25 odnosi: Časovna konstanta, Bohrov model atoma, Delčnovalovna dualnost, Fourierova vrsta, Fraunhoferjev uklon, Heavisidova skočna funkcija, Helmholtzev razstavitveni izrek, Hermann Weyl, Joseph Fourier, Koherentno valovanje, Kotna ločljivost, Kvantna fluktuacija, Lev Semjonovič Pontrjagin, Mertensova funkcija, Načelo komplementarnosti, Praštevilski izrek, Prasevanje, Riemannova domneva, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Slikanje z magnetno resonanco, Spekter, Sunkovni laser, Valovna enačba, Von Mangoldtova funkcija.
Časovna konstanta
Časóvna konstánta (običajna označba z malo grško črko \tau\, (tav) je v fiziki in tehniki parameter, ki označuje odziv na skočni vnos prvega reda linearnega stacionarnega sistema (LTI).. Časovna konstanta je glavna karakteristična enota linearnega stacionarnega sistema (LTI) prvega reda. V časovnem območju je običajna izbira obravnavanja časovnega odziva preko prehodne funkcije na skočni vnos, ali preko impulzne prehodne funkcije na vnos Diracove porazdelitvene funkcije delta.. V frekvenčnem območju (na primer pri iskanju Fourierove transformacije prehodne funkcije, ali pri rabi vnosa, ki je preprosta sinusna funkcija časa) časovna konstanta določa tudi širino frekvenčnega obsega stacionarnega sistema prvega reda, to je frekvenco, pri kateri se izhodna moč signala zmanjša na polovico vrednosti, ki jo je imela pri nizkih frekvencah. Časovna konstanta se rabi tudi pri označevanju frekvenčnega odziva različnih sistemov obdelave signalov – magnetnih trakov, radijskih oddajnikov in sprejemnikov, opremi za rezanje in ponavljanje zapisov, digitalnih filtrov, ki se jih lahko modelira ali aproksimira z linearnimi stacionarnimi sistemi prvega reda. Rabi se tudi pri kontrolnih sistemih za kontrolnike delujoče z integracijo ali odvajanjem, ki so po navadi pnevmatski in ne električni. Časovne konstante so gradniki nakopičene sistemske analize (metode analize nakopičene kapacitete) za toplotne sisteme, ki se rabijo kadar se telesa ohlajajo ali segrevajo enakomerno pod vplivom ohlajanja ali segrevanja s prestopom toplote.. Fizično časovna konstanta predstavja potreben čas, da prehodna funkcija sistema doseže 1-1/e \approx 63,2\,\% svoje končne (asimptotične) vrednosti za sisteme, kjer vrednost narašča (npr. iz skočne rasti), ali predstavlja potreben čas za siteme, kjer vrednost pade na 1/e \approx 36,8\,\% (npr. iz skočnega pojemanja). Pri eksponentnem razpadu se časovna konstanta imenuje razpadna konstanta (z označbo \lambda\) in predstavlja tako razpadni čas (srednji življenjski čas) razpadnega sistema (npr. atoma) preden razpade, ali čas, da vsi razen 36,8 % atomov razpade. Zaradi tega je časovna konstanta daljša od razpolovnega časa, ki je čas v katerem razpade le 50 % atomov. Razpadna konstanta je obratna vrednost razpadnega časa (tudi z označbo \tau\): razpolovni čas pa je povezan z razpadnim časom: in.
Novo!!: Fourierova transformacija in Časovna konstanta · Poglej več »
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Novo!!: Fourierova transformacija in Bohrov model atoma · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Fourierova transformacija in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Novo!!: Fourierova transformacija in Fourierova vrsta · Poglej več »
Fraunhoferjev uklon
Fraunhoferjev uklon je v optiki primer uklona valovanja, pri katerem se uklon opazuje na razdaljah, veliko večjih od velikosti telesa.
Novo!!: Fourierova transformacija in Fraunhoferjev uklon · Poglej več »
Heavisidova skočna funkcija
Heavisidova skočna funkcija pri dogovoru, da je vrednost funkcije za ''x''.
Novo!!: Fourierova transformacija in Heavisidova skočna funkcija · Poglej več »
Helmholtzev razstavitveni izrek
Helmholtzev razstavitveni izrek ali Helmholtzev dekompozícijski izrèk (znan tudi kot osnovni izrek vektorskega računa) je v fiziki in matematiki na področju vektorskega računa izrek, ki pravi, da se lahko poljubno dovolj gladko, hitro upadajajoče vektorsko polje v trirazsežnem prostoru enolično razstavi na vsoto potencialnega (brez rotorja) in solenoidalnega vektorskega polja (brez divergence).
Novo!!: Fourierova transformacija in Helmholtzev razstavitveni izrek · Poglej več »
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Novo!!: Fourierova transformacija in Hermann Weyl · Poglej več »
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Novo!!: Fourierova transformacija in Joseph Fourier · Poglej več »
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Novo!!: Fourierova transformacija in Koherentno valovanje · Poglej več »
Kotna ločljivost
Kótna ločljívost ali prostórska ločljívost opisuje sposobnost poljubne slikovne naprave, kot so na primer optični ali radijski daljnogled, mikroskop, fotoaparat, videokamera ali človeško oko, da razločuje majhne podrobnosti teles in tako predstavlja eno od glavnih določilnic slikovne ločljivosti.
Novo!!: Fourierova transformacija in Kotna ločljivost · Poglej več »
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Novo!!: Fourierova transformacija in Kvantna fluktuacija · Poglej več »
Lev Semjonovič Pontrjagin
Lev Semjonovič Pontrjagin (rusko Лев Семёнович Понтря́гин), ruski matematik, * 3. september (21. avgust, ruski koledar) 1908, Moskva, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 3. maj 1988, Moskva.
Novo!!: Fourierova transformacija in Lev Semjonovič Pontrjagin · Poglej več »
Mertensova funkcija
Graf Mertensove funkcije M(n)\,; \, n.
Novo!!: Fourierova transformacija in Mertensova funkcija · Poglej več »
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Novo!!: Fourierova transformacija in Načelo komplementarnosti · Poglej več »
Praštevilski izrek
Práštevílski izrèk (tudi izrèk o gostôti práštevíl) je v matematiki izrek o asimptotični porazdelitvi praštevil.
Novo!!: Fourierova transformacija in Praštevilski izrek · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Fourierova transformacija in Prasevanje · Poglej več »
Riemannova domneva
točkah \Im (s).
Novo!!: Fourierova transformacija in Riemannova domneva · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Fourierova transformacija in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Fourierova transformacija in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Slikanje z magnetno resonanco
Moderna naprava za medicinske magnetnoresonančne preiskave Slikanje z magnetno resonanco je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja atomskih jeder v magnetnem polju prikažemo kot dvodimenzionalno sliko.
Novo!!: Fourierova transformacija in Slikanje z magnetno resonanco · Poglej več »
Spekter
Spékter v večini primerov pomeni porazdelitev med raznolikimi možnostmi med obema skrajnostma.
Novo!!: Fourierova transformacija in Spekter · Poglej več »
Sunkovni laser
Sunkóvni láser je laser, ki oddaja svetlobo v kratkih časovnih sunkih.
Novo!!: Fourierova transformacija in Sunkovni laser · Poglej več »
Valovna enačba
Valóvna enáčba ali tudi d'Alembertova enáčba je pomembna homogena linearna parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Fourierova transformacija in Valovna enačba · Poglej več »
Von Mangoldtova funkcija
Von Mangoldtova funkcija je v matematiki aritmetična funkcija, imenovana po nemškem matematiku Hansu von Mangoldtu.
Novo!!: Fourierova transformacija in Von Mangoldtova funkcija · Poglej več »