Hitreje kot brskalnik!
149 odnosi: Achille Baraguey d'Hilliers, Adolphe Hanoteau, Adolphe Le Flô, Adrien Barthélemy Louis Henri Rieunier, Albert I. Monaški, Aleksander II. Ruski, Alfred Sisley, Alzacija, Antoine Chanzy, Arminij, August von Mackensen, Auguste Adolphe Osmont, Auguste Dubail, Auguste Renoir, Avstrija, Avstro-Ogrska, Železni križec, Édouard de Castelnau, Émile Félix Fleury, Bar v Folies-Bergère, Bas-Rhin, Belfort, Bitka pri Verdunu, Bordeaux, Camille Adalbert Marie Clément de La Roncière-Le Noury, Camille Pissarro, Charles Auguste Frossard, Charles Denis Bourbaki, Charles-François Daubigny, Château de Chambord, Claude Bernard, Claude Monet, Colmar, Conrad Ferdinand Meyer, Créteil, Depeša iz Emsa, Dunajski kongres, Edgar Degas, Edmond Leboeuf, Emmanuel Félix de Wimpffen, Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, Felix Salm-Salm, Ferdinand Foch, Fernand de Langle de Cary, Forbach, Moselle, François Certain de Canrobert, Francoska Tretja republika, Francoski protektorat v Tuniziji, Frankfurtski mir (1871), George Smith Patton mlajši, ..., Georges Bizet, Georges Sorel, Grad Herrenchiemsee, Gustave Courbet, Haguenau, Hohenzollerji, Italija, Jean-Baptiste Verchère de Reffye, Johanna Spyri, Joseph Gallieni, Joseph Jacques Joffre, Joseph Vinoy, Jurij Mihevec, Kip svobode, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Saška, La Défense, La Défense de Paris, Leopold II. Belgijski, Lothar Meyer, Louvrska palača, Ludvik II. Bavarski, Mary Cassatt, Maurice Lévy, Mestna hiša, Kempten, Metz, Meurthe-et-Moselle, Michel Joseph Maunoury, Mona Liza, Montmartre, Moselle, Moulin de la Galette, Muiden, Mulhouse, Muzej lepih umetnosti, Strasbourg, Nadzorni balon, Napoleon III., Narcisse Virgilio Díaz de la Peña, Nemška cesarska krona, Nemško cesarstvo, Nogent-sur-Marne, Nord - Pas-de-Calais, Observatorij v Strasbourgu, Olimpijske igre, Optant, Orléans, Otto von Bismarck, Palača Fontainebleau, Palača Garnier, Palača neodvisnosti, Pariz, Paul Cézanne, Paul Durand-Ruel, Paul von Hindenburg, Péronne, Somme, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Protokoli sionskih modrecev, Prusija, Prva svetovna vojna, Prvi vatikanski koncil, Raymond Adolphe Séré de Rivières, Reims, Rim, Robert Koch, Rudolf Diesel, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Rueil-Malmaison, Saint-Cloud, Sarreguemines, Saverne, Sedan, Severnonemška konfederacija, Seznam pruskih vladarjev, Seznam vojn, Skandinavija, Slovenska skupnost v Italiji, Strasbourg, Suresnes, Svatba v Kani galilejski, Svetozar Marković, Thionville, Thomas Carlyle, Toul, Trdnjava Marienberg, Tuilerijska palača, Versailles, Versajska palača, Viljem I. Nemški, Vojna v kolonijah, Vojne reparacije, Vojno stanje, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Vosges, Wissembourg, Wittelsbachi, 10. maj, 1871, 23. oktober, 27. oktober. Razširi indeks (99 več) »
Achille Baraguey d'Hilliers
Louis-Achille Baraguey d'Hilliers, 1st Comte Baraguey d'Hilliers, francoski maršal, veleposlanik in politik, * 6. september 1795, † 6. junij 1878.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Achille Baraguey d'Hilliers · Poglej več »
Adolphe Hanoteau
Adolphe Hanoteau, francoski general in afrikanist, * 12. junij 1814, Decize, † 17. april 1897, Decize.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Adolphe Hanoteau · Poglej več »
Adolphe Le Flô
Adolphe Emmanuel Charles Le Flô, francoski general, veleposlanik in politik, * 2. november 1804, Lesneven, Finistère, † 16. november 1887, Néchoat.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Adolphe Le Flô · Poglej več »
Adrien Barthélemy Louis Henri Rieunier
Adrien Barthélemy Louis Henri Rieunier, francoski admiral in politik, * 6. marec 1833, Castelsarrasin, † 10. julij 1918, Albi.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Adrien Barthélemy Louis Henri Rieunier · Poglej več »
Albert I. Monaški
Albert I. Monaški, monaški knez, * 13. november 1848, Pariz, Francija, † 26. junij 1922, Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Albert I. Monaški · Poglej več »
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Aleksander II. Ruski · Poglej več »
Alfred Sisley
Alfred Sisley, britansko-francoski impresionistični krajinski slikar, * 30. oktober 1839, Pariz, † 29. januar 1899, Moret-sur-Loing.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Alfred Sisley · Poglej več »
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Alzacija · Poglej več »
Antoine Chanzy
Antoine Chanzy, francoski general, * 1823, † 1883.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Antoine Chanzy · Poglej več »
Arminij
Arminij, tudi Armin ali Hermann (latinizirano v Arminius), poglavar germanskih Heruskov in vojskovodja, ki je leta 9 v bitki v Tevtoburškem gozdu porazil rimsko armado, * 18/17 pr.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Arminij · Poglej več »
August von Mackensen
Anton Ludwig August von Mackensen, nemški general, * 6. december 1849, Haus Leipnitz, † 8. november 1945, Burghorn.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in August von Mackensen · Poglej več »
Auguste Adolphe Osmont
Auguste Adolphe Osmont, francoski general, * 31. januar 1818, † 1895.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Auguste Adolphe Osmont · Poglej več »
Auguste Dubail
Auguste Yvon Edmond Dubail, francoski general, * 15. april 1851, † 7. januar 1934.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Auguste Dubail · Poglej več »
Auguste Renoir
Pierre-Auguste Renoir, splošno znan kot Auguste Renoir (francosko; 25. februar 1841 - 3. december 1919), je bil francoski umetnik in vodilni slikar v razvoju impresionističnega sloga.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Auguste Renoir · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Avstrija · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Železni križec
Želézni krížec (nemško Eisernes Kreuz) je bilo vojaško odlikovanje Prusije, Nemškega cesarstva in Tretjega rajha, ki ga je ustanovil pruski kralj Friderik Viljem III. in ga prvič podelil 10. marca 1813.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Železni križec · Poglej več »
Édouard de Castelnau
Édouard de Castelnau, francoski general in politik, * 24. december 1851, Saint-Affrique, † 19. marec 1944, Montastruc-la-Conseillère.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Édouard de Castelnau · Poglej več »
Émile Félix Fleury
Émile Félix Fleury, francoski general, * 23. december 1815, † 11. december 1884.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Émile Félix Fleury · Poglej več »
Bar v Folies-Bergère
Bar v Folies-Bergère (francosko Un bar aux Folies Bergère), naslikana in razstavljen na Pariškem salonu leta 1882, velja za zadnje veliko delo francoskega slikarja Édouarda Maneta.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Bar v Folies-Bergère · Poglej več »
Bas-Rhin
Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Bas-Rhin · Poglej več »
Belfort
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Belfort · Poglej več »
Bitka pri Verdunu
Bitka pri Verdunu je ime za niz napadov na francosko mesto Verdun, ki so potekali od februarja do decembra 1916, med prvo svetovno vojno.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Bitka pri Verdunu · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Bordeaux · Poglej več »
Camille Adalbert Marie Clément de La Roncière-Le Noury
Camille Adalbert Marie Clément de La Roncière-Le Noury, francoski admiral, geograf in politik, * 31. oktober 1813, † 14. junij 1881.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Camille Adalbert Marie Clément de La Roncière-Le Noury · Poglej več »
Camille Pissarro
Jacob Camille Pissarro, francoski slikar, * 10. julij 1830, Charlotte Amalie na otoku Saint Thomas v Deviških otokih, † 13. november 1903, Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Camille Pissarro · Poglej več »
Charles Auguste Frossard
Charles Auguste Frossard, francoski general in vojaški inženir, * 1807, † 1875.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Charles Auguste Frossard · Poglej več »
Charles Denis Bourbaki
Charles Denis Bourbaki, francoski general, * 22. april 1816, † 22. september 1897.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Charles Denis Bourbaki · Poglej več »
Charles-François Daubigny
Charles-François Daubigny (francosko); * 15. februar 1817, Pariz, † 19. februar 1878, Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Charles-François Daubigny · Poglej več »
Château de Chambord
Château de Chambord v Chambordu, Centre-Val de Loire, Francija, je eden najbolj prepoznavnih dvorcev na svetu zaradi svoje zelo značilne francoske renesančne arhitekture, ki združuje tradicionalno francoske srednjeveške oblike s klasičnimi renesančnimi strukturami.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Château de Chambord · Poglej več »
Claude Bernard
Claude Bernard, francoski fiziolog in akademik, * 12. julij 1813, Saint-Julien, Rhône, Francija, † 10. februar 1878, Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Claude Bernard · Poglej več »
Claude Monet
Claude-Oscar Monet, francoski impresionistični slikar, * 14. november 1840, Pariz, Francija, 6. december 1926, Giverny, Francija.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Claude Monet · Poglej več »
Colmar
Colmar (alzaško Colmer; nemško (med 1871–1918 in 1940–1945) Kolmar) je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Colmar · Poglej več »
Conrad Ferdinand Meyer
Conrad Ferdinand Meyer, švicarski pisatelj, predstavnik realizma, * 11. oktober 1825, Zürich, Švica, † 28. november 1898, Zürich, Švica.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Conrad Ferdinand Meyer · Poglej več »
Créteil
Créteil je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Val-de-Marne.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Créteil · Poglej več »
Depeša iz Emsa
Depeša iz Emsa, telegram, ki je spodbudil Francijo, da je leta 1870 Prusiji napovedala vojno.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Depeša iz Emsa · Poglej več »
Dunajski kongres
Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Dunajski kongres · Poglej več »
Edgar Degas
Edgar Degas (ZDA: / deɪˈɡɑː / ali UK: / ɪɡɑːdeɪɡɑː /; rojen Hilaire-Germain-Edgar De Gas, francoščina:; 19. julij 1834 - 27. september 1917) je bil francoski umetnik, znan po svojih slikah, kipih, grafikah in risbah.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Edgar Degas · Poglej več »
Edmond Leboeuf
Edmond Leboeuf, francoski maršal in politik, * 5. november 1809, † 7. junij 1888.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Edmond Leboeuf · Poglej več »
Emmanuel Félix de Wimpffen
Emmanuel Félix de Wimpffen, francoski general avstrijskega rodu, * 13. september 1811, † 26. februar 1884.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Emmanuel Félix de Wimpffen · Poglej več »
Ernst Wilhelm Leberecht Tempel
Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, nemški astronom, * 4. december 1821, Niedercunnersdorf, Saška, Nemčija, † 16. marec 1889, Arcetri, Italija.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Ernst Wilhelm Leberecht Tempel · Poglej več »
Felix Salm-Salm
Princ Felix Constantin Alexander Johann Nepomuk zu Salm-Salm (krajše le Princ Felix Salm-Salm), pruski general, * 25. december 1828, † 18. avgust 1870.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Felix Salm-Salm · Poglej več »
Ferdinand Foch
Ferdinand Foch, francoski maršal, * 2. oktober 1851, Tarbes, † 20. marec 1929, Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Ferdinand Foch · Poglej več »
Fernand de Langle de Cary
Fernand de Langle de Cary, francoski general, * 4. julij 1849, † 19. februar 1927.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Fernand de Langle de Cary · Poglej več »
Forbach, Moselle
Forbach je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Forbach, Moselle · Poglej več »
François Certain de Canrobert
François Marcellin Certain de Canrobert, francoski maršal, * 27. junij 1809, † 28. januar 1895.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in François Certain de Canrobert · Poglej več »
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Francoska Tretja republika · Poglej več »
Francoski protektorat v Tuniziji
Francoski protektorat v Tuniziji (al-Ḥimāya al-Fransīya fī Tūnis), običajno imenovan preprosto francoska Tunizija, je bil ustanovljen leta 1881, v času francoskega kolonialnega cesarstva, in je trajal do tunizijske neodvisnosti leta 1956.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Francoski protektorat v Tuniziji · Poglej več »
Frankfurtski mir (1871)
Mirovna listina Frankfurtski mir (francosko Le traité de Francfort, nemško Friede von Frankfurt) je bil mirovni sporazum med Nemškim cesarstvom in francosko Tretjo republiko, podpisan 10. maja 1871 v Frankfurtu na Majni, s katerim se je formalno končala francosko-pruska vojna.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Frankfurtski mir (1871) · Poglej več »
George Smith Patton mlajši
George Smith Patton mlajši (izvirno George Smith Patton, Jr.), ameriški moderni peterobojec in general, * 11. november 1885, San Gabriel, Kalifornija, † 21. december 1945, Heidelberg, Nemčija.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in George Smith Patton mlajši · Poglej več »
Georges Bizet
Georges Bizet, francoski skladatelj, * 25. oktober 1838, Pariz, Francija, † 3. junij 1875, Bougival pri Parizu.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Georges Bizet · Poglej več »
Georges Sorel
Georges Sorel, francoski filozof, publicist in politik.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Georges Sorel · Poglej več »
Grad Herrenchiemsee
Herrenchiemsee je grad na otoku Herreninsel na Kimskem jezeru na Bavarskem.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Grad Herrenchiemsee · Poglej več »
Gustave Courbet
Jean Désiré Gustave Courbet (francoko; 10. junij 1819 - 31. december 1877) je bil francoski slikar, ki je vodil umetniško gibanje realizma v francoskem slikarstvu 19.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Gustave Courbet · Poglej več »
Haguenau
Haguenau (nemško Hagenau) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Haguenau · Poglej več »
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Hohenzollerji · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Italija · Poglej več »
Jean-Baptiste Verchère de Reffye
Jean-Baptiste Verchère de Reffye, francoski general in inženir, * 30. julij 1821, † 6. december 1880.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Jean-Baptiste Verchère de Reffye · Poglej več »
Johanna Spyri
Johanna Spyri (rojena Johanna Heusser), švicarska pisateljica, * 12. junij 1827, Hirzel, Švica, † 7. julij 1901, Zürich, Švica.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Johanna Spyri · Poglej več »
Joseph Gallieni
Joseph Simon Gallieni, francoski general, guverner, vojni minister, maršal, * 24. april 1849, Saint-Béat (Haute-Garonne), † 27. maj 1916, Versailles.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Joseph Gallieni · Poglej več »
Joseph Jacques Joffre
Joseph Jacques Césaire Joffre, francoski general, maršal Francije in akademik katalonskega porekla, * 12. januar 1852, Rivesaltes, Roussillon, † 3. januar 1931, Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Joseph Jacques Joffre · Poglej več »
Joseph Vinoy
Joseph Vinoy, francoski general in politik, * 10. avgust 1803, Saint-Étienne-de-Saint-Geoirs (Isère), † 27. april 1880, Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Joseph Vinoy · Poglej več »
Jurij Mihevec
Jurij Mihevec, slovenski skladatelj in pianist, * 22. marec 1805, Ljubljana, † 31. avgust 1882, Mennecy, Francija.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Jurij Mihevec · Poglej več »
Kip svobode
Kip svobode (angleško Statue of Liberty; s polnim imenom Liberty Enlightening the World, francosko La Liberté éclairant le monde, slovensko Svoboda razsvetljuje svet) je ameriški spomenik, kolosalna neoklasicistična skulptura, delo francoskega kiparja Frederica Augusta Bartholdija.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Kip svobode · Poglej več »
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Kraljevina Bavarska · Poglej več »
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Kraljevina Saška · Poglej več »
La Défense
La Défense (francoska izgovorjava) je glavno poslovno okrožje v Franciji, ki je 3 kilometre zahodno od meja mesta Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in La Défense · Poglej več »
La Défense de Paris
La Défense de Paris je bronasti kip francoskega kiparja Louisa-Ernesta Barriasa.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in La Défense de Paris · Poglej več »
Leopold II. Belgijski
Leopold II.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Leopold II. Belgijski · Poglej več »
Lothar Meyer
Julius Lothar Meyer, nemški kemik, * 19. avgust 1830, Varel, † 11. april 1895, Tübingen.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Lothar Meyer · Poglej več »
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Louvrska palača · Poglej več »
Ludvik II. Bavarski
Ludwig Friedrich Wilhelm (Nemško:Ludwig Otto Friedrich Wilhelm; Angleško: Louis Otto Frederick William), znan zlasti kot Ludvik II.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Ludvik II. Bavarski · Poglej več »
Mary Cassatt
Mary Stevenson Cassatt (/ kəˈsæt /; 22. maj 1844 - 14. junij 1926) je bila ameriška slikarka in grafičarka.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Mary Cassatt · Poglej več »
Maurice Lévy
Maurice Lévy, francoski inženir, matematik in fizik, * 28. februar 1838, Ribeauvillé, Alzacija, Francija, † 30. september 1910, Pariz, Francija.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Maurice Lévy · Poglej več »
Mestna hiša, Kempten
Mestna hiša v Kemptnu leta 2012 Mestna hiša mesta Kempten (Allgäu) je srednjeveška, zaščitena stavba, zgrajena leta 1474.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Mestna hiša, Kempten · Poglej več »
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Metz · Poglej več »
Meurthe-et-Moselle
Meurthe-et-Moselle (oznaka 54) je francoski departma ob meji z Belgijo in Luksemburgom, imenovan po rekah Meurthe in Mozeli, ki tečeta skozenj.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Meurthe-et-Moselle · Poglej več »
Michel Joseph Maunoury
Michael Joseph Maunoury, francoski maršal, * 17. december 1847, Maintenon (Eure-et-Loir), † 28. marec 1923, Mer (Loir-et-Cher).
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Michel Joseph Maunoury · Poglej več »
Mona Liza
cm (Louvre, Pariz). Móna Líza (italijansko, špansko La Gioconda, francosko La Joconde) je slika renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, naslikana na les z oljnimi barvami, nekako med letoma 1503 in 1505.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Mona Liza · Poglej več »
Montmartre
Pogled na Montmartre iz Notre Dame de Paris, vključno z baziliko Sacré-Cœur ''Vrt na Montmartru'', Auguste Renoir (1880) Montmartre (v slovenščini) je grič, visok 130 m, v 18.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Montmartre · Poglej več »
Moselle
Moselle (oznaka 57) je francoski departma ob meji z Luksemburgom in Nemčijo, imenovan po reki Mozeli (francosko Moselle), ki teče skozenj.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Moselle · Poglej več »
Moulin de la Galette
Moulin de la Galette je mlin na veter in povezana podjetja, ki so blizu vrha hriba v okrožju Montmartre v Parizu.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Moulin de la Galette · Poglej več »
Muiden
Poplavljanje okolice Muidena v staroholandski vodni črti za uspešno blokiranje francoskih čet leta 1672. Muiden je mesto in nekdanja občina na Nizozemskem v provinci Severna Holandija.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Muiden · Poglej več »
Mulhouse
Mulhouse (alzaško Milhüsa, nemško Mülhausen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Mulhouse · Poglej več »
Muzej lepih umetnosti, Strasbourg
Muzej lepih umetnosti (Musée des Beaux-Arts de Strasbourg) v Strasbourgu hrani zbirko slik starih mojstrov, zbirko mesta Strasbourg, ki je v Alzaciji v Franciji.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Muzej lepih umetnosti, Strasbourg · Poglej več »
Nadzorni balon
Britanski nadzorni balon leta 1908 Kitajski balon nad Združenimi državami Amerike leta 2023 Nadzorni balon je balon, katerega glavni namen je izvidništvo.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Nadzorni balon · Poglej več »
Napoleon III.
Napoléon III.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Napoleon III. · Poglej več »
Narcisse Virgilio Díaz de la Peña
Narcisse Virgilio Díaz de la Peña, francoski slikar Barbizonske šole, * 20. avgust 1807, † 18. november 1876.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Narcisse Virgilio Díaz de la Peña · Poglej več »
Nemška cesarska krona
Nemška cesarska krona (v nemščini: deutsche Kaiserkrone) je bila simbolna krona Nemškega cesarstva.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Nemška cesarska krona · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nogent-sur-Marne
Nogent-sur-Marne je vzhodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Val-de-Marne.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Nogent-sur-Marne · Poglej več »
Nord - Pas-de-Calais
Nord - Pas-de-Calais je bila do leta 2015 najsevernejša francoska regija ob meji z Belgijo.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Nord - Pas-de-Calais · Poglej več »
Observatorij v Strasbourgu
Observatorij v Strasbourgu je astronomski observatorij v Strasbourgu, v Franciji.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Observatorij v Strasbourgu · Poglej več »
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Olimpijske igre · Poglej več »
Optant
Spominska plošča istrskim in dalmatinskim optantom (ezulom) v Veroni Optant je prebivalec pokrajine, ki je po vojni pripadla drugi državi, in ima po mednarodnem pravu pravico optirati (lat. optare izbirati, želeti, izbrati med danimi možnostmi), to pomeni uradno izbrati državljanstvo in izjaviti željo prebivati v državi, ki je ozemlje izgubila.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Optant · Poglej več »
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Orléans · Poglej več »
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Otto von Bismarck · Poglej več »
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Palača Fontainebleau · Poglej več »
Palača Garnier
Palača Garnier, zadaj z odrsko stavbo in upravnim traktom Palača Garnier, znana tudi kot Opéra Garnier, je (poleg Opéra Bastille) ena od dveh pariških opernih hiš, ki sta podrejeni državni ustanovi Opéra National de Paris.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Palača Garnier · Poglej več »
Palača neodvisnosti
Palača neodvisnosti (Dinh Độc Lập), v javnosti znana tudi kot kongresna dvorana ponovne združitve (Hội trường Thống Nhất), je znamenitost v mestu Hošiminh (prej znanem kot Sajgon) v Vietnamu.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Palača neodvisnosti · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Pariz · Poglej več »
Paul Cézanne
Paul Cézanne, francoski postimpresionistični slikar, * 19. januar 1839, Aix-en-Provence, Francija, † 22. oktober 1906, Aix-en-Provence.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Paul Cézanne · Poglej več »
Paul Durand-Ruel
Paul Durand-Ruel (31. oktober 1831, Pariz - 5. februar 1922, Pariz) je bil francoski trgovec z umetninami, ki je povezan z impresionisti in barbizonsko šolo.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Paul Durand-Ruel · Poglej več »
Paul von Hindenburg
Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Paul von Hindenburg · Poglej več »
Péronne, Somme
Péronne je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Somme.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Péronne, Somme · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Pomeni imen asteroidov: 1–500 · Poglej več »
Protokoli sionskih modrecev
Naslovna stran ameriške izdaje ''Protokolov'' iz leta 1934 (''Patriotic Publishing co, ''Chicago) Uokvirjeno besedilo opozarja, da je za »te dokumente v Sovjetski Rusiji zagrožena smrtna kazen.« Reprodukcija ruske izdaje Sergeja Nilusa iz leta 1905, objavljena v ''Praemonitus Praemunitus'' (1920). Protokoli sionskih modrecev (tudi Zapisniki sestankov častitljivih starešin Siona) so protijudovski pamflet, ki naj bi opisoval judovski načrt za svetovno prevlado. Izmišljeno besedilo, vpliven razstavni predmet iz orožarne protijudovskih zarotniških teoretikov, je bilo prvič objavljeno za čas Ruskega imperija leta 1903. Po 1. svetovni vojni so Protokole prevajali v druge jezike in širili so se po svetu, četudi jih je že leta 1921 londonski Times razkril kot ponaredek. Po trditvah nekaterih založnikov predstavljajo Protokoli zapisnike s sestanka konec 19. stoletja, na katerem so judovski voditelji razpravljali o cilju svetovne judovske prevlade, ki naj bi ga dosegli z rušenjem morale nevernikov in prevzemom nadzora nad tiskom in svetovnim gospodarstvom. Širše so postali znani zlasti po izdaji Henryja Forda v ZDA leta 1920 in v nemških izdajah Gottfrieda zur Beeka ter Theodorja Fritscha. Hitler je bil njih zagovornik in po njegovem prevzemu oblasti so Protokoli postali šolsko berilo za nemške šole. Kljub temu da gre dokazano za ponaredek, med drugim s sodbo v bernskem procesu v letih 1933–1935, protijudovski privrženci zarotniških teorij po vsem svetu, predvsem v islamskih državah in Rusiji, še danes verjamejo v pristnost Protokolov.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Protokoli sionskih modrecev · Poglej več »
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Prusija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvi vatikanski koncil
Prvi vatikanski koncil je bil ekumenski koncil Rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Prvi vatikanski koncil · Poglej več »
Raymond Adolphe Séré de Rivières
Raymond Adolphe Séré de Rivières, francoski general in vojaški inženir, * 20. maj 1815, Albi (Tarn), † 16. februar 1895, Pariz.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Raymond Adolphe Séré de Rivières · Poglej več »
Reims
Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Reims · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Rim · Poglej več »
Robert Koch
Heinrich Hermann Robert Koch, nemški zdravnik in mikrobiolog, * 11. december 1843, Clausthal, † 27. maj 1910, Baden-Baden.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Robert Koch · Poglej več »
Rudolf Diesel
Rudolf Christian Karl Diesel, nemški izumitelj in strojni inženir, * 18. marec 1858, Pariz, Francija, † 30. september 1913, na poti s poštno ladjo SS Dresden na progi Antwerpen - Harwich v Rokavskem prelivu.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Rudolf Diesel · Poglej več »
Rudolf Julius Emmanuel Clausius
Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Rudolf Julius Emmanuel Clausius · Poglej več »
Rueil-Malmaison
Rueil-Malmaison je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France, ob reki Seni.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Rueil-Malmaison · Poglej več »
Saint-Cloud
Saint-Cloud je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France, ob reki Seni.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Saint-Cloud · Poglej več »
Sarreguemines
Sarreguemines (nemško Saargemünd) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Sarreguemines · Poglej več »
Saverne
Saverne (alzaško Zàwere, nemško Zabern) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Saverne · Poglej več »
Sedan
Sedan je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Ardeni.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Sedan · Poglej več »
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Severnonemška konfederacija · Poglej več »
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Seznam pruskih vladarjev · Poglej več »
Seznam vojn
Seznam vojn.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Seznam vojn · Poglej več »
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Skandinavija · Poglej več »
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Strasbourg · Poglej več »
Suresnes
Suresnes je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France, na levem bregu reke Sene.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Suresnes · Poglej več »
Svatba v Kani galilejski
Svatba v Kani galilejski (1563) italijanskega umetnika Paola Veroneseja (1528–1588) je reprezentativna slika, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo poroke v Kani, na kateri Jezus vodo spremeni v vino.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Svatba v Kani galilejski · Poglej več »
Svetozar Marković
Svetozar Marković, srbski publicist, novinar, politični aktivist, literarni kritik, socialist, materialistični in socialistični filozof, revolucionar, * 21. september 1846, Zaječar, Kneževina Srbija (sedaj Srbija), † 26. februar 1875, Trst, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Svetozar Marković · Poglej več »
Thionville
Thionville (luksemburško Diddenuewen, nemško Diedenhofen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Thionville · Poglej več »
Thomas Carlyle
Thomas Carlyle, škotski zgodovinar, filozof, esejist, satirik, prevajalec in matematik, * 4. december 1795, Ecclefechan, Združeno kraljestvo, † 5. februar 1881, London, ZK.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Thomas Carlyle · Poglej več »
Toul
Toul (nemško Tull) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Toul · Poglej več »
Trdnjava Marienberg
Trdnjava Marienberg (nemško Festung Marienberg) je pomembna znamenitost na levem bregu reke Majne v Würzburgu v Frankovski regiji na Bavarskem v Nemčiji.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Trdnjava Marienberg · Poglej več »
Tuilerijska palača
Tuilerijska palača (IPA) je bila kraljeva in cesarska palača v Parizu, ki je stala na desnem bregu reke Sene.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Tuilerijska palača · Poglej več »
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Versailles · Poglej več »
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Versajska palača · Poglej več »
Viljem I. Nemški
Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Viljem I. Nemški · Poglej več »
Vojna v kolonijah
Vojna v kolonijah zajema spopade, ki so se dogajali med prvo svetovno vojno v nemških kolonijah.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Vojna v kolonijah · Poglej več »
Vojne reparacije
Vojne reparacije (tudi vojna odškodnina) je odškodnina, ki jo po vojni plača ena stran drugi.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Vojne reparacije · Poglej več »
Vojno stanje
Vojno stanje pomeni uvedbo neposrednega vojaškega nadzora nad običajnimi civilnimi funkcijami ali vladno ukinitev civilnega prava, zlasti v odziv pri začasno nujnih primerih, ko so civilne sile preobremenjene, ali na zasedenem ozemlju.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Vojno stanje · Poglej več »
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija) · Poglej več »
Vosges
Vosges (oznaka 88) je francoski departma, imenovan po hribovju Vogezov, ki zavzemajo njegov dobršen del.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Vosges · Poglej več »
Wissembourg
Wissembourg (nemško Weißenburg) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Wissembourg · Poglej več »
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in Wittelsbachi · Poglej več »
10. maj
10.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in 10. maj · Poglej več »
1871
1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in 1871 · Poglej več »
23. oktober
23.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in 23. oktober · Poglej več »
27. oktober
27.
Novo!!: Francosko-pruska vojna in 27. oktober · Poglej več »
