Kazalo
160 odnosi: Amboise, Amfiteater v Nîmesu, Ana Klevska, Angoulême, Angoumois, Atlantski ocean, Škofovska palača, Montauban, Šmalkaldenska zveza, Épernay, Benvenuto Cellini, Biblioteca Marciana, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Pavii, Bona Sforza, Bretanja, Cambrai, Canal du Midi, Canal latéral à la Garonne, Castres, Cellinijeva solnica, Chambord, Loir-et-Cher, Chartres, Château de Chambord, Château de Chenonceau, Château de Saint-Germain-en-Laye, Château de Villandry, Cognac, Collège de France, De Corvatiae desolatione, Družina Sforza, Emblem, Entrevaux, Felix Austria, Fontainebleau, Fontainebleaujska šola, Franc I., Franc II. Francoski, Francoska književnost 16. stoletja, Francoska renesančna arhitektura, Francoska renesansa, Francoske verske vojne, Francoski park, Francoski renesančni vrtovi, Gaspard de Saulx, Gaspard II. de Coligny, Gemma Augustea, Giacomo Barozzi da Vignola, Giovanni dalle Bande Nere, Giulio Romano, Grad Louvre, ... Razširi indeks (110 več) »
Amboise
Amboise je naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Indre-et-Loire regije Center.
Poglej Franc I. Francoski in Amboise
Amfiteater v Nîmesu
Amfiteater v Nîmesu ali Arena Nîmes je rimski amfiteater v francoskem mestu Nîmes.
Poglej Franc I. Francoski in Amfiteater v Nîmesu
Ana Klevska
Anna Klevska (* 22. september 1515 v Düsseldorfu; † 16. julij 1557 na gradu Richmond House, Whitehall, London) je bila druga, od treh hčera Johanna III., vojvode gradu Jülich-Kleve († 1539), in Marije von Jülich († 1543).
Poglej Franc I. Francoski in Ana Klevska
Angoulême
Panorama mesta Angoulême Angoulême je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente.
Poglej Franc I. Francoski in Angoulême
Angoumois
Angoumois je nekdanja grofija in zgodovinska provinca v zahodni Franciji s središčem v Angoulêmu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno ozemlje pretežno pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente, majhen del pa departmaju Deux-Sèvres.
Poglej Franc I. Francoski in Angoumois
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Franc I. Francoski in Atlantski ocean
Škofovska palača, Montauban
Nekdanja škofijska palača v Montaubanu je v francoskem departmaju Tarn-et-Garonne, 17, rue de l'Hotel de Ville, poleg mostu Pont Vieux.
Poglej Franc I. Francoski in Škofovska palača, Montauban
Šmalkaldenska zveza
Šmalkaldenska zveza je zveza, ki so jo sklenili protestantski knezi in mesta pod vodstvom saškega volilnega kneza Ivana Stanovitnega in hessenskega deželnega grofa Filipa I. proti cesarju Karlu V. v obrambo protestantske vere.
Poglej Franc I. Francoski in Šmalkaldenska zveza
Épernay
Épernay je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne.
Poglej Franc I. Francoski in Épernay
Benvenuto Cellini
Benvenuto Cellini, italijanski zlatar, kipar in pisatelj, * 3. november 1500, † 13. februar 1571 Njegova najbolj znana ohranjena dela so Cellinijeva solnica, kip Perzej z Meduzino glavo in njegova avtobiografija, ki je bila opisana kot »eden najpomembnejših dokumentov 16.
Poglej Franc I. Francoski in Benvenuto Cellini
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Franc I. Francoski in Biblioteca Marciana
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Franc I. Francoski in Bitka pri Mohaču
Bitka pri Pavii
Bitka pri Pavii se lahko nanaša na naslednje bitke.
Poglej Franc I. Francoski in Bitka pri Pavii
Bona Sforza
Bona Sforza d'Aragona je bila druga žena poljskega kralja Sigismunda I. Starega in kot taka kraljica Poljske in velika kneginja Litve, * 2. februar 1494, Vigevano, Milanska vojvodina, † 19. november 1557, Bari, Neapeljsko kraljestvo.
Poglej Franc I. Francoski in Bona Sforza
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Franc I. Francoski in Bretanja
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Franc I. Francoski in Cambrai
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Poglej Franc I. Francoski in Canal du Midi
Canal latéral à la Garonne
Canal de Garonne, včasih Canal Latéral de la Garonne, je 196 km dolg francoski prekop iz sredine 19.
Poglej Franc I. Francoski in Canal latéral à la Garonne
Castres
Castres (okcitansko Castras) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Tarn.
Poglej Franc I. Francoski in Castres
Cellinijeva solnica
Cellinijeva solnica(na Dunaju imenovana Saliera) je delno emajlirana zlata namizna skulptura Benvenuta Cellinija.
Poglej Franc I. Francoski in Cellinijeva solnica
Chambord, Loir-et-Cher
Chambord je Občina v departmaju Loir-et-Cher regije Centre-Val de Loire.
Poglej Franc I. Francoski in Chambord, Loir-et-Cher
Chartres
Chartres je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Eure-et-Loir.
Poglej Franc I. Francoski in Chartres
Château de Chambord
Château de Chambord v Chambordu, Centre-Val de Loire, Francija, je eden najbolj prepoznavnih dvorcev na svetu zaradi svoje zelo značilne francoske renesančne arhitekture, ki združuje tradicionalno francoske srednjeveške oblike s klasičnimi renesančnimi strukturami.
Poglej Franc I. Francoski in Château de Chambord
Château de Chenonceau
Château de Chenonceau (francosko) je francoski dvorec, ki se razteza čez reko Cher, blizu majhne vasice Chenonceaux, Indre-et-Loire, Centre-Val de Loire.
Poglej Franc I. Francoski in Château de Chenonceau
Château de Saint-Germain-en-Laye
Château de Saint-Germain-en-Laye je nekdanja kraljeva palača v občini Saint-Germain-en-Laye, v departmaju Yvelines, približno 19 km zahodno od Pariza, Francija.
Poglej Franc I. Francoski in Château de Saint-Germain-en-Laye
Château de Villandry
Palača Villandry (francosko Château de Villandry) je palača v dolini reke Cher, v mestu Amboise v departmaju Indre-et-Loire (Francija).
Poglej Franc I. Francoski in Château de Villandry
Cognac
Cognac (saintonško Cougnat) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefekturi departmaja Charente.
Poglej Franc I. Francoski in Cognac
Collège de France
Collège de France (Francoski kolegij) je prestižna javna visokošolska ustanova, ena od t. i. Grands établissements s sedežem v 5.
Poglej Franc I. Francoski in Collège de France
De Corvatiae desolatione
De Corvatiae desolatione je govor, ki ga je imel Simon Begnius najprej med Petim lateranskim koncilom 27. aprila 1513; tukaj objavljeni govor pa pred papežem Leonom X. in kardinali 5. novembra 1516.
Poglej Franc I. Francoski in De Corvatiae desolatione
Družina Sforza
Sforza je bila vladajoča družina v renesančni Italiji, s sedežem v Milanu.
Poglej Franc I. Francoski in Družina Sforza
Emblem
''Candide et syncer'' Emblem je likovno znamenje, ki simbolizira kako pripadnost, dejavnost ali idejoSSKJ ali emblem je abstraktna ali reprezentativna slikovna podoba, ki predstavlja zamisel, kot moralno resnico ali alegorijo ali osebo, kot kralja ali svetnika.
Poglej Franc I. Francoski in Emblem
Entrevaux
Entrevaux (provansalsko Entrevaus) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-de-Haute-Provence regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Franc I. Francoski in Entrevaux
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Franc I. Francoski in Felix Austria
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Franc I. Francoski in Fontainebleau
Fontainebleaujska šola
Fontainebleaujska šola (francosko École de Fontainebleau) (ok. 1530 - ok. 1610) se nanaša na dve obdobji umetniške produkcije v Franciji v pozni renesansi, osredotočeni na kraljevo palačo Fontainebleau, ki sta bili ključni za oblikovanje severnega manierizma.
Poglej Franc I. Francoski in Fontainebleaujska šola
Franc I.
Franc I. je ime več vladarjev.
Poglej Franc I. Francoski in Franc I.
Franc II. Francoski
Franc II.
Poglej Franc I. Francoski in Franc II. Francoski
Francoska književnost 16. stoletja
Francosko književnost 16.
Poglej Franc I. Francoski in Francoska književnost 16. stoletja
Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesančna arhitektura je slog, ki je bil izrazit med poznim 15.
Poglej Franc I. Francoski in Francoska renesančna arhitektura
Francoska renesansa
Francoska renesansa je bila kulturno in umetniško gibanje v Franciji med 15.
Poglej Franc I. Francoski in Francoska renesansa
Francoske verske vojne
Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.
Poglej Franc I. Francoski in Francoske verske vojne
Francoski park
Francoski park tudi francoski formalni vrt, francosko jardin à la française (dobesedno, 'vrt na francoski način') je slog parka, ki temelji na simetriji razporejeni precej geometrično in se opira na točno začrtane vzorce ter uvaja red v naravo.
Poglej Franc I. Francoski in Francoski park
Francoski renesančni vrtovi
Vrtovi francoske renesanse so vrtni slog, prvotno navdihnjen z italijanskim renesančnim vrtom, ki se je kasneje razvil v veličastnejši in bolj formalni vrt à la française v času vladanja Ludvika XIV. Leta 1495 so kralj Karel VIII. in njegovi plemiči po vojni v Italiji vrnili renesančni slog nazaj v Francijo.
Poglej Franc I. Francoski in Francoski renesančni vrtovi
Gaspard de Saulx
Gaspard de Saulx, gospod Tavanški, francoski maršal za časa Italijanskih vojn in Francoskih verskih vojn, * marec 1509, Dijon, † junij 1573, Château de Sully-sur-Loire.
Poglej Franc I. Francoski in Gaspard de Saulx
Gaspard II. de Coligny
Gaspard de Coligny, gospod Châtillonski, je bil francoski plemič, admiral in hugenotski voditelj med francoskimi verskimi vojnami, * 16. februar 1519, Châtillon-Coligny|Châtillon-sur-Loing, Loiret, † 24. avgust 1572, Pariz.
Poglej Franc I. Francoski in Gaspard II. de Coligny
Gemma Augustea
Gemma Augustea (iz latinščine Avgustova gema) je antična rimska gema, relief, ki je izrezan iz dvoslojnega arabskega oniksa.
Poglej Franc I. Francoski in Gemma Augustea
Giacomo Barozzi da Vignola
Giacomo Barozzi da Vignola (italijansko, * 1. oktober 1507, Vignola, vojvodina Ferrara (danes Italija), † 7. julij 1573, Rim, Papeške države), ki so ga pogosto imenovali tudi preprosto Vignola, je bil eden velikih italijanskih arhitektov manierizma 16.
Poglej Franc I. Francoski in Giacomo Barozzi da Vignola
Giovanni dalle Bande Nere
Lodovico de Medici, kasneje znan kot Giovanni dalle Bande Nere, italijanski kondotjer (condottiero), * 5. april 1498, Forli, † 30. november 1526, Mantova, Vojvodina Mantova.
Poglej Franc I. Francoski in Giovanni dalle Bande Nere
Giulio Romano
Giulio Romano, znan tudi kot Giulio Pippi, je bil italijanski slikar in arhitekt, * 1499, * 1. november 1546.
Poglej Franc I. Francoski in Giulio Romano
Grad Louvre
Grad Louvre, znan tudi kot srednjeveški Louvre, je bil grad, ki ga je zgradil francoski kralj Filip II. na desnem bregu reke Sene, da bi okrepil mestno obzidje, ki ga je zgradil okoli Pariza.
Poglej Franc I. Francoski in Grad Louvre
Grad Sforzesco, Milano
Grad Sforzesco (italijansko: Castello Sforzesco) je grad v Milanu, v severni Italiji.
Poglej Franc I. Francoski in Grad Sforzesco, Milano
Gradovi v dolini reke Loare
Izraz gradovi v dolini reke Loare (fr. Châteaux de la Loire) zajema v srednjem veku zgrajene utrdbe, ki so jih francoski dvorjani prezidali v renesančnem in baročnem slogu, ter kasneje postavljene dvorce velikašev ob spodnjem toku reke Loare, navadno nizvodno od mesta Gien, ter pritokih Maine, Cher, Indre, Creuse in Loir.
Poglej Franc I. Francoski in Gradovi v dolini reke Loare
Grofija Marche
Grofija Marche (francosko Comté de la Marche) je nekdanja srednjeveška grofija v Franciji, danes pretežno ozemlje departmaja Creuse; manjši del je v departmaju Haute-Vienne (okrožje Bellac), nekaj občin pa leži še v departmajih Vienne in Charente.
Poglej Franc I. Francoski in Grofija Marche
Guillaume Budé
Guillaume Budé (Guilielmus Budaeus), francoski renesančni humanist, filolog, pravnik in filozof, * 26. januar 1467, Pariz, Francija, † 23. avgust 1540, Pariz.
Poglej Franc I. Francoski in Guillaume Budé
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Franc I. Francoski in Habsburška monarhija
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.
Poglej Franc I. Francoski in Hajredin Barbarosa
Hans Holbein mlajši
Hans Holbein mlajši (okoli 1497– med 7. oktobrom in 29. novembrom 1543) je bil nemški in švicarski slikar in grafik, ki je delal v slogu severne renesanse.
Poglej Franc I. Francoski in Hans Holbein mlajši
Hôtel particulier
Hôtel particulier je velika mestna palača ali dvorec.
Poglej Franc I. Francoski in Hôtel particulier
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Poglej Franc I. Francoski in Henrik II. Francoski
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Franc I. Francoski in Henrik III. Francoski
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Franc I. Francoski in Hohenzollerji
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Franc I. Francoski in Hugenoti
Italijanska vojna (1521–1526)
Italijanska vojna med letoma 1521 in 1526, znana tudi kot štiriletna vojna, je bila del italijanskih vojn, v kateri so se spopadli Franc I. Francoski in Beneška republika na eni ter cesar Svetega rimskega cesarstva Karel V., Henrik VIII. Angleški in Papeške države na drugi strani.
Poglej Franc I. Francoski in Italijanska vojna (1521–1526)
Italijanske vojne
Italijanske vojne je skupno ime za osem vojn, ki so se med letoma 1494 in 1559 odigrale pretežno na italijanskih tleh in ki so imele za cilj nadoblast nad evropskimi državami, oziroma dosego ravnotežja med tedanjimi velesilami.
Poglej Franc I. Francoski in Italijanske vojne
Italijansko renesančno kiparstvo
Italijansko renesančno kiparstvo je bilo pomemben del umetnosti italijanske renesanse, v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.
Poglej Franc I. Francoski in Italijansko renesančno kiparstvo
Jacques de la Palice
Jacques II de Chabannes de la Palice, francoski plemič in maršal, * 1470, Lapalisse, Auvergne, Francija, † 24. februar 1525.
Poglej Franc I. Francoski in Jacques de la Palice
Jean Calvin
Jean Calvin, francoski verski reformator, teolog, utemeljitelj kalvinistične protestantske cerkve, * 10. julij 1509, Noyon, Pikardija, Kraljevina Francija, † 27. maj 1564, Ženeva, Švicarska konfederacija.
Poglej Franc I. Francoski in Jean Calvin
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Franc I. Francoski in Karel V. Habsburški
Katarina Aragonska
Katarina Aragonska, prva žena angleškega kralja Henrika VIII., * 15. december 1485, Alcalá de Henares, Španija, † 7. januar 1536, grad Kimbolton, Cambridgshire, Združeno kraljestvo.
Poglej Franc I. Francoski in Katarina Aragonska
Katarina Medičejska
Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.
Poglej Franc I. Francoski in Katarina Medičejska
Kraljeva palača, Torino
Kraljeva palača v Torinu (italijansko Palazzo Reale di Torino) je zgodovinska palača Savojcev v mestu Torino v severni Italiji.
Poglej Franc I. Francoski in Kraljeva palača, Torino
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Franc I. Francoski in Kraljevina Navarra
La Belle Ferronnière
La Belle Ferronnière je portret dame, ki jo običajno pripisujejo Leonardu da Vinciju v pariškem Louvru.
Poglej Franc I. Francoski in La Belle Ferronnière
La Belle Jardinière
Lepa vrtnarica (La Belle Jardinière), znana tudi kot Madona z otrokom in sv.
Poglej Franc I. Francoski in La Belle Jardinière
Laval, Mayenne
Laval je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza in je glavno mesto departmaja Mayenne.
Poglej Franc I. Francoski in Laval, Mayenne
Le Havre
Le Havre (normansko Lé Hâvre) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci.
Poglej Franc I. Francoski in Le Havre
Leda in labod (Michelangelo)
Leda in labod je Michelangelova izgubljena slika tempere na platnu, ki je nastala leta 1530, zdaj pa je ohranjena le v kopijah in različicah.
Poglej Franc I. Francoski in Leda in labod (Michelangelo)
Leonardo da Vinci
Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.
Poglej Franc I. Francoski in Leonardo da Vinci
Limousin (provinca)
Limousin (okcitansko Lemosin) je nekdanja provinca v južni Franciji s središčem v Limogesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je bila večina njenega ozemlja razdeljena na novoustanovljena departmaja Corrèze in Haute-Vienne regije Limousin.
Poglej Franc I. Francoski in Limousin (provinca)
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Franc I. Francoski in Loara
Lorenzo II. Medičejski
Lorenzo II.
Poglej Franc I. Francoski in Lorenzo II. Medičejski
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Franc I. Francoski in Louvre
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Poglej Franc I. Francoski in Louvrska palača
Ludvik XII. Francoski
Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.
Poglej Franc I. Francoski in Ludvik XII. Francoski
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Poglej Franc I. Francoski in Madrid
Madridska pogodba
Madridska pogodba je skupno poimenovanje za mnogo sporazumov, dogovorov, mirovnih pogodb, konvencij, protokolov ipd.
Poglej Franc I. Francoski in Madridska pogodba
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Franc I. Francoski in Manierizem
Marija I. Angleška
Marija I. Tudor, angleška in irska kraljica, * 18. februar 1516, † 17. november 1558.
Poglej Franc I. Francoski in Marija I. Angleška
Maubeuge
Maubeuge (nizozemsko Mabuse) je mesto in občina v severnem francoskem departmaju Nord regije Nord-Pas-de-Calais.
Poglej Franc I. Francoski in Maubeuge
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Poglej Franc I. Francoski in Medičejci
Medičejska vila v Cafaggiolu
Medičejska vila v Cafaggiolu (italijansko Villa Medicea di Cafaggiolo) je vila v bližini toskanskega mesta Barberino di Mugello v dolini reke Sive, približno 25 kilometrov severno od Firenc v osrednji Italiji.
Poglej Franc I. Francoski in Medičejska vila v Cafaggiolu
Melfi
Melfi (lukansko Mèlfe) je mesto in občina v južnoitalijanski pokrajino Potenza v deželi Bazilikata, na pol poti med Neapljem in Barijem.
Poglej Franc I. Francoski in Melfi
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Franc I. Francoski in Milano
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Franc I. Francoski in Milanska vojvodina
Mona Liza
cm (Louvre, Pariz). Móna Líza (italijansko, špansko La Gioconda, francosko La Joconde) je slika renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, naslikana na les z oljnimi barvami, nekako med letoma 1503 in 1505.
Poglej Franc I. Francoski in Mona Liza
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Franc I. Francoski in Neapeljsko kraljestvo
Nojonski mir
Nojonski mir je mirovna pogodba, ki sta jo 13. avgusta 1516 podpisala Karel I. Španski (bodoči cesar Karel V.), in Franc I. Francoski v Nojoni, v Burgundiji (danes Noyon, severna Francija).
Poglej Franc I. Francoski in Nojonski mir
Obvezni izvod
Obvezni izvod je izvod publikacije, ki ga mora po zakonu zavezanec, navadno izdelovalec ali založnik, oddati določeni ustanovi, organu, navadno knjižnici.
Poglej Franc I. Francoski in Obvezni izvod
Odlok iz Villers-Cotterêtsa
Stran 56. v odloku. Odlok iz Villers-Cotterêtsa (L'Ordonnance de Villers-Cotterêts) je pravni tekst, ki ga je sprejel francoski kralj Franc I. med 10.
Poglej Franc I. Francoski in Odlok iz Villers-Cotterêtsa
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Franc I. Francoski in Orléans
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Franc I. Francoski in Osmansko cesarstvo
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Poglej Franc I. Francoski in Palača Fontainebleau
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Poglej Franc I. Francoski in Palais de la Cité
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Poglej Franc I. Francoski in Papež Leon X.
Papež Marcel II.
Papež Marcel II., rojen kot Marcello Cervini, italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 6. maj 1501, Montefano, † 1. maj 1555, Rim.
Poglej Franc I. Francoski in Papež Marcel II.
Pargali Ibrahim Paša
Pargali Ibrahim Paša (turško Pargalı İbrahim Paşa, Ibrahim Paša iz Parge, Frenk İbrahim Paşa, Zahodnjak, Maktul İbrahim Paşa, Izbranec, po usmrtitvi preimenovan v Makbul, Usmrčeni) je bi prvi veliki vezir Osmanskega cesarstva, ki ga je imenoval sultan Sulejman Veličastni, * okoli 1495, Parga, Beneška republika (zdaj Grčija), † 15.
Poglej Franc I. Francoski in Pargali Ibrahim Paša
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Poglej Franc I. Francoski in Pavia
Personalna unija
Personalna unija je /kombinacija?/ zveza dveh ali več držav, ki imajo istega monarha, medtem ko njihove meje, zakoni in interesi ostajajo različni.
Poglej Franc I. Francoski in Personalna unija
Peter Pavel Vergerij
Peter Pavel Vergerij, italijansko Pier Paolo Vergerio mlajši, beneški papeški nuncij in pozneje protestantski reformator, * ok.
Poglej Franc I. Francoski in Peter Pavel Vergerij
Peti lateranski koncil
Peti lateranski koncil je potekal v letih 1512-1517.
Poglej Franc I. Francoski in Peti lateranski koncil
Petrus Ramus
Petrus Ramus (francosko Pierre de la Ramée), francoski renesančni humanist, matematik, logik, filozof, retorik in pedagog, * 1515, vas Cuts, Pikardija, Francija, † 26. avgust, 1572, Pariz, Francija.
Poglej Franc I. Francoski in Petrus Ramus
Pierre Chambiges
Pierre Chambiges, (umrl 19. junij 1544)), je bil francoski zidarski mojster (maître des œuvres de maçonnerie et pavement de la Ville de Paris) in arhitekt Franca I. in njegovega sina Henrika II.. Kot geodet in arhitekt je bil Chambiges vpleten v številne kraljeve in uradne projekte.
Poglej Franc I. Francoski in Pierre Chambiges
Plenitev Rima (1527)
Plenitev Rima (leta 1527) je bila v zgodovini doslej zadnja in najhujša plenitev Rima.
Poglej Franc I. Francoski in Plenitev Rima (1527)
Pogodba iz Tordesillasa
Pogodba iz Tordesillasa (portugalsko Tratado de Tordesilhas, špansko Tratado de Tordesillas) je skupno ime za dve pogodbi, podpisani 7.
Poglej Franc I. Francoski in Pogodba iz Tordesillasa
Pokol v Vassyju
''Pokol v Vassyju'', barvni bakrorez Fransa Hogenberga, konec 16. stoletja Pokol v Vassyju (francosko massacre de Wassy) je bil poboj hugenotov in drugih meščanov v oboroženi akciji, ki jo je 1.
Poglej Franc I. Francoski in Pokol v Vassyju
Portretno slikarstvo
Portretno slikarstvo je žanr v slikarstvu, kjer je namen predstaviti določen človeški subjekt.
Poglej Franc I. Francoski in Portretno slikarstvo
Pragmatična sankcija iz Bourgesa
Pragmatična sankcija iz Bourgesa je bila odločba francoskega kralja Karla VII., objavljena v Bourgesu 7.
Poglej Franc I. Francoski in Pragmatična sankcija iz Bourgesa
Rafaelove stance
Štiri Rafaelove stanze tvorijo niz sprejemnih prostorov, ki so zdaj del Vatikanskih muzejev v Vatikanu.
Poglej Franc I. Francoski in Rafaelove stance
Rafaelovi kartoni
Rafaelovi kartoni je sedem velikih kartonov (predlog) za tapiserije, ki pripadajo britanski kraljevi zbirki, vendar so od leta 1865 posojeni muzeju Victoria in Albert v Londonu, in jih je oblikoval slikar visoke renesanse Rafael v letih 1515–16 in prikazujejo prizore iz evangelijev in Dela apostolov.
Poglej Franc I. Francoski in Rafaelovi kartoni
Reimska stolnica
Reimska stolnica ali Stonica naše gospe v Reimsu (francosko Notre-Dame de Reims, kar pomeni 'Gospa od Reimsa') je rimokatoliška stolnica v francoskem mestu Reims.
Poglej Franc I. Francoski in Reimska stolnica
Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.
Poglej Franc I. Francoski in Renesančna arhitektura v Italiji
Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesansa (it. Rinascimento) ali preporod umetnosti in književnosti, ki zaznamuje prehod iz srednjega v novi vek, je doba italijanske kulture, ki je globoko vplivala na vso Evropo.
Poglej Franc I. Francoski in Renesančna gibanja zunaj Italije
Renesančno kiparstvo
Renesančno kiparstvo razumemo kot proces obnavljanja kiparstva klasične antike.
Poglej Franc I. Francoski in Renesančno kiparstvo
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Franc I. Francoski in Renesansa
Ringlo
Ringlo so skupina kultivarjev navadne evropske slive Prunus domestica.
Poglej Franc I. Francoski in Ringlo
Rocroi
Rocroi je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Ardeni regije Šampanja-Ardeni.
Poglej Franc I. Francoski in Rocroi
Rosso Fiorentino
''Snemanje s križa'', Rosso Fiorentino, 1521 Rosso Fiorentino (rojen kot Giovan Battista di Jacopo), italijanski slikar, * 1494, † 1540.
Poglej Franc I. Francoski in Rosso Fiorentino
Ruelle-sur-Touvre
Ruelle-sur-Touvre je naselje in občina v zahodnem francoskem departmaju Charente regije Poitou-Charentes.
Poglej Franc I. Francoski in Ruelle-sur-Touvre
Saint-Dizier
Saint-Dizier je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Haute-Marne.
Poglej Franc I. Francoski in Saint-Dizier
Saint-Germain-en-Laye
Cerkev sv. Germaina bolniška kapela, Saint-Germain-en-Laye Saint-Germain-en-Laye je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines.
Poglej Franc I. Francoski in Saint-Germain-en-Laye
Samostan Fleury
Samostan Fleury (Floriacum) v Saint-Benoît-sur-Loire, Loiret, Francija, ustanovljen okoli leta 640, je eden najbolj slavnih benediktinskih samostanov v zahodni Evropi in ima relikvije sv.
Poglej Franc I. Francoski in Samostan Fleury
Sebastiano Serlio
Sebastiano Serlio, italijanski manieristični arhitekt, * 6. september 1475, Bologna, † 1554, Fontainebleau Bil je del italijanske ekipe, ki je zgradila palačo Fontainebleau.
Poglej Franc I. Francoski in Sebastiano Serlio
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Franc I. Francoski in Sedemnajst provinc
Severna renesansa
Severna renesansa je bilo umetnostno in kulturno gibanje, ki se je odvijalo v Evropi severno od Alp oz.
Poglej Franc I. Francoski in Severna renesansa
Seznam francoskih kraljev
Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.
Poglej Franc I. Francoski in Seznam francoskih kraljev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Franc I. Francoski in Seznam zgodovinskih vsebin
Sigismund I. Poljski
Sigismund I. Poljski ali Sigismund I. Stari (poljsko Zygmunt I Stary, litovsko Žygimantas II Senasis) je bil od leta 1506 do svoje smrti kralj Poljske in veliki knez Litve, * 1. januar 1467, Kozienice, Poljska, † 1. april 1548, Krakov, Poljska.
Poglej Franc I. Francoski in Sigismund I. Poljski
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Poglej Franc I. Francoski in Sulejman I.
Svatba v Kani galilejski
Svatba v Kani galilejski (1563) italijanskega umetnika Paola Veroneseja (1528–1588) je reprezentativna slika, ki prikazuje svetopisemsko zgodbo poroke v Kani, na kateri Jezus vodo spremeni v vino.
Poglej Franc I. Francoski in Svatba v Kani galilejski
Sveti Janez Krstnik (Leonardo)
Sveti Janez Krstnik je visokorenesančna oljna slika na orehovem lesu Leonarda da Vincija.
Poglej Franc I. Francoski in Sveti Janez Krstnik (Leonardo)
Sveti Mihael premaga Satana (Rafael)
Sveti Mihael premaga Satana je slika italijanskega renesančnega umetnika Rafaela.
Poglej Franc I. Francoski in Sveti Mihael premaga Satana (Rafael)
Talcy (grad)
Posest je 1517 kupil Florentinec Salviati, sicer v službi Franca I. Gospod Beaugencyjski mu je dovolil utrditi grad, če se odreče sinjorskim pravicam.
Poglej Franc I. Francoski in Talcy (grad)
Theodore Beza
Theodore Beza (fr. Théodore de Beze), francoski teolog, prevajalec in učenjak, * 24. junij 1519, Vézelay, Francija, † 13. oktober 1605, Ženeva.
Poglej Franc I. Francoski in Theodore Beza
Trdnjava Alcázar, Toledo
El Alcázar de Toledo. El Alcázar de Toledo z druge strani reke Tajo. Trdnjava Alcázar (španščini: Alcázar de Toledo) je kamnita utrdba, ki se nahaja na najvišjem delu Toleda, Španija.
Poglej Franc I. Francoski in Trdnjava Alcázar, Toledo
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Poglej Franc I. Francoski in Tridentinski koncil
Vašvarski mir
Vašvarski mir (nemško Frieden von Eisenburg, turško Vasvar Antlaşması) je bil mirovni sporazum med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, sklenjen po bitki pri Saint Gotthardu 1.
Poglej Franc I. Francoski in Vašvarski mir
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Poglej Franc I. Francoski in Valoijci
Velika geografska odkritja
Doba odkritij ali doba raziskovanj (približno od začetka 15. stoletja do konca 18. stoletja) je neformalni in ohlapno opredeljen izraz za obdobje evropske zgodovine, v katerem so se obsežna čezmorska raziskovanja izkazala kot močna v evropski kulturi in ki je bil začetek globalizacije.
Poglej Franc I. Francoski in Velika geografska odkritja
Venera, Kupid, Norost in Čas
Venera, Kupid, Norost in Čas (imenovana tudi Alegorija Venere in Kupida in Venerino zmagoslavje) je alegorična slika iz leta 1545 florentinskega slikarja Agnola Bronzina.
Poglej Franc I. Francoski in Venera, Kupid, Norost in Čas
Vila d'Este
Villa d'Este je vila iz 16.
Poglej Franc I. Francoski in Vila d'Este
Villa di Castello
Villa di Castello blizu gričev, ki mejijo na Firence, Toskana, osrednja Italija, je bila podeželska rezidenca velikega vojvode Toskane Cosima I. Medičejskega (1519-1574).
Poglej Franc I. Francoski in Villa di Castello
Villers-Cotterêts
Villers-Cotterêts je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aisne regije Pikardije.
Poglej Franc I. Francoski in Villers-Cotterêts
Vinska regija Šampanja
Vinska regija Šampanja (francosko Vignoble de Champagne je vinska regija v zgodovinski pokrajini Šampanji na severovzhodu Francije. Območje je najbolj znano po proizvodnji penečega belega vina, ki nosi ime regije. Zakonodaja EU in zakoni večine držav rezervirajo izraz šampanjec izključno za vina, ki prihajajo iz te regije, ki leži približno 160 km vzhodno od Pariza.
Poglej Franc I. Francoski in Vinska regija Šampanja
Vitry-le-François
Vitry-le-François je naselje in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, podprefektura departmaja Marne.
Poglej Franc I. Francoski in Vitry-le-François
Vittoria Colonna
Vitorria Colonna, markiza iz Pescare, italijanska srednjeveška pesnica, svetovljanka in prijateljica Michelangela, *April 1492, Marino, blizu današnjega Rima, †25. Februar 1547, Rim.
Poglej Franc I. Francoski in Vittoria Colonna
Vojvodina Gelders
Zemljevid vojvodine Gelders leta 1350 Gelders ali Gueldres je zgodovinska grofija, kasneje vojvodina Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v Nizozemskih deželah.
Poglej Franc I. Francoski in Vojvodina Gelders
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Poglej Franc I. Francoski in Zgodovina arhitekture
12. september
12.
Poglej Franc I. Francoski in 12. september
14. januar
14.
Poglej Franc I. Francoski in 14. januar
31. marec
31.
Poglej Franc I. Francoski in 31. marec