Kazalo
19 odnosi: Astronomija, Betelgeza, Gama Berenikinih kodrov, Hondrit, Kanop (zvezda), Kromosfera, Naseljivi planet, Pretvorba enot za temperaturo, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sončev dvojček, Sončev mrk, Sončev polmer, Sončeva pega, Sonce, Spektralna razvrstitev zvezd, Stefan-Boltzmannov zakon, Wienov zakon, Wolf-Rayetova zvezda.
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Fotosfera in Astronomija
Betelgeza
Veliki Atakamski milimetrski/submilimetrski niz (ALMA). To je prvikrat, da je ALMA opazovala površje zvezde in objavila najboljšo sliko Betelgeze do zdaj. Betelgeza je deveta najsvetlejša zvezda nočnega neba in druga najsvetlejša zvezda ozvezdja Orion (za Riglom).
Poglej Fotosfera in Betelgeza
Gama Berenikinih kodrov
Gama Berenikinih kodrov, latinizirano iz γ Berenikinih kodrov, je enojna oranžna zvezda v severnem ozvezdju Berenikinih kodrov.
Poglej Fotosfera in Gama Berenikinih kodrov
Hondrit
hondrule in kovinske luske Phnom PenhHondrit L6 - 1868 Hondrít je kamnit meteorit, ki se ni spremenil s taljenjem ali razslojevanjem (diferencijacijo) starševskega telesa iz katerega je nastal.
Poglej Fotosfera in Hondrit
Kanop (zvezda)
Tokia, Japonska. Širina je 35°38′N. Kanop je najsvetlejša zvezda v južnem ozvezdju Gredlja.
Poglej Fotosfera in Kanop (zvezda)
Kromosfera
Sončevim popolnim mrkom leta 1999 Kromosfera je tanek pas Sončeve atmosfere nad fotosfero, širok okoli 10.000 km.
Poglej Fotosfera in Kromosfera
Naseljivi planet
Zemlji, saj je trenutno edini znani planet, ki vzdržuje življenje oživljenega Marsa Naseljívi planét je planet ali naravni satelit (redkeje tudi asteroid), ki je zmožen razviti in ohranjati življenje.
Poglej Fotosfera in Naseljivi planet
Pretvorba enot za temperaturo
To je priročnik za formule pretvorb temperature in primerjave med osmimi različnimi temperaturnimi lestvicami, nekatere izmed njih se ne uporabljajo več.
Poglej Fotosfera in Pretvorba enot za temperaturo
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fotosfera in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fotosfera in Seznam fizikalnih vsebin
Sončev dvojček
Sónčev dvójček je zvezda, ki se v večini bistvenih značilnosti (spektralni razred, temperatura površja, vrtilna hitrost, masa, spremenljivost in kovinskost) ujema s Soncem in njegovimi vrednostmi.
Poglej Fotosfera in Sončev dvojček
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Fotosfera in Sončev mrk
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Poglej Fotosfera in Sončev polmer
Sončeva pega
plazmi. Ta skupina peg se je pomikala po površini septembra 2000 in izginila v nekaj tednih. Simulacija Sončevih peg Johna iz Worcestra. Sónčeva péga je začasno območje na Sončevi površini (fotosferi), kjer je temperatura nižja od okolice in močnejša magnetna dejavnost, ki zavira konvekcijo in tvori področja z nižjo temperaturo.
Poglej Fotosfera in Sončeva pega
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Fotosfera in Sonce
Spektralna razvrstitev zvezd
Spektrálna razvrstítev zvézd je v astronomiji razvrstitev zvezd po njihovem spektru (po črtah elementov, ki jih absorbirajo, njihovi fotosferski temperaturi (oziroma efektivni temperaturi) in še po drugih lastnostih).
Poglej Fotosfera in Spektralna razvrstitev zvezd
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Fotosfera in Stefan-Boltzmannov zakon
Wienov zakon
temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.
Poglej Fotosfera in Wienov zakon
Wolf-Rayetova zvezda
planetarne meglice M1-67 okrog Wolf-Rayetove zvezde WR 124 Spekter helija Wolf-Rayetove zvezde (velikokrat poimenovane zvezde WR) so razvite, masivne zvezde (od 10 do 50 Sončevih mas), ki zaradi zelo močnega zvezdnega vetra (s hitrostmi od 800 do 3000 km/s) zelo hitro izgubljajo svojo maso.