubljeni, je bil od leta 1060 do 1108 frankovski kralj, * 23. maj 1052, Champagne-et-Fontaine, Francija, † 29. julij 1108, Melun, Francija.

Poglej Franki in Filip I. Francoski

Filipi, Grčija

Filipi (grško Φίλιπποι, Fílippoi) je bilo veliko grško mesto severozahodno od bližnjega otoka Tasos.

Poglej Franki in Filipi, Grčija

Flavij Bauton

Flavij Bauton je bil romaniziran Frank, rimski konzul in magister militum Zahodnega rimskega cesarstva, * ni znano, † okoli 388.

Poglej Franki in Flavij Bauton

Fleur-de-lis

Fleur-de-lis, napisano tudi fleur-de-lys, je lilija (v francoščini fleur in lis pomenita 'cvet' oziroma 'lilija' '), ki se uporablja kot okrasni element ali simbol.

Poglej Franki in Fleur-de-lis

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Poglej Franki in Foederati

Fotijeva shizma

Fotij I. Ignacij Nikolaj I. Fotijeva shizma je bil štiri leta (863-867) trajajoč razkol med nadškofijskima sedežema v Rimu in Konstantinoplu.

Poglej Franki in Fotijeva shizma

Franc

Franc je moško osebno ime.

Poglej Franki in Franc

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Franki in Francija

Francija v srednjem veku

Francija v srednjem veku je čas v srednjega veka na področju Francije.

Poglej Franki in Francija v srednjem veku

Franciska (sekira)

Različni tipi francisk Franciska je bila metalna sekira Frankov in je predstavljala poleg meča in sulice osnovno orožje frankovskih vojščakov.

Poglej Franki in Franciska (sekira)

Frank (razločitev)

Frank je lahko.

Poglej Franki in Frank (razločitev)

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Franki in Frankfurt ob Majni

Franko (razločitev)

Franko je lahko.

Poglej Franki in Franko (razločitev)

Frankovska

Frankovska (nemško Franken ali Frankenland) je regija v Nemčiji s svojo kulturo in svojim jezikom, ki je podoben narečju v Vzhodni Frankovski, frankovščini.

Poglej Franki in Frankovska

Frankovski jezik

Frankovski jezik (rekonstruiran endonim: *), znan tudi kot starofrankovščina ali starofrankščina, je bil zahodnogermanski jezik, ki so ga govorili Franki od 5.

Poglej Franki in Frankovski jezik

Fruška gora

Frúška gôra je vzpetina v Sremu.

Poglej Franki in Fruška gora

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Franki in Furlanija

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Franki in Furlanija - Julijska krajina

Gajserik

Gajserik (– 25. januar 477), znan tudi kot Geiserik ali Genserik (rekonstruirano Vandalsko) je bil kralj Vandalov in Alanov (428–477), vladal je kraljestvu, ki ga je ustanovil, in je bil eden ključnih akterjev v težavah, s katerimi se je soočalo Zahodno rimsko cesarstvo v 5.

Poglej Franki in Gajserik

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Poglej Franki in Galci

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.

Poglej Franki in Galien

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Franki in Galija

Galsvinta

Galsvinta je bila leta 567 in 568 kraljica frankovskega kraljestva Nevstrija, * 540,Toledo, Vizigotsko kraljestvo, † 568, Soissons, Nevstrija.

Poglej Franki in Galsvinta

Gaskonja

Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.

Poglej Franki in Gaskonja

Gautier Sans-Avoir

Pokol romarjev pri NikomedijiGautier Sans-Avoir, frankovski vitez, zemljiški gospod Boissy-sans-Avoir v Ille de France in eden od vodij križarskega pohoda siromakov v prvi križarski vojni, * ni znano, † 1096.

Poglej Franki in Gautier Sans-Avoir

Gelderland

Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.

Poglej Franki in Gelderland

Gent

Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.

Poglej Franki in Gent

Gepidi

Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.

Poglej Franki in Gepidi

Gerold II.

Gerold II. (v virih kot Geroldus), frankovski plemič, * ?, † verjetno 832, Bil je frankovski mejni grof na območju Zgornje Panonije v času vladavine Karla Velikega in vzhodnofrankovskega kralja Ludvika Pobožnega, ko je postal tudi prefekt.

Poglej Franki in Gerold II.

Gesta Francorum

Gesta Francorum (Dejanja Frankov) s polnim naslovom De Gesta Francorum et aliorum Hierosolimitanorum (Dejanja Frankov in drugih romarjev v Jeruzalem) je latinska kronika prve križarske vojne, ki je bila napisana leta 1100 ali 1101.

Poglej Franki in Gesta Francorum

Gezalek

Gezalek (gotsko *Gaisalaiks, "pleše s sulicami", špansko in portugalsko Gesaleico, katalonsko Gesaleic) je bil od leta 507 do 511 kralj Vizigotov, * okoli 480, † 513.

Poglej Franki in Gezalek

Gizela (hčerka Pipina Malega)

Gizela je bila hčerka frankovskega kralja Pipina Malega in njegove žene Bertrade Laonske in sestra Karla Velikega in Karlmana I.,Sanctity and Power: The Dual Pursuit of Early Medieval Women, Suzanne F. Wemple, Becoming Visible: Women in European History, uredili Renate Bridenthal, Claudia Koonz in Susan Stuard, (Houghton Mifflin Company, 1987), str.

Poglej Franki in Gizela (hčerka Pipina Malega)

Gornja Panonija (rimska provinca)

Gornja Panonija (latinsko: Pannonia Superior), provinca Rimskega cesarstva z glavnim mestom Carnuntum, ustanovljena leta 103.

Poglej Franki in Gornja Panonija (rimska provinca)

Gotfrid Alemanski

Alemanija Gotfrid ali Gotefrid je bil od poznega 7.

Poglej Franki in Gotfrid Alemanski

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Franki in Goti

Gracijan (rimski cesar)

Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.

Poglej Franki in Gracijan (rimski cesar)

Grad Al-Karak

Grad Al-Karak (arabsko: قلعة الكرك) je velik križarski grad, ki stoji v kraju Al-Karak v Jordaniji.

Poglej Franki in Grad Al-Karak

Grad Devín

Grad Devin (slovaško hrad Devín ali Devínsky hrad, madžarsko Dévényi vár, nemško Burg Theben) je grad v Devinu, približno 15 km zahodno od slovaške prestolnice Bratislave.

Poglej Franki in Grad Devín

Grad Kolossi

Grad Kolossi je nekdanja križarska trdnjava na jugozahodnem robu vasi Kolossi 14 kilometrov zahodno od mesta Limassol na otoku Ciper.

Poglej Franki in Grad Kolossi

Grad na hribu

Grad na hribu je vrsta gradu, ki je bil zgrajen na vrhu hriba ali gore.

Poglej Franki in Grad na hribu

Grad ostrog

Grad Wildenstein Grad ostrog je vrsta srednjeveške utrdbe, ki uporablja svojo lokacijo kot obrambno funkcijo.

Poglej Franki in Grad ostrog

Grasse

Grasse (okcitansko/provansalsko Grassa) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-Maritimes.

Poglej Franki in Grasse

Grasulf I. Furlanski

Grasulf I (umrl po 571) je bil Alboinov brat, prvi lombardski kralj Italije in morda prvi vojvoda Furlanije.

Poglej Franki in Grasulf I. Furlanski

Grenoble

Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).

Poglej Franki in Grenoble

Grimoald I. Beneventski

Grimoald I. Beneventski je bil vojvoda Beneventa (651–662) in kralj Langobardov (662–671), * okoli 610, † 671.

Poglej Franki in Grimoald I. Beneventski

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Franki in Grki

Grofija Edesa

Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.

Poglej Franki in Grofija Edesa

Grofija Flandrija

Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.

Poglej Franki in Grofija Flandrija

Gundakar

Gundakar, frankovski plemič, * ?, † 869.

Poglej Franki in Gundakar

Gunderik

Gunderik * 379, † 428, kralj Hasdinških Vandalov (407–418), nato kralj Vandalov in Alanov (418–428) Vodil je Hasdinške Vandale, germansko pleme, ki je prvotno prebivalo blizu reke Odre med sodelovanjem pri vpadih barbarov na Zahodno rimsko cesarstvo v petem stoletju.

Poglej Franki in Gunderik

Hamavi

Meja rimskega cesarstva okoli leta 70 z različnimi lokalnimi plemeni Hamavi, Chamãves ali Chamaboe so bili germansko pleme iz Rimskega cesarstva, katerega ime se je ohranilo do zgodnjega srednjega veka.

Poglej Franki in Hamavi

Haribert II.

Haribertovo Akvitansko kraljestvo (zeleno) Haribert II. je bil sin frankovskega kralja Klotarja II. in njegove mlajše žene Sihilde, ki je od leta 629 do 632 vladal kot kralj Akvitanije s prestolnico v Toulouseu, * 607/618, † 8. april 632, Blaye.

Poglej Franki in Haribert II.

Hasdingi

Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.

Poglej Franki in Hasdingi

Hati (germansko pleme)

Hadrijanom (vladal 117–138); domovina Hatov je bila centralna Nemčija Hati (latinsko, grško ali, nemško Chatten) so bili germansko pleme, katerega pradomovina na začetku 1.

Poglej Franki in Hati (germansko pleme)

Hedeby

Hedeby (staro skandinavsko: Heiðabýr, nemško Haithabu ali Haddeby) je bilo pomembno trgovsko naselje v dansko-severno nemškem obmejnem pasu v času Vikingov.

Poglej Franki in Hedeby

Helmwin

Helmwin, karantanski grof Okrog leta 828 (in ne prej kot leta 820) je postal oblastnik v Karantaniji, kjer je kot frankovski grof nasledil karantanskega kneza Etgarja.

Poglej Franki in Helmwin

Henrik I. Francoski

Henrik I. (francosko Henri Ier) je bil od leta 1031 do 1060 frankovski kralj, * 4. maj 1008, Reims, Francosko kraljestvo, † 4. avgust 1060, Vitry-aux-Loges, Francosko kraljestvo.

Poglej Franki in Henrik I. Francoski

Henrik I. Nemški

Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.

Poglej Franki in Henrik I. Nemški

Heruli

Selitve Herulov: (1) pradomovina, (2) Azovsko morje, (3) selitve, (4) Dunaj, (5) Ilirija, (6) Skandinavija Heruli (latinsko Heruli), vzhodnogermansko pleme, ki se je v 3.

Poglej Franki in Heruli

Heruski

Rimsko cesarstvo v času cesarja Hadrijana (vladal 117-138) Heruski, germansko pleme, ki je bilo v 1.

Poglej Franki in Heruski

Hildebert I.

Kip Hildeberta I. iz opatije St. Germain-des-Prés, 13. stoletje, (Muzej Louvre) Hildebert I. je bil frankovski kralj iz Merovinške dinastije, tretji ali četrti sin Klodvika I., ki je nasledil Frankovsko kraljestvo po očetovi smrti leta 511, * okoli 496, † 13. december 558.

Poglej Franki in Hildebert I.

Hildebert III.

Hildebert III., imenovan Pravični, je bil od leta 695 do 711 kralj vseh Frankov, * 680 ali morda 683, † 10. april 711, St Etienne.

Poglej Franki in Hildebert III.

Hilderik I.

Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.

Poglej Franki in Hilderik I.

Hilderik II.

Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.

Poglej Franki in Hilderik II.

Hilderik III.

Hilderik III. je bil kralj Frankov, ki je vladal od leta 743 do marca 751, ko ga je papež Zaharija na zahtevo Pipina Malega odstavil, * okoli 717, † okoli 754.

Poglej Franki in Hilderik III.

Hilperik I.

Podoba Hilperika I. na bronasti medalji iz leta 1720 Hilperik I. in Fredegunda Hilperik I. (francosko Chilpéric, nemško Chilperich) je bil frankovski kralj Nevstrije (Soissonsa) iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 561 do svoje smrti, * okoli 539, † september 584.

Poglej Franki in Hilperik I.

Hilperik II.

Hilperik II., rojen kot Danijel, je bil od leta 715 kralj Nevstrije in od leta 719 do smrti kralj vseh Frankov, * 670, 672 ali 673, † 9. februar 721, Attigny.

Poglej Franki in Hilperik II.

Hispanija

Hispanija (latinsko) je bilo rimsko ime Iberskega polotoka in njegovih provinc.

Poglej Franki in Hispanija

Historia Langobardorum

Salzburški rokopis Historia Langobardorum ali Historia gentis Langobardorum je najpomembnejše delo langobardskega benediktinca Pavla Diakona.

Poglej Franki in Historia Langobardorum

Honorij (rimski cesar)

Honorij (latinsko) je bil od leta 395 do 423 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * 9. september 384, Konstantinopel, † 15. avgust 423, Ravena, Italija.

Poglej Franki in Honorij (rimski cesar)

Hotimir

Hotimir (tudi Kajtimar, v prvih zapisih omenjen kot Chetmarus, Cheitumarus, Cheftumarus, ChetumarsusKos Milko (1934).. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.), * ?, † 769, je bil knez oziroma vojvoda v Karantaniji.

Poglej Franki in Hotimir

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Franki in Hrvaška

Hrvaški knezi

V zgodnjem srednjem veku sta na ozemlju današnje Hrvaške obstajali po imenu neznana panonska kneževina in stara Hrvaška (Primorska Hrvaška) Knezi v panonski kneževini Knezi v stari Hrvaški Ime Vladavina Opombe Vojnomir? 791.

Poglej Franki in Hrvaški knezi

Hulegu

Hulegu kan (mongolsko Хүлэгу хаан, čagatajsko ہلاکو, perzijsko هولاکو خان‎‎, kitajsko 旭烈兀) je bil mongolski vladar in ustanovitelj Ilkanata, ki je v 13.

Poglej Franki in Hulegu

Hunald Akvitanski

Hunald, znan tudi kot Hunoald, Hunuald, Hunold ali Hunaud, je bil od leta 735 do 744 ali 748 vojvoda Akvitanije in grof Toulousa.

Poglej Franki in Hunald Akvitanski

Hunfrid, Mejni grof Istre

Hunfrid (Hunfried I., Unfredus) se je rodil v drugi polovici 8.stoletja in umrl okoli leta 835 je bil mejni grof v Istrski marki vsaj od leta 789 vsaj do leta 804 in po nekaterih virih tudi Furlanski vojvoda od leta 799 do vsaj leta 804, ko je izpričan Janez kot vojvoda Istre.

Poglej Franki in Hunfrid, Mejni grof Istre

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Franki in Huni

I. legija Minervia

Prva legija Minervia (latinsko – vdana boginji modrosti Minervi) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Domicijan leta 82 za pohod proti germanskim Hatom.

Poglej Franki in I. legija Minervia

Indre (departma)

Indre je neobalni departma v osrednji Franciji, imenovan po reki Indre.

Poglej Franki in Indre (departma)

Investiturni boj

Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.

Poglej Franki in Investiturni boj

Irena Atenska

Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9.

Poglej Franki in Irena Atenska

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Franki in Istra

Jakobova pot

prelaza Brenner, ko jih noge zanesejo na razgibano Tirolsko. Jakobova pot ali El Camino de Santiago je skupno ime za več romarskih poti, ki so in še vodijo do svetišča svetega Jakoba v Santiago de Compostela (Santiago pomeni sveti Jakob).

Poglej Franki in Jakobova pot

Jazdegerd I.

Jazdegerd I., tudi Jazdgerd I. in Jazdgird I. (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩‎), je bil od leta 399 do 420 kralj kraljev iranskega Sasanidskega cesarstva, * ni znano, † 420, Hirkanija ali Tus, Iran.

Poglej Franki in Jazdegerd I.

Jazigi

Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.

Poglej Franki in Jazigi

Jeruzalemsko kraljestvo

Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.

Poglej Franki in Jeruzalemsko kraljestvo

Julijan (rimski cesar)

Julijan (grško Φλάβιος Κλαύδιος Ἰουλιανός Αὔγουστος, latinsko), znan tudi kot Julijan Odpadnik in Julijan Filozof, je bil filozof in grški pisec in od leta 360 do 363 rimski cesar, * 331/332, Konstantinopel, † 26.

Poglej Franki in Julijan (rimski cesar)

Jutungi

Spominski kamen iz Augsburga Jutungi (alemansko Juthungen, grško Iouthungoi, latinsko Iuthungi) so bili germansko pleme, ki je živelo na ozemlju severno od Donave in Altmühla v sedanji nemški zvezni deželi Bavarski.

Poglej Franki in Jutungi

Kadolah

Kadolah (ali Cadolah ali Chadalhoh), alemanski plemič, * ?, † 819.

Poglej Franki in Kadolah

Kajkavščina

Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.

Poglej Franki in Kajkavščina

Kapetingi

Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.

Poglej Franki in Kapetingi

Karel Martel

Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.

Poglej Franki in Karel Martel

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Franki in Karel Veliki

Karlman (majordom)

Karlman, frankovski vojskovodja, majordom Avstrazije, * okoli 714, † 17. avgust 754, Vienne.

Poglej Franki in Karlman (majordom)

Karlman Bavarski

Karlman (nemško Karlmann, latinsko Karlomannus) je bil frankovski kralj iz Karolinške dinastije, * okoli 830, † 22. marec 880, Altötting, Bavarska Bil je najstarejši sin Ludvika Nemškega, kralja Vzhodne Frankovske, in Hemme, hčerke bavarskega grofa.

Poglej Franki in Karlman Bavarski

Karniola

Karniola (latinsko Carniola ali Carneola) je bila zgodnjesrednjeveška slovanska kneževina na področju današnje osrednje Slovenije, južno od Karantanije.

Poglej Franki in Karniola

Karolingi

Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.

Poglej Franki in Karolingi

Katalonske grofije

Katalonske grofije (katalonsko: Comtats catalans, IPA) so srednjeveške državne tvorbe, vključene v Katalonski principat in Aragonsko krono.

Poglej Franki in Katalonske grofije

Katoliška cerkev na Nizozemskem

  Katedrala sv. Katarine v Utrechtu Katoliška cerkev na Nizozemskem je del svetovne Rimskokatoliške cerkve pod duhovnim vodstvom papeža v Rimu.

Poglej Franki in Katoliška cerkev na Nizozemskem

Katoliška dežela Umbrija

Katoliška dežela Umbrija je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Umbrija (Regione Umbria).

Poglej Franki in Katoliška dežela Umbrija

Katwijk

Nizozemski topografski zemljevid Katwijka (urbano območje), marec 2014 Obalni bulvar v Katwijku Katwijk, piše se tudi Katwyk, je obmorska občina in mesto v provinci Južna Holandija v srednjem zahodnem delu Nizozemske.

Poglej Franki in Katwijk

Köln

Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).

Poglej Franki in Köln

Kejhusrev II.

Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد‎‎) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.

Poglej Franki in Kejhusrev II.

Kejkavus I.

Kejkavus I. ali Kejkaus I. (staroanatolsko turško كَیکاوس, perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو‎‎: ´Izz ad-Dīn Kaykāwūs ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega sultanata Rum, ki je vladal od leta 1211 do svoje smrti leta 1220.

Poglej Franki in Kejkavus I.

Kempten

Kempten (nemško:, švabsko nemško Kempte) je največje mesto Allgäua na Švabskem, na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Franki in Kempten

Klodomer

Klodomer ali Klodomir je bil drugi od štirih sinov frankovskega kralja Klodvika I., * okoli 495, † 524.

Poglej Franki in Klodomer

Klodvik I.

Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.

Poglej Franki in Klodvik I.

Klodvik II.

Klodvik II. je bil od leta 639 do svoje smrti kralj frankovskih kraljestev Nevstrija in Burgundija, * 635, † 31. oktober 657.

Poglej Franki in Klodvik II.

Klodvik IV.

Pisna razsodba Klodvika IV., objavljena 28. februarja 693 Klodvik IV. (če se nekega drugega Klodvika III. šteje za uzurpatorja, je Klodvik III.) je bil sin Teoderika III. in od leta 691 do svoje smrti izključni kralj Frankov, * 682, † 695.

Poglej Franki in Klodvik IV.

Klotar I.

Klotar I. (francosko Clotaire Ier, nemško Chlothar I) je bil frankovski kralj, ki je celemu Frankovskemu kraljestvu vladal od leta 558 do 561, * 497, † 29. november 561, Compiègne.

Poglej Franki in Klotar I.

Klotar II.

Klotar II., včasih tudi Kotar Veliki ali Klotar Mlajši, je bil kralj Nevstrije (584-613) in kralj Frankov (613-629), * 584, † 18. oktober 629.

Poglej Franki in Klotar II.

Knezoškofija Utrecht

Knezoškofija Utrecht (1024–1528) je bila cerkvena kneževina Svetega rimskega cesarstva v Nizozemskih deželah, v današnji Nizozemski.

Poglej Franki in Knezoškofija Utrecht

Koblenz

Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.

Poglej Franki in Koblenz

Kocelj

Kocelj (tudi Koceľ, Gozil, Chozil, Chezilo), Moravan, slovanski knez Spodnje Panonije, * 833, † 876.

Poglej Franki in Kocelj

Konrad I. Nemški

Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.

Poglej Franki in Konrad I. Nemški

Konrad Zöllner von Rothenstein

Konrad Zöllner von Rotenstein je bil 23.

Poglej Franki in Konrad Zöllner von Rothenstein

Konstancij Klor

Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.

Poglej Franki in Konstancij Klor

Konstans

Konstans (grško Κώνστας Α', latinsko),Jones, str.

Poglej Franki in Konstans

Konstans II.

Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.

Poglej Franki in Konstans II.

Kosezi

Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.

Poglej Franki in Kosezi

Kralj

Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.

Poglej Franki in Kralj

Kraljevina Sicilija

Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.

Poglej Franki in Kraljevina Sicilija

Krkavče

Krkavče so gručasto naselje nad dolino Dragonje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Franki in Krkavče

Krona kralja Zvonimira

Krona kralja Zvonimira, znana tudi kot Tomislavova krona ali Starohrvaška krona je krona, ki jo leta 1076 hrvaškemu kralju Dimitriju Zvonimiru podaril papeški legat.

Poglej Franki in Krona kralja Zvonimira

Laeti

Laeti so bili polsvobodni germanski kmetje, ki so jih Rimljani od mlajšega cesarskega obdobja naprej naseljevali na svojem državnem ozemlju.

Poglej Franki in Laeti

Lahn

Reka Lahn je 245,6 kilometrov dolg desni (ali vzhodni) pritok reke Ren v Nemčiji.

Poglej Franki in Lahn

Langobardi

Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.

Poglej Franki in Langobardi

Leuven

Leuven (flamsko in ali Louvain) je glavno mesto pokrajine Flamski Brabant v Belgiji.

Poglej Franki in Leuven

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Poglej Franki in Libanon

Limburg (Nizozemska)

Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.

Poglej Franki in Limburg (Nizozemska)

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Poglej Franki in Limes

Liutprand

Liutprand je bil od leta 712 do 744 kralj Langobardov, * okrog 690, † januar 744.

Poglej Franki in Liutprand

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Franki in Ljubljana

Ljubljanica

Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.

Poglej Franki in Ljubljanica

Ljudemisl

Ljudemisl (v virih je ime zapisano kot Liudemuhslo) je bil okrog leta 823 lokalni oblastnik na območju Vladislavove kneževine v Dalmaciji.

Poglej Franki in Ljudemisl

Loara

Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.

Poglej Franki in Loara

Loiret (departma)

Loiret (/lwɑːˈreɪ/; francosko) je departma v regiji Centre-Val de Loire v severni osrednji Franciji.

Poglej Franki in Loiret (departma)

Lombardija

Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Franki in Lombardija

Lorsch

Lorsch je mesto v okrožju Bergstrasse v Hessnu, Nemčija, 60 km južno od Frankfurta.

Poglej Franki in Lorsch

Lotaringija

Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.

Poglej Franki in Lotaringija

Lovrenc na Dravskem polju

Lovrenc na Dravskem polju leži na jugu Dravskega polja, pod Ptujsko Goro, ki je znano romarsko središče.

Poglej Franki in Lovrenc na Dravskem polju

Lugdunska Galija

Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.

Poglej Franki in Lugdunska Galija

Lup II. Gaskonjski

Lup II. (baskovsko Otsoa, gaskonsko Lop, latinsko Lupus, francosko Loup) je bil tretji zgodovinsko dokazani vojvoda Gaskonje (latinsko dux ali princeps).

Poglej Franki in Lup II. Gaskonjski

Lutecija

Galo-rimsko mesto Lutecija (v francoščini Lutèce) je bilo predhodnik današnjega mesta Pariz.

Poglej Franki in Lutecija

Luxembourg

Luxembourg, imenovan tudi Luksemburg ali Luksemburško mesto je komuna s statusom mesta in glavno mesto Velikega vojvodstva Luksemburga.

Poglej Franki in Luxembourg

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Poglej Franki in Lyon

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Franki in Madžari

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Franki in Madžarska

Magn Maksim

Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.

Poglej Franki in Magn Maksim

Magnencij

Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.

Poglej Franki in Magnencij

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Franki in Mainz

Majordom

Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.

Poglej Franki in Majordom

Maksimijan

Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.

Poglej Franki in Maksimijan

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Franki in Maribor

Mark Klavdij Tacit

Mark Klavdij Tacit (latinsko) je bil od leta 275 do 276 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 200, Interamna, Rimska Italija, junij 276, Tiana, Kapadokija.

Poglej Franki in Mark Klavdij Tacit

Marke

Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Franki in Marke

Maronitske mumije

Maronitske mumije je osem dobro ohranjenih naravnih mumij maronitskih vaščanov iz okoli leta 1283 našega štetja.

Poglej Franki in Maronitske mumije

Matera (pokrajina)

Pokrajina Matera (v italijanskem izvirniku Provincia di Matera) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljata italijansko deželo Bazilikata.

Poglej Franki in Matera (pokrajina)

Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Poglej Franki in Mejna grofija Istra

Metz

Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.

Poglej Franki in Metz

Mihael I. Rangab

Mihael I. Rangab (grško: Μιχαήλ Α΄ Ραγκαβές), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 811 do 813, * okoli leta 770, † 11.

Poglej Franki in Mihael I. Rangab

Mihael III. Pijanec

Mihael III. (grško Μιχαήλ Γʹ) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 842 do 867, * 19. januar 840, † 23/24. september 867.

Poglej Franki in Mihael III. Pijanec

Milano

Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.

Poglej Franki in Milano

Mislav (hrvaški knez)

Mislav ali Mojslav (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Mislavo ali kot Muisclavo), * ?, † 845, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Poglej Franki in Mislav (hrvaški knez)

Možberk

Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.

Poglej Franki in Možberk

Mojmir I. Moravski

Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.

Poglej Franki in Mojmir I. Moravski

Monemvazija

Monemvazija (grško, Monemvasía) je mesto in občina v Lakoniji, Grčija.

Poglej Franki in Monemvazija

Montargis

Montargis je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loiret.

Poglej Franki in Montargis

Morejska kronika

Nekaj verzov grške različice Morejske kronikeEdward Gibbon, The History of the Decline and Fall of the Roman Empire. Fred de Fau and Co., 1906, priloga k 9. zvezku, str. 386. Morejska kronika (grško: Το χρονικόν τουΜορέως) je dolg zgodovinski tekst iz 14.

Poglej Franki in Morejska kronika

Nadvojvodina Avstrija

Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.

Poglej Franki in Nadvojvodina Avstrija

Nantes

Grad bretanjskih vojvod, Nantes Katedrala sv. Petra in Pavla Nantes (bretonsko Naoned, gelsko Naunnt) je glavno mesto zahodne francoske regije Loire, občina in prefektura departmaja Loire-Atlantique.

Poglej Franki in Nantes

Narbonne

Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.

Poglej Franki in Narbonne

Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Valukom, ki je vladal v »Deželi Slovanov«. Tako severno kot južno so v tedanjih Vzhodnih Alpah od 6. stoletja dalje obstajala področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe je proces, ki je potekal od 6.

Poglej Franki in Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe

Nervijci

Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.

Poglej Franki in Nervijci

Nevstrija

Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.

Poglej Franki in Nevstrija

Nikifor I. Logotet

Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.

Poglej Franki in Nikifor I. Logotet

Nikozija

Nikozija je največje mesto, glavno mesto Cipra in sedež ciprske vlade.

Poglej Franki in Nikozija

Nizozemske dežele

Nizozemske dežele (nizozemsko de Lage Landen, francosko les Pays Bas, angleško Low Countries) ali zgodovinsko tudi Nizozemske (nizozemsko de Nederlanden), je obalna nižinska regija v severozahodni Evropi, ki jo sestavlja spodnje porečje rek Ren, Meuse in Šelda, ki so se v srednjem veku razdelile na številne pol neodvisne kneževine, ki so se utrdile v današnji Belgiji, Luksemburgu in Nizozemski, pa tudi v današnji Francoski Flandriji.

Poglej Franki in Nizozemske dežele

Nord - Pas-de-Calais

Nord - Pas-de-Calais je bila do leta 2015 najsevernejša francoska regija ob meji z Belgijo.

Poglej Franki in Nord - Pas-de-Calais

Nordwestblock

Nordwestblock je pojem, ki označuje skupino antičnih evropskih ljudstev, ki so naseljevala današnjo Nizozemsko, Belgijo, severno Francijo in zahodni del Nemčije.

Poglej Franki in Nordwestblock

Normandija

Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.

Poglej Franki in Normandija

Normanska arhitektura

300x300px Glavna ladja v stolnici v Durhamu Izraz normanska arhitektura se uporablja za razvrstitev slogov romanske arhitekture, ki so jo razvili Normani v različnih deželah, ki so bile pod njihovo oblastjo ali vplivom v 11.

Poglej Franki in Normanska arhitektura

Obleganje Antiohije

Obleganje Antiohije je poimenovanje za dvoje obleganj Antiohije v prvi križarski vojni.

Poglej Franki in Obleganje Antiohije

Obleganje Bagdada (1258)

Obleganje Bagdada leta 1258 je bil ključna bitka v zgodovini Bližnjega Vzhoda, v kateri je Džingiskanov vnuk Hulegu kan opustošil Bagdad, glavno mesto Abdasidskega kalifata in največji center muslimanske moči. Po zavzetju mesta je bilo pobitih od 100.000 do milijon prebivalcev, mesto pa je bilo izropano in nato požgano.

Poglej Franki in Obleganje Bagdada (1258)

Obleganje Jeruzalema (1099)

Za druga obleganja Jeruzalema glej Obleganje Jeruzalema (razločitev). Obleganje Jeruzalema med prvo križarsko vojno je trajalo od 7.

Poglej Franki in Obleganje Jeruzalema (1099)

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Poglej Franki in Oglejski patriarhat

Oise (departma)

Oise (oznaka 60) je francoski departma, imenovan po reki Oise, ki teče skozenj.

Poglej Franki in Oise (departma)

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Poglej Franki in Omajadski kalifat

Omodos

Omodos (grško Όμοδος) je občina v okrožju Limassol s 322 prebivalci v gorovju Troodos na Cipru.

Poglej Franki in Omodos

Omurtag

Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.

Poglej Franki in Omurtag

Opatija Prüm

Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.

Poglej Franki in Opatija Prüm

Ostrogoti

Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Franki in Ostrogoti

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Poglej Franki in Oton I. Veliki

Pabo

Karantansko ozemlje do leta 860 Pabo, bavarski plemič.

Poglej Franki in Pabo

Palatin

Palatin je lahko.

Poglej Franki in Palatin

Palatin (naziv)

Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.

Poglej Franki in Palatin (naziv)

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Franki in Palatinat

Pano Lefkara

Pano Lefkara (grško Πάνω Λεύκαρα) je vas na otoku Ciper, znana po svojih čipkah, znani kot lefkaritika (λευκαρίτικα) v grščini, ki je bila leta 2009 kot tradicionalna obrt vpisana na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca in ročnih izdelkih iz srebra.

Poglej Franki in Pano Lefkara

Panonija (razločitev)

Panonija je lahko.

Poglej Franki in Panonija (razločitev)

Panonska marka

Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.

Poglej Franki in Panonska marka

Panslavizem

evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.

Poglej Franki in Panslavizem

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Poglej Franki in Papeška država

Papež Anastazij II.

Anastazij II. je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 445 Rim, (Italija, Rimsko cesarstvo); papež 24. november 496; † 16. november 498 Rim, pokopan Rim (Italija, Vzhodnogotsko kraljestvo).

Poglej Franki in Papež Anastazij II.

Papež Štefan II.

Štefan II. (imenovan tudi Štefan III.), papež, * 714 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 26. april 757, Rim (Papeška država).

Poglej Franki in Papež Štefan II.

Papež Štefan IV.

Štefan IV., imenovan tudi Štefan V., papež, * okrog 770 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo), † 24. januar 817 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Štefan IV.

Papež Benedikt III.

Benedikt III., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 17. april 858 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Benedikt III.

Papež Damaz II.

Papež Damaz II. ((Papa Damasus Secundus) rojen kot Popon (Poppo von Brixen; Poppo de' Curagnoni.), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1000 Pildenau (Vojvodina Bavarska, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Nemčija), † 9. avgust 1048 Palestrina (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) Papež je bil od 25.

Poglej Franki in Papež Damaz II.

Papež Evgen II.

Evgen II., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 780 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 27. avgust 827 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Evgen II.

Papež Gregor IV.

Gregor IV., papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 790 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 25. januar 844 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Gregor IV.

Papež Leon III.

Leon III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 750 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 12. junij 816 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Leon III.

Papež Pashal I.

Pashal I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 775 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 11. februar 824 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Pashal I.

Papež Pavel I.

Pavel I., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 700 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 28. junij 767, Rim (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).

Poglej Franki in Papež Pavel I.

Papež Pelagij I.

Pelagij I., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 505 Rim (Italsko kraljestvo); † 4. marec 561 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Pelagij I.

Papež Pelagij II.

Pelagij II., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 520 Rim (Italsko kraljestvo); † 7. februar 590 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Pelagij II.

Papež Zaharija

Zaharija, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * 679 Santa Severina (Kalabrija, Bizantinsko cesarstvo); † 22. marec 752, Rim (Bizantinsko cesarstvo).

Poglej Franki in Papež Zaharija

Pavlin Oglejski

Sveti Pavlin Oglejski (II.), oglejski patriarh, cerkveni pisatelj in apostol Slovencev, * okoli 730, Premarjag pri Čedadu, † 11. januar 802.

Poglej Franki in Pavlin Oglejski

Pax Nicephori

Pax Nicephori (v prevodu: Nikiforjev mir) je izraz, ki se nanaša na mirovno pogodbo, ki naj bi jo leta 803 sklenila frankovski vladar Karel Veliki in bizantinski cesar Nikifor I. Logotet ali na rezultat pogajanj med istima stranema, vendar drugima cesarjema, ki so potekala v letih 811 do 814.

Poglej Franki in Pax Nicephori

Pesem o Rolandu

Rolandova smrtBremnu Pesem o Rolandu (francosko Chanson de Roland) je francoski srednjeveški junaški ep.

Poglej Franki in Pesem o Rolandu

Peter Puščavnik

Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.

Poglej Franki in Peter Puščavnik

Petra (Jordanija)

Petra (arabsko البتراء, Al-Batrā, starogrško Πέτρα), prvotno znana kot Raqmu, je zgodovinsko in arheološko najdišče na jugu Jordanije.

Poglej Franki in Petra (Jordanija)

Piemont

Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Franki in Piemont

Pipin Grbasti

Pipin Grbasti (francosko Pépin le Bossu, nemško Pippin der Buckelige) je bil najstarejši sin Karla Velikega, * okoli 767, † 811.

Poglej Franki in Pipin Grbasti

Pipin Herstalski

Pipin II., znan tudi kot Pipin Herstalski ali Pipin Srednji, je bil frankovski državnik in vojaški poveljnik, ki je kot majordom od leta 680 do smrti leta 714 de facto vladal frankovski državi.

Poglej Franki in Pipin Herstalski

Pipin II. Akvitanski

Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.

Poglej Franki in Pipin II. Akvitanski

Pipin Landenski

Pipin Landenski (francosko Pépin de Landen, nemško Pippin von Landen), znan tudi kot Pipin Starejši ali Pipin I., je bil frankovski majordom Avstrazije med vladavino merovinškega kralja Dagoberta I., od njegove smrti leta 639 do svoje smrti pa majordom kralja Sigiberta III., * okoli 580, † 27.

Poglej Franki in Pipin Landenski

Pipin Mali

Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.

Poglej Franki in Pipin Mali

Pipinidi

Arnulfingi ali Pipinidi so bili frankovska plemiška rodbina.

Poglej Franki in Pipinidi

Plovdiv

Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.

Poglej Franki in Plovdiv

Poitiers

Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.

Poglej Franki in Poitiers

Poitou-Charentes

Poitou-Charentes (okcitansko Peitau-Charantas) je bila do leta 2015zahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.

Poglej Franki in Poitou-Charentes

Pokol v Verdenu

Sachsenhain, spomenik na pokol v Verdenu pri Allerju, Nemčija Pokol v Verdenu (nemško Blutgericht von Verden) je bil pokol 4.500 ujetih Sasov oktobra 782.

Poglej Franki in Pokol v Verdenu

Pokrajina Fermo

Pokrajina Fermo (v italijanskem izvirniku Provincia di Fermo, izg. Provinča di Fermo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Poglej Franki in Pokrajina Fermo

Pokrajina Trst

Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Franki in Pokrajina Trst

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.

Poglej Franki in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov

Polabski Slovani

William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.

Poglej Franki in Polabski Slovani

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Poglej Franki in Poreč

Porenje

Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.

Poglej Franki in Porenje

Porga

Porga (Ποργά) ali Porin (Πορίνου) je izmišljeni hrvaški knez (najverjetneje na osnovi realnega kneza Branimirja) iz druge polovice 7.

Poglej Franki in Porga

Poveglia

Poveglia je otok v Beneški laguni v Jadranskem morju.

Poglej Franki in Poveglia

Predromanska umetnost

Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.

Poglej Franki in Predromanska umetnost

Prihod Hrvatov

Prihod Hrvatov na Jadran, Oton Iveković Prihod Hrvatov se v hrvaški zgodovini nanaša na prihod tiste slovanske skupine, ki je na področje Dalmacije prinesla etnično oznako Hrvati.

Poglej Franki in Prihod Hrvatov

Prob

Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.

Poglej Franki in Prob

Prosigoj

Prosigoj (srbsko Просигој, Prosigoj, grško, Prosegoës ali Prosegoïs) je bil srbski knez, ki je vladal malo pred letom 830, * druga polovica 8.

Poglej Franki in Prosigoj

Protipapež Anastazij III.

Anastazij III., imenovan tudi Anastazij Knjižničar protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 810 Rim (* med 800-812) (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † okrog 878 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Poglej Franki in Protipapež Anastazij III.

Provansa

Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.

Poglej Franki in Provansa

Rašid al-Din

Rašid al-Din Ṭabib (perzijsko رشیدالدین طبیب), znan tudi kot Rašid al-Din Fadlulah Hamadani (perzijsko رشیدالدین فضل‌الله همدانی) je bil državnik, zgodovinar in zdravnik iz Perzije, kjer je takrat vladal Ilkanat, * 1247, Hamadan, Ilkanat, † 18.

Poglej Franki in Rašid al-Din

Radaniti

Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.

Poglej Franki in Radaniti

Ragenfrid

Ragenfrid ali Raganfrid je bil majordom frankovskih kraljestev Nevstrije in Burgundije od leta 715, ko je zapolnil praznino, nastalo po smrti Pipina Heristalskega, do leta 718, ko se je Karel Martel uveljavil kot vladar celega Frankovskega kraljestva, * ni znano, † 731.

Poglej Franki in Ragenfrid

Rastislav Moravski

Rastislav ali Rostislav, znan tudi kot sv.

Poglej Franki in Rastislav Moravski

Ratbod

Ratbod (v virih Ratpot, Ratbodus, Radpot), frankovski plemič.

Poglej Franki in Ratbod

Ratimir (panonski knez)

Ratimir (popačeno tudi kot Ratimar) je bil v letih 829-838 slovanski knez v posavskem delu Spodnje Panonije.

Poglej Franki in Ratimir (panonski knez)

Ravenski eksarhat

Ravenski eksarhat (latinsko Exarchatus Ravennatis; grško Εξαρχάτο της Ραβέννας) je bilo gospostvo Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizantinsko cesarstvo) v Italiji od leta 584 do 751, ko so Langobardi usmrtili zadnjega eksarha.

Poglej Franki in Ravenski eksarhat

Rüdesheim ob Renu

Rüdesheim Rüdesheim ob Renu je mesto vina v hessenskem okrožju Rheingau-Taunus ob vznožju Niederwalda na južnem prehodu v srednjo dolino Rena.

Poglej Franki in Rüdesheim ob Renu

Rižanski zbor

Rižanski zbor (rižanski placit, veča) je naziv za zgodovinski dogodek, ki se je leta 804 zgodil na odprtem prostoru v bližini Rižane.

Poglej Franki in Rižanski zbor

Ribmonski sporazum

Ribmonski sporazum, sklenjen leta 880, je bil zadnji od štirih sporazumov, s katerimi se je delilo Frankovsko cesarstvo.

Poglej Franki in Ribmonski sporazum

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Franki in Rim

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Franki in Rimsko cesarstvo

Ripuarski Franki

Rimski Köln (''Colonia Claudia Ara Agrippinensium''), glavno mesto Ripuarskih Frankov Ripuarski Franki (latinsko iz latinskega ripa – breg, obala, nemško Rheinfranken, Renski Franki) so bili ena od dveh glavnih skupin zgodnjih Frankov, omenjena v številnih virih iz 6.

Poglej Franki in Ripuarski Franki

Rodez

Notredamska katedrala Rodez (okcitansko Rodés) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue.

Poglej Franki in Rodez

Romarska cesta

Romarska cesta (tudi romipeta ali romejska cesta) je skupina cest in poti, ki so v povezavi vodile do Rima in drugih večjih božjepotnih krajev, na primer Jeruzalema in Kompostele.

Poglej Franki in Romarska cesta

Rouergue

Grb province Rouergue Rouergue je nekdanja francoska provinca s središčem v Rodezu, na severu omejena z Auvergne, na vzhodu na Gévaudan, na jugu in jugozahodu na Languedoc, na zahodu pa na Quercy.

Poglej Franki in Rouergue

Ruski kaganat

Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.

Poglej Franki in Ruski kaganat

Sacra di San Michele

Sacra di San Michele, včasih znana kot Samostan svetega Mihaela, je verski kompleks na Mount Pirchiriano, ki se nahaja na južni strani Val di Susa s pogledom na vasi Avigliana in Chiusa di San Michele, v Piemontu, v severozahodni Italije.

Poglej Franki in Sacra di San Michele

Saga o Karantaniji, Kralj Samo

Kralj Samo je roman slovenskega pisatelja Ivana Sivca, ki prikazuje usodo dveh junakov, Sama in Vitomirja, v sedmem stoletju, ko se je oblikovala Samova država.

Poglej Franki in Saga o Karantaniji, Kralj Samo

Salijski Franki

Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.

Poglej Franki in Salijski Franki

Samo (ime)

Samo je moško osebno ime.

Poglej Franki in Samo (ime)

Samo (kralj)

Kralj Sámo, domnevno trgovec iz frankovskega ozemlja, nato pa od leta 623 dalje kralj, vojvoda oziroma knez tako imenovane Samove plemenske zveze, ki se je po letu 630 raztezala najmanj od Polabja do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.

Poglej Franki in Samo (kralj)

Samostan Dafni

Mozaik v samostanu Dafni, na katerem je upodobljeno kopanje novorojene Device Marije Dafni (grško Δαφνί, Dafní, katharevusa Δαφνίον, Dafníon) je bizantinski samostan iz 11.

Poglej Franki in Samostan Dafni

Samova plemenska zveza

Samova plemenska zveza (tudi Samova država ali Samovo kraljestvo) je bila zveza slovanskih plemen, ki so poseljevala območja od gornjega Polabja in vsaj do Karavank in od bavarsko-slovanske meje do ozemlja današnje Slovaške.

Poglej Franki in Samova plemenska zveza

Sarde

Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.

Poglej Franki in Sarde

Sasi

Sási (tudi Saksonci,, staroangleško Seaxan, starosaško Sahsun, nizkonemško Sassen) so bili zveza starogermanskih plemen.

Poglej Franki in Sasi

Savoja

Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.

Poglej Franki in Savoja

Septimanija

Septimanija leta 537 Septimanija (latinsko, Septimanie,, Septimània,, Septimània) je bila zgodovinska pokrajina na zahodu rimske province Narbonske Galije.

Poglej Franki in Septimanija

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Franki in Seznam bizantinskih cesarjev

Seznam frankovskih kraljev

To je seznam frankovskih kraljev, ki se nadaljuje v članku seznam francoskih kraljev.

Poglej Franki in Seznam frankovskih kraljev

Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.

Poglej Franki in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam ljudstev

Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.

Poglej Franki in Seznam ljudstev

Seznam protipapežev

Seznam protipapežev Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Franki in Seznam protipapežev

Seznam starodavnih ljudstev

Seznam starodavnih ljudstev.

Poglej Franki in Seznam starodavnih ljudstev

Seznam zgodovinskih vsebin

Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.

Poglej Franki in Seznam zgodovinskih vsebin

Sicilija (dežela)

Italijanska dežela Sicilija (v italijanščini in sicilijanščini Sicilia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Franki in Sicilija (dežela)

Sigibert III.

Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.

Poglej Franki in Sigibert III.

Slava vojvodine Kranjske

Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689 Kranjska (alegorija) Slava vojvodine Kranjske (izvirni nemški naslov Die Ehre dess Hertzogthums Crain) je polihistorsko delo (enciklopedija), ki je izšlo leta 1689 v Nürnbergu in ga je napisal Janez Vajkard Valvasor.

Poglej Franki in Slava vojvodine Kranjske

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Franki in Slovaška

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Franki in Slovenci

Sloveni

Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.

Poglej Franki in Sloveni

Slovenska Istra

Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.

Poglej Franki in Slovenska Istra

Slovenska mitologija

S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev Slovénska mitologíja oziroma slovenska predkrščanska vera in njena mitologija spadata v skupino slovanske mitologije oziroma slovanskega verovanja.

Poglej Franki in Slovenska mitologija

Slovenske dežele

Slovenske Dežele (nemško: Slowenische Länder ali starinsko Windische Länder, italijansko: Terre slovene) je zgodovinska oznaka za ozemlja v Srednji in Južni Evropi, kjer je bila slovenščina prevladujoč jezik prebivalstva.

Poglej Franki in Slovenske dežele

Slovenske Konjice

Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.

Poglej Franki in Slovenske Konjice

Slovenski svetec in učitelj

Slovenski svetec in učitelj je roman Josipa Jurčiča.

Poglej Franki in Slovenski svetec in učitelj

Smiljan (ime)

Smiljan je moško osebno ime.

Poglej Franki in Smiljan (ime)

Spodnja Normandija

Spodnja Normandija (francosko Basse-Normandie) je bila do leta 2015severozahodna francoska regija ob Rokavskem prelivu.

Poglej Franki in Spodnja Normandija

Spodnja Panonija

Izraz Spodnja Panonija lahko pomeni.

Poglej Franki in Spodnja Panonija

Spodnja Panonija (država)

Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.

Poglej Franki in Spodnja Panonija (država)

Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Lega Spodnje Panonije glede na omembe različnih virov Spodnja Panonija je bila v 9.

Poglej Franki in Spodnja Panonija (frankovska dežela)

Spytihněv I.

Spytihněv I. iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 894 ali 895 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 875, † 915.

Poglej Franki in Spytihněv I.

Srednjeveška književnost

Srednjeveška književnost obsega književnosti srednjega veka.

Poglej Franki in Srednjeveška književnost

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Poglej Franki in Srednji vek

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Poglej Franki in Stara cerkvena slovanščina

Stiliho

Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.

Poglej Franki in Stiliho

Stolnica Ribe

Stolnica Ribe ali stolnica Naše Gospe Marije (Ribe Domkirke stoji v starodavnem mestu Ribe na zahodni obali južne Jutlandija na Danskem. V dobi Vikingov jo je kot prvo krščansko cerkev na Danskem ustanovil Ansgar, menih misijonar iz Hamburga, z dovoljenjem poganskega kralja Horika I. Stolnica je v svoji dolgi zgodovini doživela več škodljivih dogodkov in je bila obnovljena, razširjena in večkrat okrašena.

Poglej Franki in Stolnica Ribe

Stolnica sv. Janeza, Nikozija

Stolnica sv.

Poglej Franki in Stolnica sv. Janeza, Nikozija

Sveti Žiga

Sveti Žiga, mednarodno Sveti Sigismund (tudi Siegismund, Sigmund, Siegmund), burgundski kralj in svetnik katoliške cerkve, * 5. stoletje, † 524.

Poglej Franki in Sveti Žiga

Sveti Bonifacij

Bonifacij (675 – 5. junij 754), rojen v Creditonu v anglosaški Angliji, je bil vodilna oseba v anglosaški misiji v germanskih delih Frankovskega cesarstva v osmem stoletju.

Poglej Franki in Sveti Bonifacij

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Franki in Sveto rimsko cesarstvo

Svetopolk I. Moravski

Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.

Poglej Franki in Svetopolk I. Moravski

Svintila

Svintila ali SuintilaWolfram 1997, str.

Poglej Franki in Svintila

Tagma (vojaška enota)

Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).

Poglej Franki in Tagma (vojaška enota)

Tarraco

Tarraco je starodavno ime sedanjega španskega mesta Tarragona v Kataloniji.

Poglej Franki in Tarraco

Taunus

Visoki Taunus z vrhom Feldberg Ford Taunus 1949 Taunus je nizko gozdnato pogorje v nemških zveznih deželah Hessen in Porenje - Pfalška.

Poglej Franki in Taunus

Teja (kralj Ostrogotov)

Teja je bil zadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 252 do 553, * ni znano, † 552 ali 553.

Poglej Franki in Teja (kralj Ostrogotov)

Teodebald

Frankovsko kraljestvo ob Teodebaldovi smrti Teodebald ali Teudebald (francosko Thibaud ali Théodebald, nemško Theudowald) je bil sin frankovskega kralja Teodeberta I. in Devterije in od leta 548 do 555 kralj Avstrazije (Metz in Reims), * okoli 535, † 555.

Poglej Franki in Teodebald

Teodebert I.

solidus iz leta 545 Teodebert I. (francosko Thibert ali Théodebert) je bil frankovski kralj Avstrazije, ki je vladal od leta 533 do svoje smrti, * okoli 500, † 547 ali 548.

Poglej Franki in Teodebert I.

Teoderik I.

Jean Dassier (18. stoletje): Teoderik I. Teoderik I. ali Teodorik I. (francosko Thierry) je bil frankovski kralj Avstrazije (Metz in Reims), ki je vladal od leta 511 do 533 ali 534, * okoli 485, † 534.

Poglej Franki in Teoderik I.

Teoderik III.

Teoderik III. (francosko Thierry) je bil kralj Nevstrije, vključno z Burgundijo, prvič leta 673 in drugič leta 679-691, in kralj Avstrazije od leta 679 do svoje smrti.

Poglej Franki in Teoderik III.

Teoderik IV.

Teoderik IV.; Guillaume Rouillé, ''Promptuarii Iconum Insigniorum'' Teoderik IV. (francosko Thierry), je bil merovinški kralj Frankov, ki je vladal od leta 721 do svoje smrti leta 737, * okoli 712, † 737.

Poglej Franki in Teoderik IV.

Teoderik Veliki

Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.

Poglej Franki in Teoderik Veliki

Teodorik I.

Teodorik I. (gotsko Þiudareiks, latinsko) je bil vizigotski kralj, ki je vladal od leta 418 do 451, * ni znano, † 451, Chalons, Galija.

Poglej Franki in Teodorik I.

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Poglej Franki in Teodozij I.

Teodozij II.

Teodozij II. (Flavius Theodosius Junior Augustus), tudi Teodozij Mlajši in Teodozij Lepopisec, cesar Bizantinskega cesarstva od leta 408 do 450, * 10.

Poglej Franki in Teodozij II.

Terra Mariana

Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.

Poglej Franki in Terra Mariana

Tervel

Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.

Poglej Franki in Tervel

Tiberij II. Konstantin

Tiberij II.

Poglej Franki in Tiberij II. Konstantin

Tilbeşar

Tilbeşar ali Turbessel (turško: Tilbeşar ali Tilbaraş Kalesi, arabsko: Tell Bāshir) je srednjeveška trdnjava v jugovzhodni Turčiji, južno od današnjega Gaziantepa.

Poglej Franki in Tilbeşar

Tomislav

Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.

Poglej Franki in Tomislav

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Franki in Torino

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Franki in Toskana

Totila

Totila, znan tudi kot Baduila, je bil predzadnji kralj Ostrogotskega kraljestva, ki je vladal od leta 541 do 552, * 516, Treviso, † 1. julij 552, Targinae, Italija.

Poglej Franki in Totila

Toulouse

Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.

Poglej Franki in Toulouse

Trdnjava Klis

Trdnjava Klis je srednjeveška trdnjava nad istoimensko vasjo v bližini Splita na Hrvaškem.

Poglej Franki in Trdnjava Klis

Trdnjava Marienberg

Trdnjava Marienberg (nemško Festung Marienberg) je pomembna znamenitost na levem bregu reke Majne v Würzburgu v Frankovski regiji na Bavarskem v Nemčiji.

Poglej Franki in Trdnjava Marienberg

Trenčín

Trenčin (slovaško Trenčín) je mesto na zahodu Slovaške v osrednji dolini reke Váh blizu meje s Češko in približno 120 km od Bratislave.

Poglej Franki in Trenčín

Trentino - Zgornje Poadižje

Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.

Poglej Franki in Trentino - Zgornje Poadižje

Trento

Trento (poslovenjeno in lat. Trident; nem. Trient, ladinsko Trënt) je mesto in občina v Italiji z okoli 120.000 prebivalci (2020), ki leži na severu države v dolini reke Adiže v deželi Trentinsko - Zgornje Poadižje.

Poglej Franki in Trento

Trier

Trier (latinsko, francosko Trèves, IPA, luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum.

Poglej Franki in Trier

Trpimir (hrvaški knez)

Trpimirjeva država je verjetno doživela razširitev tako na kopnem kot na morju Trpimir oziroma Trpimir I. (v virih je njegovo latinizirano ime sklanjano kot Tripimero, Tripemero ali kot Trepimiro), * ?, † 864, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Poglej Franki in Trpimir (hrvaški knez)

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Franki in Trst

Tugomer

Tugomer je tragedija Josipa Jurčiča.

Poglej Franki in Tugomer

Ulpia Noviomagus Batavorum

Model vojaškega tabora na Hunnerbergu, razstavljen v ''Muzej Het Valkhof'' v Nijmegenu Ulpia Noviomagus Batavorum je ime mesta Nijmegen v poznorimskem času; predpona Ulpia se nanaša na cesarja Marcus Ulpius Trajana, zaradi česar je mogoče datirati ime v leto 104 našega štetja.

Poglej Franki in Ulpia Noviomagus Batavorum

Ustoličevanje koroških vojvod

Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.

Poglej Franki in Ustoličevanje koroških vojvod

Utrecht

Utrecht je četrto največje mesto in občina na Nizozemskem, glavno in najbolj naseljeno mesto province Utrecht.

Poglej Franki in Utrecht

Utrecht (provinca)

Utrecht, uradno Provinca Utrecht, je pokrajina Nizozemske.

Poglej Franki in Utrecht (provinca)

Valentinijan I.

Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.

Poglej Franki in Valentinijan I.

Valentinijan II.

Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.

Poglej Franki in Valentinijan II.

Valonija

Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.

Poglej Franki in Valonija

Valtellina

Panorama doline Valtellina (nemško Veltlin) je dolina v severnoitalijanski deželi Lombardiji (pokrajina Sondrio), in meji na švicarski kanton Graubünden.

Poglej Franki in Valtellina

Valtunk

Valtunk (v prvih zapisih Waltunc, včasih pri slovenskih avtorjih imenovan tudi Valhun ali Valjhun), karantanski knez.

Poglej Franki in Valtunk

Valuk

Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.

Poglej Franki in Valuk

Vandali

Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.

Poglej Franki in Vandali

Vatikan

Vatikan, uradno Vatikanska mestna država ter včasih nepravilno Sveti sedež (uradno, krajše Civitas Vaticana, uradno, krajše Città del Vaticano), je najmanjša neodvisna država na svetu, tako po površini kot po prebivalstvu, popolnoma obkrožena z glavnim mestom Italije, Rimom.

Poglej Franki in Vatikan

Veleti

Veleti (nemško Wilzen, Wilsen, Wilciken, Welataben, poljsko Wieleci, Wieletowie, Wilcy) so bili skupina srednjeveških zahodnoslovanskih lehitskih plemen na ozemlju zahodnega Pomorjanskega, sorodnih Polabskim Slovanom, ki so ustanovila Veletsko plemensko zvezo.

Poglej Franki in Veleti

Veliko Trnovo

Veliko Trnovo je mesto ob reki Jantri v severni osrednji Bolgariji in upravno središče okraja Veliko Trnovo.

Poglej Franki in Veliko Trnovo

Velikomoravska

Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.

Poglej Franki in Velikomoravska

Verona

Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.

Poglej Franki in Verona

Vienne (naselje)

Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.

Poglej Franki in Vienne (naselje)

Vikinška doba

Vikinška doba (793–1066 n. št.) je bilo obdobje v srednjem veku, ko so se Norvežani, znani kot Vikingi, lotili obsežnih plenitev, koloniziranja, osvajanja in trgovanja po vsej Evropi in dosegli Severno Ameriko.

Poglej Franki in Vikinška doba

Vinska regija Šampanja

Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza.

Poglej Franki in Vinska regija Šampanja

Vita Karoli Magni

''Vita Karoli Magni'', ilustracija v rokopisu iz 13. stoletja Karel Veliki, podoba iz 15. stoletja v stolnici v Moulinu, Francija Vita Karoli Magni (slovensko Življenje Karla Velikega) je biografija Karla Velikega, kralja Frankov in cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jo je napisal Einhard.

Poglej Franki in Vita Karoli Magni

Viteški ep

Viteški ali srednjeveški ep se je razvil iz junaškega epa in spada v osrenjo zvrst evropske srednjeveške književnosti.

Poglej Franki in Viteški ep

Vittorio Veneto

Vittorio Veneto je italijansko mesto v pokrajini Treviso, v italijanski deželi Benečija, v severovzhodnem delu apeninskega polotoka, med rekama Piave in Livenza.

Poglej Franki in Vittorio Veneto

Vizigoti

Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.

Poglej Franki in Vizigoti

Vizigotsko kraljestvo

Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok.

Poglej Franki in Vizigotsko kraljestvo

Vladislav (hrvaški knez)

Vladislav (v virih kot Ladasclavus), * ?, † verjetno 835, je bil knez (ban?) med Slovani v Dalmaciji in obenem frankovski vazal.

Poglej Franki in Vladislav (hrvaški knez)

Vlastimir (srbski knez)

Vlastimir (srbsko Властимир, Vlastimir, grško, Vlastímiros) je bil srbski knez (veliki župan), ki je vladal približno od leta 830 do 851, * pred 805, † okrog 851.

Poglej Franki in Vlastimir (srbski knez)

Vlastimirovići

Vlastimirovići, v nekaterih virih tudi Višeslavići ili Vojislavići (srbsko Властимировићи, Вишеславићи ali Војиславићи), so bili prva srbska vladarska rodbina, o kateri obstajajo zgodovinski zapisi.

Poglej Franki in Vlastimirovići

Vojnomir Slovan

Vojnomir Slovan (v izvirniku Wonomyro Sclavo, Uuonomyro Sclavo oziroma Uuonomiro Sclavo) je bil slovanski vojskovodja, ki je v času vojne proti Avarom v letu 795 zavzemal eno od vodilnih mest v frankovski vojski.

Poglej Franki in Vojnomir Slovan

Vojvodina Češka

Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.

Poglej Franki in Vojvodina Češka

Vojvodina Bavarska

Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Franki in Vojvodina Bavarska

Vojvodina Benevento

Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.

Poglej Franki in Vojvodina Benevento

Vojvodina Brabant

Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.

Poglej Franki in Vojvodina Brabant

Vojvodina Spoleto

Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.

Poglej Franki in Vojvodina Spoleto

Vsi sveti

Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.

Poglej Franki in Vsi sveti

Würzburg

Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.

Poglej Franki in Würzburg

Widukind Corveyski

Cerkev Corveyske opatije Widukind Corveyski, srednjeveški saški kronist, avtor kronike Res gestae Saxonicae sive annalium libri tres (Dejanja Sasov ali letopisi v treh knjigah), pomembnega vira podatkov za zgodovino Nemčije 10.

Poglej Franki in Widukind Corveyski

Woerden

''2014 topografska karta občine Woerden'' Woerden je mesto in občina v osrednji Nizozemski.

Poglej Franki in Woerden

Wogastisburg

Wogastisburg je bil grad ali utrdba v Srednji Evropi, kjer se je po poročilu Fredegarjeve kronike leta 631 odvijala bitka med Slovani (Sclav, cognomento Winidi) pod poveljstvom kralja Sama in Franki pod poveljstvom kralja Dagoberta I. Merovinškega.

Poglej Franki in Wogastisburg

Zgodovina Španije

Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.

Poglej Franki in Zgodovina Španije

Zgodovina Francije

Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.

Poglej Franki in Zgodovina Francije

Zgodovina Italije

Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.

Poglej Franki in Zgodovina Italije

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice.

Poglej Franki in Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Franki in Zgodovina Nemčije

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Franki in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Franki in Zgodovina Slovenije

Zgornje Bitnje

Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.

Poglej Franki in Zgornje Bitnje

15. marec

15.

Poglej Franki in 15. marec

16. december

16.

Poglej Franki in 16. december

25. junij

25.

Poglej Franki in 25. junij

392

392 (CCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Franki in 392

4. december

4.

Poglej Franki in 4. december

496

496 (CDXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Franki in 496

507

507 (DVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Franki in 507

524

524 (DXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Franki in 524

531

531 (DXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Franki in 531

534

534 (DXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Franki in 534

603

603 (DCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Franki in 603

631

631 (DCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Franki in 631

639

639 (DCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Franki in 639

653

653 (DCLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Franki in 653

654

654 (DCLIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Franki in 654

670

670 (DCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Franki in 670

673

673 (DCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Franki in 673

675

675 (DCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Franki in 675

691

691 (DCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Franki in 691

699

699 (DCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Franki in 699

712

712 (DCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Franki in 712

714

714 (DCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Franki in 714

715

715 (DCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Franki in 715

721

721 (DCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Franki in 721

731

731 (DCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Franki in 731

737

737 (DCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Franki in 737

741

741 (DCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Franki in 741

743

743 (DCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Franki in 743

751

751 (DCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Franki in 751

756

756 (DCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Franki in 756

759

759 (DCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Franki in 759

768

768 (DCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Franki in 768

773

773 (DCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Franki in 773

780

780 (DCCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Franki in 780

856

856 (DCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Franki in 856

, Balderik, Balduin I. Konstantinopelski, Barcelona, Basel, Bastarni, Batavi, Batavija (regija), Bazilij II., Belgija, Belgijska Galija, Benečija, Beneška republika, Bernard Langobardski, Bertrada Laonska, Biblos, Biskaja, Bitka na Katalunskih poljih, Bitka pri Ajn Džalutu, Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Manzikertu, Bitka pri Mons Lactarius, Bitka pri Mrzli reki, Bitka pri Tolbiacu, Bitka pri Toursu, Bitka pri Vézeronceu, Bitka pri Vouilléu, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinsko cesarstvo, Bizantinsko papeštvo, Bizeljsko, Blatenski Kostel, Bořivoj I., Boleslav I. Češki, Bordeaux, Boris I. Bolgarski, Borna, Brandenburg (volilna kneževina), Branimir (hrvaški knez), Braslav (panonski knez), Bremen, Brugge, Brunhilda Avstrazijska, Burgundi, Burgundija, Burgundija (regija), Cambrai, Castra Vetera, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Cerkev sv. Lazarja, Larnaka, Cerkev sv. Marije na Kapitolu, Köln, Chronica regia Coloniensis, Chur, Cikel Marije Medičejske, Ciper, Classis, antično pristanišče, Clermont-Ferrand, Dagobert I., Dagobert III., Danevirke, Dervan, Deziderata Langobardska, Doetinchem, Dolina, Trst, Domagoj (hrvaški knez), Dragamož, Dragovit, Drugi nicejski koncil, Einhard, Engadin, Epirski despotat, Eurik, Evgenij, Evrazijska stepa, Evropa, Faramond, Fastrada, Fevd, Fevdalizem, Filip I. Francoski, Filipi, Grčija, Flavij Bauton, Fleur-de-lis, Foederati, Fotijeva shizma, Franc, Francija, Francija v srednjem veku, Franciska (sekira), Frank (razločitev), Frankfurt ob Majni, Franko (razločitev), Frankovska, Frankovski jezik, Fruška gora, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Gajserik, Galci, Galien, Galija, Galsvinta, Gaskonja, Gautier Sans-Avoir, Gelderland, Gent, Gepidi, Gerold II., Gesta Francorum, Gezalek, Gizela (hčerka Pipina Malega), Gornja Panonija (rimska provinca), Gotfrid Alemanski, Goti, Gracijan (rimski cesar), Grad Al-Karak, Grad Devín, Grad Kolossi, Grad na hribu, Grad ostrog, Grasse, Grasulf I. Furlanski, Grenoble, Grimoald I. Beneventski, Grki, Grofija Edesa, Grofija Flandrija, Gundakar, Gunderik, Hamavi, Haribert II., Hasdingi, Hati (germansko pleme), Hedeby, Helmwin, Henrik I. Francoski, Henrik I. Nemški, Heruli, Heruski, Hildebert I., Hildebert III., Hilderik I., Hilderik II., Hilderik III., Hilperik I., Hilperik II., Hispanija, Historia Langobardorum, Honorij (rimski cesar), Hotimir, Hrvaška, Hrvaški knezi, Hulegu, Hunald Akvitanski, Hunfrid, Mejni grof Istre, Huni, I. legija Minervia, Indre (departma), Investiturni boj, Irena Atenska, Istra, Jakobova pot, Jazdegerd I., Jazigi, Jeruzalemsko kraljestvo, Julijan (rimski cesar), Jutungi, Kadolah, Kajkavščina, Kapetingi, Karel Martel, Karel Veliki, Karlman (majordom), Karlman Bavarski, Karniola, Karolingi, Katalonske grofije, Katoliška cerkev na Nizozemskem, Katoliška dežela Umbrija, Katwijk, Köln, Kejhusrev II., Kejkavus I., Kempten, Klodomer, Klodvik I., Klodvik II., Klodvik IV., Klotar I., Klotar II., Knezoškofija Utrecht, Koblenz, Kocelj, Konrad I. Nemški, Konrad Zöllner von Rothenstein, Konstancij Klor, Konstans, Konstans II., Kosezi, Kralj, Kraljevina Sicilija, Krkavče, Krona kralja Zvonimira, Laeti, Lahn, Langobardi, Leuven, Libanon, Limburg (Nizozemska), Limes, Liutprand, Ljubljana, Ljubljanica, Ljudemisl, Loara, Loiret (departma), Lombardija, Lorsch, Lotaringija, Lovrenc na Dravskem polju, Lugdunska Galija, Lup II. Gaskonjski, Lutecija, Luxembourg, Lyon, Madžari, Madžarska, Magn Maksim, Magnencij, Mainz, Majordom, Maksimijan, Maribor, Mark Klavdij Tacit, Marke, Maronitske mumije, Matera (pokrajina), Mejna grofija Istra, Metz, Mihael I. Rangab, Mihael III. Pijanec, Milano, Mislav (hrvaški knez), Možberk, Mojmir I. Moravski, Monemvazija, Montargis, Morejska kronika, Nadvojvodina Avstrija, Nantes, Narbonne, Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe, Nervijci, Nevstrija, Nikifor I. Logotet, Nikozija, Nizozemske dežele, Nord - Pas-de-Calais, Nordwestblock, Normandija, Normanska arhitektura, Obleganje Antiohije, Obleganje Bagdada (1258), Obleganje Jeruzalema (1099), Oglejski patriarhat, Oise (departma), Omajadski kalifat, Omodos, Omurtag, Opatija Prüm, Ostrogoti, Oton I. Veliki, Pabo, Palatin, Palatin (naziv), Palatinat, Pano Lefkara, Panonija (razločitev), Panonska marka, Panslavizem, Papeška država, Papež Anastazij II., Papež Štefan II., Papež Štefan IV., Papež Benedikt III., Papež Damaz II., Papež Evgen II., Papež Gregor IV., Papež Leon III., Papež Pashal I., Papež Pavel I., Papež Pelagij I., Papež Pelagij II., Papež Zaharija, Pavlin Oglejski, Pax Nicephori, Pesem o Rolandu, Peter Puščavnik, Petra (Jordanija), Piemont, Pipin Grbasti, Pipin Herstalski, Pipin II. Akvitanski, Pipin Landenski, Pipin Mali, Pipinidi, Plovdiv, Poitiers, Poitou-Charentes, Pokol v Verdenu, Pokrajina Fermo, Pokrajina Trst, Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Polabski Slovani, Poreč, Porenje, Porga, Poveglia, Predromanska umetnost, Prihod Hrvatov, Prob, Prosigoj, Protipapež Anastazij III., Provansa, Rašid al-Din, Radaniti, Ragenfrid, Rastislav Moravski, Ratbod, Ratimir (panonski knez), Ravenski eksarhat, Rüdesheim ob Renu, Rižanski zbor, Ribmonski sporazum, Rim, Rimsko cesarstvo, Ripuarski Franki, Rodez, Romarska cesta, Rouergue, Ruski kaganat, Sacra di San Michele, Saga o Karantaniji, Kralj Samo, Salijski Franki, Samo (ime), Samo (kralj), Samostan Dafni, Samova plemenska zveza, Sarde, Sasi, Savoja, Septimanija, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam frankovskih kraljev, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Seznam ljudstev, Seznam protipapežev, Seznam starodavnih ljudstev, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilija (dežela), Sigibert III., Slava vojvodine Kranjske, Slovaška, Slovenci, Sloveni, Slovenska Istra, Slovenska mitologija, Slovenske dežele, Slovenske Konjice, Slovenski svetec in učitelj, Smiljan (ime), Spodnja Normandija, Spodnja Panonija, Spodnja Panonija (država), Spodnja Panonija (frankovska dežela), Spytihněv I., Srednjeveška književnost, Srednji vek, Stara cerkvena slovanščina, Stiliho, Stolnica Ribe, Stolnica sv. Janeza, Nikozija, Sveti Žiga, Sveti Bonifacij, Sveto rimsko cesarstvo, Svetopolk I. Moravski, Svintila, Tagma (vojaška enota), Tarraco, Taunus, Teja (kralj Ostrogotov), Teodebald, Teodebert I., Teoderik I., Teoderik III., Teoderik IV., Teoderik Veliki, Teodorik I., Teodozij I., Teodozij II., Terra Mariana, Tervel, Tiberij II. Konstantin, Tilbeşar, Tomislav, Torino, Toskana, Totila, Toulouse, Trdnjava Klis, Trdnjava Marienberg, Trenčín, Trentino - Zgornje Poadižje, Trento, Trier, Trpimir (hrvaški knez), Trst, Tugomer, Ulpia Noviomagus Batavorum, Ustoličevanje koroških vojvod, Utrecht, Utrecht (provinca), Valentinijan I., Valentinijan II., Valonija, Valtellina, Valtunk, Valuk, Vandali, Vatikan, Veleti, Veliko Trnovo, Velikomoravska, Verona, Vienne (naselje), Vikinška doba, Vinska regija Šampanja, Vita Karoli Magni, Viteški ep, Vittorio Veneto, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vladislav (hrvaški knez), Vlastimir (srbski knez), Vlastimirovići, Vojnomir Slovan, Vojvodina Češka, Vojvodina Bavarska, Vojvodina Benevento, Vojvodina Brabant, Vojvodina Spoleto, Vsi sveti, Würzburg, Widukind Corveyski, Woerden, Wogastisburg, Zgodovina Španije, Zgodovina Francije, Zgodovina Italije, Zgodovina Nadžupnije Slovenske Konjice, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Slovenije, Zgornje Bitnje, 15. marec, 16. december, 25. junij, 392, 4. december, 496, 507, 524, 531, 534, 603, 631, 639, 653, 654, 670, 673, 675, 691, 699, 712, 714, 715, 721, 731, 737, 741, 743, 751, 756, 759, 768, 773, 780, 856.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti