Kazalo
130 odnosi: Accademia della Crusca, Albertino Mussato, Alegorija Razumnosti, Andrea del Castagno, Andrea Mantegna, Andrej Capuder, Angelo Poliziano, Angleška renesansa, Anton Žakelj, Arezzo, Avtobiografija, Španski zlati vek, Železna krona Langobardov, Bazilika Santa Maria Novella, Beneška renesansa, Biblioteca Marciana, Bologna, Canzoniere, Castel Nuovo, Cosimo Medičejski Starejši, Daniel Naborowski, Dante Alighieri, De architectura, Doževa palača, Družina Colonna, Eponim, Fabrizio Spada, Firence, France Prešeren, Gaj Valerij Katul, Garcilaso de la Vega (pesnik), Gazele, Genadij Nikolajevič Ajgi, Geoffrey Chaucer, Giacomo Leopardi, Giovanni Boccaccio, Giuseppe Belli, Gorništvo, Hafez, Hano (slon), Humanizem, Italija, Italijanščina, Italijani, Italijanska renesansa, Italijanski renesančni vrt, Jacopo da Bologna, Janez Čop (literat), Javni park, Gorica, John Donne, ... Razširi indeks (80 več) »
Accademia della Crusca
Accademia della Crusca je italijanska ustanova, ki se ukvarja izključno z jezikoslovjem in filologijo italijanščine.
Poglej Francesco Petrarca in Accademia della Crusca
Albertino Mussato
Albertino Mussato, italijanski pesnik, zgodovinar in politik, * 1261, Padova, † 31. maj 1329, Chioggia.
Poglej Francesco Petrarca in Albertino Mussato
Alegorija Razumnosti
Alegorija Razumnosti (približno 1550–1565) je slika olje na platnu, ki je bila pripisana italijanskemu umetniku Tizianu in njegovim pomočnikom.
Poglej Francesco Petrarca in Alegorija Razumnosti
Andrea del Castagno
Andrea del Castagno (italijanščina) ali Andrea di Bartolo di Bargilla (izgovarja se; ok. 1419–19. avgusta 1457 je bil italijanski renesančni slikar iz Firenc, na katerega sta vplivala predvsem Masaccio in Giotto di Bondone. Njegova dela vključujejo freske v cerkvi Sant'Apolloniji v Firencah in naslikan konjeniški spomenik Niccolòja da Tolentina (1456) v stolnici v Firencah.
Poglej Francesco Petrarca in Andrea del Castagno
Andrea Mantegna
Andrea Mantegna (okoli 1431 – 13. september 1506) je italijanski slikar, študent rimske arheologije in zet Jacopa Bellinija.
Poglej Francesco Petrarca in Andrea Mantegna
Andrej Capuder
Andrej Capuder, slovenski pisatelj, esejist, pesnik, romanist, prevajalec, univerzitetni profesor, politik in diplomat, * 23. november 1942, Ljubljana, † 22. avgust 2018.
Poglej Francesco Petrarca in Andrej Capuder
Angelo Poliziano
Agnolo (Angelo) Ambrogini, znan tudi pod vzdevkom Poliziano, italijanski renesančni humanist, pesnik in filolog, * 14. julij 1454, Monetepulciano, Toskana, † 29. september 1494, Firence, Toskana.
Poglej Francesco Petrarca in Angelo Poliziano
Angleška renesansa
Angleška renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Angliji od konca 15.
Poglej Francesco Petrarca in Angleška renesansa
Anton Žakelj
Anton Žakelj (psevdonim Rodoljub Ledinski), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pesnik in zbiratelj narodnega blaga, * 14. oktober 1816, Ledine, † 26. april 1868, Mali Trn.
Poglej Francesco Petrarca in Anton Žakelj
Arezzo
Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani.
Poglej Francesco Petrarca in Arezzo
Avtobiografija
Avtobiografija (iz grščine: αὐτός-autos sebe + βίος-bios življenje + γράφειν-graphein pisati) je življenjepis izpod peresa osebe same oz.
Poglej Francesco Petrarca in Avtobiografija
Španski zlati vek
Španski zlati vek (špansko Siglo de oro) je obdobje razcveta španske umetnosti in literature, ki sovpada z vzponom španske Habsburške dinastije.
Poglej Francesco Petrarca in Španski zlati vek
Železna krona Langobardov
Železna krona Langobardov (italijansko: Corona ferrea di Lombardia, latinsko: Corona ferrea Longobardi) je tako relikviarij kot ena najstarejših kraljevih insignij krščanskega sveta.
Poglej Francesco Petrarca in Železna krona Langobardov
Bazilika Santa Maria Novella
Bazilika Santa Maria Novella je cerkev v Firencah, v Italiji, ki stoji tik ob glavni železniški postaji, imenovani po njej.
Poglej Francesco Petrarca in Bazilika Santa Maria Novella
Beneška renesansa
Beneška renesansa je imela izrazit značaj v primerjavi s splošno italijansko renesanso drugod.
Poglej Francesco Petrarca in Beneška renesansa
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Francesco Petrarca in Biblioteca Marciana
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Francesco Petrarca in Bologna
Canzoniere
Canzoniere (italijansko Pesmarica) ali Rerum vulgarium frammenta so najbolj znano delo italijanskega književnika Francesca Petrarke.
Poglej Francesco Petrarca in Canzoniere
Castel Nuovo
Castel Nuovo ("Novi grad"), pogosto imenovan Maschio Angioino (italijansko za "Anžujski stolp"), je srednjeveški grad pred trgom Piazza Municipio in mestno hišo (Palazzo San Giacomo) v središču Neaplja, Kampanija, Italija.
Poglej Francesco Petrarca in Castel Nuovo
Cosimo Medičejski Starejši
Cosimo Medičejski Starejši, ugledni gospod, neformalni voditelj florentinske republike, * 27. september 1389, Firence, † 1. avgust 1464, Firence.
Poglej Francesco Petrarca in Cosimo Medičejski Starejši
Daniel Naborowski
Daniel Naborowski, poljski renesančni in baročni kalvinistični pesnik in prevajalec, * 1573, Krakov, † 1640, Vilna.
Poglej Francesco Petrarca in Daniel Naborowski
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Francesco Petrarca in Dante Alighieri
De architectura
De architectura ('O arhitekturi', objavljeno kot Deset knjig o arhitekturi) je traktat o arhitekturi, ki ga je kot vodnik pri gradbenih projektih napisal rimski arhitekt in vojaški inženir Marcus Vitruvius Pollio in posvetil svojemu mecenu, cesarju Avgustu.
Poglej Francesco Petrarca in De architectura
Doževa palača
Francesco Guardi: ''Sala del Collegio'' Doževa palača (italijansko Palazzo Ducale) je bila sedež doža in je simbol Benetk.
Poglej Francesco Petrarca in Doževa palača
Družina Colonna
Družina Colonna (tudi samo Colonna), znana tudi kot Sciarrillo ali Sciarra, je italijanska plemiška družina, ki je del papeškega plemstva.
Poglej Francesco Petrarca in Družina Colonna
Eponim
Eponimi (grško eponymon.
Poglej Francesco Petrarca in Eponim
Fabrizio Spada
Fabrizio Spada, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. marec 1643, Rim, Papeška država, † 15. junij 1717, Rim, Papeška država Bil je državni tajnik pod Inocencom XII..
Poglej Francesco Petrarca in Fabrizio Spada
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Francesco Petrarca in Firence
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Francesco Petrarca in France Prešeren
Gaj Valerij Katul
Gaj Valerij Katul (latinsko Gaius Valerius Catullus), rimski pesnik, * 84 pr. n. št., Verona, † 54 pr. n. št., Rim.
Poglej Francesco Petrarca in Gaj Valerij Katul
Garcilaso de la Vega (pesnik)
Garci Lasso de la Vega (Toledo, med letoma 1498 in 1501 - Nica, 14. oktober 1536), bolje poznan kot Garcilaso de la Vega, je bil španski pesnik in vojak v literarnozgodovinskem obdobju Zlate dobe španske književnosti (Siglo de oro).
Poglej Francesco Petrarca in Garcilaso de la Vega (pesnik)
Gazele
Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.
Poglej Francesco Petrarca in Gazele
Genadij Nikolajevič Ajgi
Genadij Nikolajevič Ajgi (Генна́дий Никола́евич Айги́; čuvaško: Айхи) (1934 – 2006), čuvaško-ruski pesnik in prevajalec, 21. avgust 1934, Šajmurzino, † 21. februar 2006, Moskva.
Poglej Francesco Petrarca in Genadij Nikolajevič Ajgi
Geoffrey Chaucer
Geoffrey Chaucer, angleški pesnik, pisatelj, filozof, birokrat in diplomat, * 1343, verjetno London, Anglija, † 25. oktober 1400, verjetno London.
Poglej Francesco Petrarca in Geoffrey Chaucer
Giacomo Leopardi
Giacomo Leopardi (Giacomo Taldegardo Francesco di Sales Saverio Pietro Leopardi), italijanski romantični pesnik, * 29. junij 1798, Recanati v Markah, Italija, † 14. junij 1837, Neapelj, Italija.
Poglej Francesco Petrarca in Giacomo Leopardi
Giovanni Boccaccio
Giovanni Boccaccio, italijanski renesančni pisatelj in pesnik, * 16. junij 1313, Firence ali Certaldo, Italija, † 21. december 1375, Certaldo.
Poglej Francesco Petrarca in Giovanni Boccaccio
Giuseppe Belli
Giuseppe Belli (rojen kot Giuseppe Francesco Antonio Maria Gioachino Raimondo Belli) * 7. september 1791 †21. december 1863 je bil italijanski pisatelj in pesnik, ki je pisal sonete - največ v rimskem narečju.
Poglej Francesco Petrarca in Giuseppe Belli
Gorništvo
Mala Mojstrovka) Gorníštvo je dejavnost v gorah, ki obsega tako letne kot tudi zimske vzpone.
Poglej Francesco Petrarca in Gorništvo
Hafez
Khāvdže Šams-od-Dīn Moḥamad Ḥāfeẓ-e Šīrāzī, znan po svojem nom-de-plume Hafez (Ḥāfeẓ, "hranilnik; (varni) imetnik"; 1325-139): Hafez (ali Hafis) e bil Perzijski lirski pesnik, njegova dela obravnavajo mnogi Iranci kot vrhunec perzijske literature.
Poglej Francesco Petrarca in Hafez
Hano (slon)
Hano (Hanno ali), * okoli 1509 Cejlon (sedaj Šrilanka), † 16. junij 1516 Rim, je bil bel udomačen slon doma z otoka Cejlona, last Leona X. in predmet obravnave v Bedinijevi knjigi The Pope's Elephant; An Elephant's Journey from Deep in India to the Heart of Rome.
Poglej Francesco Petrarca in Hano (slon)
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Francesco Petrarca in Humanizem
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Francesco Petrarca in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Francesco Petrarca in Italijanščina
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Francesco Petrarca in Italijani
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Poglej Francesco Petrarca in Italijanska renesansa
Italijanski renesančni vrt
Italijanski renesančni vrt je bil nov slog vrta, ki se je pojavil konec 15.
Poglej Francesco Petrarca in Italijanski renesančni vrt
Jacopo da Bologna
Jacopo da Bologna, italijanski skladatelj, * pred 1340, † 1360.
Poglej Francesco Petrarca in Jacopo da Bologna
Janez Čop (literat)
Janez Čop, slovenski literat, *1810 ali 28. junij 1813, Žirovnica, † 25. junij 1845 ali 1846, Dunaj.
Poglej Francesco Petrarca in Janez Čop (literat)
Javni park, Gorica
Javni park je glavni park v Gorici.
Poglej Francesco Petrarca in Javni park, Gorica
John Donne
John Donne (IPA), angleški pesnik in duhovnik, * 1572, London, Anglija, † 31. marec 1631.
Poglej Francesco Petrarca in John Donne
Josip Stritar
Josip Stritar (tudi Jožef/Joseph Stritar), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec, * 6. marec 1836, Podsmreka pri Velikih Laščah, † 25. november 1923, Rogaška Slatina.
Poglej Francesco Petrarca in Josip Stritar
Juana Inés de la Cruz
Juana Inés de Asbaje y Ramírez de Santillana, bolje poznana kot sor (šp. sestra, nuna) Juana Inés de la Cruz (San Miguel Nepantla, 12. november 1648 - México, 17. april 1695) je bila redovnica rodu sv.
Poglej Francesco Petrarca in Juana Inés de la Cruz
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Francesco Petrarca in Karel IV. Luksemburški
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Francesco Petrarca in Klasicizem
Konji svetega Marka
Konji svetega Marka (italijansko Cavalli di San Marco), znani tudi kot Triumfalna kvadriga, je skupina rimskih bronastih kipov štirih konj, prvotno del spomenika s prikazom kvadrige (štirivprega, ki se je uporabljala za dirkanje z vozovi)). Konje so postavili na fasado, na ložo nad verando bazilike svetega Marka v Benetkah, ob opustošenju Konstantinopla leta 1204.
Poglej Francesco Petrarca in Konji svetega Marka
Kvintilijan
Mark Fabij Kvintilijan (lat. Marcus Fabius Quintilianus), rimski retorik španskega rodu.
Poglej Francesco Petrarca in Kvintilijan
La Celestina
Tragikomedija Calista in Melibeje. Naslovnica iz leta 1599. Ime Celestina se je uveljavilo za delo, katerega pravi naslov je Tragedija Calista in Malibeje.
Poglej Francesco Petrarca in La Celestina
Laura Cereta
Laura Cereta, italijanska pisateljica, * september 1469, † 1499 Laura Cereta je bila ena izmed velikih humanističnih in feminističnih pisateljic Italije v 15.
Poglej Francesco Petrarca in Laura Cereta
Ljubezenski soneti
Ljubezenski soneti (Prešeren jih v rokopisu imenuje Ljubeznjeni sonetje) so cikel šestih Prešernovih sonetov in predstavljajo začetke Prešernovega sonetizma.
Poglej Francesco Petrarca in Ljubezenski soneti
Lorenzo Valla
Lorenzo Valla (lorènco vàlla), italijanski humanist, filolog, filozof in zgodovinar, * 1407, Rim, Italija, † 1. avgust 1457, Rim.
Poglej Francesco Petrarca in Lorenzo Valla
Madrigal
Madrigal je renesančna polifona vokalna glasbena oblika, komponirana na posvetna besedila.
Poglej Francesco Petrarca in Madrigal
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Francesco Petrarca in Manierizem
Mont Ventoux
Vrh Mont Ventouxa Zemljevid ozemlja, Mont Ventoux Mont Ventoux (okcitansko Ventor, provansalsko Ventour) je 1912 m visoka gora v jugovzhodni francoski pokrajini Provansi približno 20 km severovzhodno od Carpentrasa, departma Vaucluse.
Poglej Francesco Petrarca in Mont Ventoux
Nagrada Radojke Vrančič
Nagrada Radojke Vrančič je priznanje, ki se podeljuje za posebno dobre prevode umetnostnih in znanstvenih besedil iz tujih jezikov v slovenščino.
Poglej Francesco Petrarca in Nagrada Radojke Vrančič
Narcis in Eho
John William Waterhouse: ''Narcis in Eho'' Narcis in Eho je mitološka zgodba o Narcisovi preobrazbi v cvet in preobrazbi nimfe Eho v odmev.
Poglej Francesco Petrarca in Narcis in Eho
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Francesco Petrarca in Padova
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Francesco Petrarca in Palatinski grof
Palazzo Ducale, Urbino
Palazzo Ducale ali Vojvodska palača je renesančna stavba v italijanskem mestu Urbino v pokrajini Marke.
Poglej Francesco Petrarca in Palazzo Ducale, Urbino
Papeška palača, Avignon
Papeška palača (francosko Palais des Papes; lo Palais dei Papas v okcitanščini) je zgodovinska palača v Avignonu v južni Franciji.
Poglej Francesco Petrarca in Papeška palača, Avignon
Papež Benedikt XI.
Papež Benedikt XI., rojen kot Nicholas Boccasini, italijanski dominikanec in teolog, papež in blaženec, * 1240, Treviso (Benečija, Sveto rimsko cesarstvo); † 7. julij 1304, Perugia, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo.
Poglej Francesco Petrarca in Papež Benedikt XI.
Papež Benedikt XII.
Benedikt XII., rojen kot Jacques de Novelles oziroma Jacques de Nouveau, z nadevkom Fournier, največkrat pa kar Jacques Fournier (Jacques Fournier, Jacobo Fornerio, Iacobus Fornerius), francoski cistercijan in papež, * okoli 1285 Saverdun (Toulouse, Francosko kraljestvo); † 5. april 1342, Avignon (Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Francesco Petrarca in Papež Benedikt XII.
Papež Benedikt XIII.
Papež Benedikt XIII. (rojen kot Pietro Francesco (Vincenzo Maria) Orsini de Gravina, dominikanski (OP)), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 2. februar 1649, Gravina, † 23. februar 1730 Rim.
Poglej Francesco Petrarca in Papež Benedikt XIII.
Papež Celestin V.
Papež Celestin V., rojen kot Pietro Angeleri, (imenovan tudi Pietro del Murrone ali Morrone oziroma Peter Moronski) je bil celestinski oziroma benediktinski redovnik in rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve ter svetnik; * 1215 Isernia (Molise, Neapeljsko kraljestvo); † 19.
Poglej Francesco Petrarca in Papež Celestin V.
Papež Gregor XI.
Gregor XI., rojen kot Pierre Roger de Beaufort je bil katoliški papež; * 1329 grad Maumont (Limousin, okraj Rosiers d'Égletons, Francosko kraljestvo, danes: Francija); † 27. marec 1378, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Francesco Petrarca in Papež Gregor XI.
Papež Inocenc XII.
Papež Inocenc XII. (rojen kot Antonio Pignatelli del Rastrello), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. marec 1615, Spinazzola (Neapeljsko kraljestvo), † 27. september 1700 Rim (Papeška država).
Poglej Francesco Petrarca in Papež Inocenc XII.
Papež Klemen VI.
Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Francesco Petrarca in Papež Klemen VI.
Papež Leon XII.
Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.
Poglej Francesco Petrarca in Papež Leon XII.
Papež Pij II.
Papež Pij II. (rojstvo ime Enea Silvio Piccolomini), italijanski papež in tržaški škof, pesnik, pisatelj, zgodovinar in humanist; * 18. oktober 1405, Corsignano (pri Sieni, danes Pienza, † 14. avgust 1464, Ancona (danes Italija).
Poglej Francesco Petrarca in Papež Pij II.
Papež Sikst IV.
Papež Sikst IV. (Francesco della Rovere, OFMConv), italijanski rimskokatoliški minorit, kardinal in papež, * 21. julij 1414, Celle, † 12. avgust 1484, Rim.
Poglej Francesco Petrarca in Papež Sikst IV.
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Francesco Petrarca in Pavia
Petrarkizem
Petrarkizem je poezija, ki je nastala pod vplivom pesništva Francesca Petrarce.
Poglej Francesco Petrarca in Petrarkizem
Piram in Tizba
Sir Lawrence Alma Tadema: ''Ask Me No More'' (Piram in Tizba) Piramus in Tisba je v grški mitologiji zgodba o tragični ljubezni dveh zaljubljencev.
Poglej Francesco Petrarca in Piram in Tizba
Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 12001 do 13000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Francesco Petrarca in Pomeni imen asteroidov: 12001–13000
Pomeni imen asteroidov: 36001–37000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 36001 do 37000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Francesco Petrarca in Pomeni imen asteroidov: 36001–37000
Privilegium maius
Rudolf IV. Habsburški, ''Rudolfus Archidux Austriae'' z nadvojvodskim klobukom, naslikan okoli leta 1365 Privilegium maius (nemško Großer Freiheitsbrief, slovensko Veliki privilegij) je bila ponarejena srednjeveška listina, objavljena leta 1358 ali 1359 po naročilu avstrijskega vojvode Rudolfa IV.
Poglej Francesco Petrarca in Privilegium maius
Rebula
Rebula je kakovostno belo vino vrste vitis vinfera.
Poglej Francesco Petrarca in Rebula
Renesančna glasba
Renesančna glasba (francosko: renaissance.
Poglej Francesco Petrarca in Renesančna glasba
Renesančna književnost
Renesančna književnost se je razvila v 14. stoletju v Italiji.
Poglej Francesco Petrarca in Renesančna književnost
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Francesco Petrarca in Renesansa
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Francesco Petrarca in Renesansa 12. stoletja
Renovatio imperii Romanorum
Romul in Rem, obkrožena z napisom ''RENOVATio ROMANOrum'', obnova Rima Restauratio imperii ali Recuperatio Imperii ali Renovatio imperii Romanorum je latinski izraz, ki se uporablja v kontekstu srednjeveškega Vzhodnega rimskega cesarstva in Svetega rimskega cesarstva in pomeni ponovni realni ali retorični zagon, obnovo ali prenovo starega rimskega imperija.
Poglej Francesco Petrarca in Renovatio imperii Romanorum
Rimski triumf
Rimski triumf (triumphus) je bil ljudski praznik in verski obred antičnega Rima, ki je potekal, da bi javno proslavili in blagoslovili uspeh vojaškega poveljnika, ki je vodil rimske sile k zmagi v službi države ali, prvotno in tradicionalno, tistega, ki je uspešno končal tuje vojne.
Poglej Francesco Petrarca in Rimski triumf
Romantična književnost
Romantična književnost označuje po vsej Evropi in Ameriki razširjeno književnost med razsvetljenstvom in realizmom, ki je prevladovala od začetka do srede 19.
Poglej Francesco Petrarca in Romantična književnost
Secretum
Secretum je lahko.
Poglej Francesco Petrarca in Secretum
Secretum (Petrarka)
*Za zgodovinsko-kriminalno poučni roman zakoncev Monaldi & Sorti glej: Secretum Secretum (De secreto conflictu curarum mearum, prevajamo iz latinščine kot Skrivnost ali Moja skrivnostna knjiga, Moj skrivnostni dnevnik) je trilogija dialogov v latinščini, ki jo je Petrarka napisal nekje od 1347 do 1353, v kateri svojo vero preučuje s pomočjo svetega Avguština in "v prisotnosti gospe Resnice".
Poglej Francesco Petrarca in Secretum (Petrarka)
Sekstina
Sekstina je pesemska oblika, sestavljena iz šestih kitic in ene kontere.
Poglej Francesco Petrarca in Sekstina
Seznam cest in ulic v Gorici
Seznam cest in ulic v Občini Gorica, Italija.
Poglej Francesco Petrarca in Seznam cest in ulic v Gorici
Seznam italijanskih filozofov
Seznam italijanskih filozofov.
Poglej Francesco Petrarca in Seznam italijanskih filozofov
Seznam italijanskih pesnikov
Seznam italijanskih pesnikov. Vittorio Alfieri.
Poglej Francesco Petrarca in Seznam italijanskih pesnikov
Simone Martini
Simone Martini, italijanski slikar, * 1284, Siena, † 1344.
Poglej Francesco Petrarca in Simone Martini
Sonet
Sonet je stalna pesniška oblika.
Poglej Francesco Petrarca in Sonet
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Francesco Petrarca in Srednji vek
Stanko Vraz
Stanko Vraz (pravo ime Jakob Fras/Frass), slovensko-hrvaški pesnik in eden od pomembnih pripadnikov ilirskega gibanja, * 30. junij 1810, Cerovec, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija); † 20. maj 1851, Zagreb (današnja Hrvaška), slovenski psevdonim: Jakob Cerovčan, Slovenec iz Slovenie, ilirski psevdonim: Stanko Vraz, Ilir iz Velike Ilirie.
Poglej Francesco Petrarca in Stanko Vraz
Stolnica v Orvietu
Stonica v Orvietu (italijansko Duomo di Orvieto; Cattedrale di Santa Maria Assunta) je velika rimskokatoliška stolnica iz 14.
Poglej Francesco Petrarca in Stolnica v Orvietu
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Francesco Petrarca in Toskana
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Poglej Francesco Petrarca in Treviso
Venera in Mars (Botticelli)
Venera in Mars (italijansko Venere e Marte) je panelna slika italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija iz leta 1485.
Poglej Francesco Petrarca in Venera in Mars (Botticelli)
Vergilij
Publij Vergilij Maron, bolje znan kot Vergílij ali Vergíl (latinsko: Publius Vergilius Maro), rimski pesnik, * 15. oktober 70 pr. n. št., Andes pri Mantovi, Italija, † 21. september 19 pr. n. št., Brindisi, Italija.
Poglej Francesco Petrarca in Vergilij
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Francesco Petrarca in Verona
Villancico
Villancico (po španskem villano - vaški; portugalsko pa tudi Vilancete) je bila priljubljena renesančna pesniška in vokalno-glasbena oblika na Iberskem polotoku.
Poglej Francesco Petrarca in Villancico
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Francesco Petrarca in Visoki srednji vek
Vittoria Colonna
Vitorria Colonna, markiza iz Pescare, italijanska srednjeveška pesnica, svetovljanka in prijateljica Michelangela, *April 1492, Marino, blizu današnjega Rima, †25. Februar 1547, Rim.
Poglej Francesco Petrarca in Vittoria Colonna
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Francesco Petrarca in Vojvodina Avstrija
1302
1302 (MCCCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Francesco Petrarca in 1302
1304
1304 (MCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Francesco Petrarca in 1304
1310
1310 (MCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Francesco Petrarca in 1310
1327
1327 (MCCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Francesco Petrarca in 1327
1336
1336 (MCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Francesco Petrarca in 1336
1337
1337 (MCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Francesco Petrarca in 1337
1341
1341 (MCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Francesco Petrarca in 1341
1345
1345 (MCCCXLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Francesco Petrarca in 1345
1347
1347 (MCCCXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Francesco Petrarca in 1347
1348
1348 (MCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Francesco Petrarca in 1348
1350
1350 (MCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Francesco Petrarca in 1350
1358
1358 (MCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Francesco Petrarca in 1358
1374
1374 (MCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Francesco Petrarca in 1374
18. julij
18.
Poglej Francesco Petrarca in 18. julij
19. julij
19.
Poglej Francesco Petrarca in 19. julij
20. julij
20.
Poglej Francesco Petrarca in 20. julij
6. april
6.
Poglej Francesco Petrarca in 6. april
Prav tako znan kot Petrarca, Petrarka.