Hitreje kot brskalnik!
198 odnosi: Absorpcija, Aksion, Aktivni transport, Aleksander Iljič Ahiezer, Anihilacija para, Antidelec, Antracen, Aromatičnost, Atom, Šibki hipernaboj, Žarek gama, Žveplov monoksid, Žveplova kislina, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Črna luknja, Barijev fluorid, Barion Ξ, Barion Σ, Barionsko število, Barvni vid, Bioluminiscenca, Blazar, Bohrov model atoma, Bose-Einsteinova statistika, Bozon, Bozoni W in Z, Braggova krivulja, Casimirjev pojav, Claude Cohen-Tannoudji, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Delčnovalovna dualnost, Detektor svetlobe, Dilaton, Dogodkovno obzorje, Eksciton, Eksotični atom, Eksperiment LHCb, Elektrika in magnetizem, Elektrošibka interakcija, Elektroluminiscenca, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno valovanje, Energija fotona, Energijski nivo, Enotski ulomek, Feynmanov diagram, Feynmanov graf, Filadelfijski poskus, Fizika, ..., Fizika osnovnih delcev, Fluorescenčna spektroskopija, Fotino, Fotodioda, Fotoelektrični pojav, Fotokemija, Fotoliaza, Fotoluminiscenca, Fotonski kristal, Fotosfera, Fotoupornik, Gaugino, Gilbert Newton Lewis, Gravitacijska konstanta, Graviton, Hawkingovo sevanje, Henry Moseley, Higgsovo polje, Hiperon, Hitrost gravitacije, Informacijski paradoks črnih lukenj, Infrardeča spektroskopija, Infrardeče vodenje, Inkandescenca, Interferometrija, Izsev, Janez Ferbar, Jedrska magnetna resonanca, Johannes Rydberg, John Archibald Wheeler, John Stewart Bell, John von Neumann, Julian Seymour Schwinger, Kemija, Kemiluminiscenca, Kisik, Klorofil, Komet, Kompleksna spojina, Konfokalni mikroskop, Konstanta fine strukture, Kozmični žarki, Kristalografija, Kvant, Kvantna gravitacija, Kvazidelec, Lasersko hlajenje, Lévyjeva porazdelitev, Ločitev spina in naboja, Luciferaza, Luminiscenca, Luminol, Masa, Masna spektrometrija, Max Planck, Mezon, Mezon D, Mezon η, Mikroskop, Moseleyjev zakon, Načelo komplementarnosti, Natrijev fluorid, Nerazločljiva delca, Območje H I, Območje H II, Obsevanje celega telesa, Obsevanje s hitrimi protoni, Odboj, Ogljikov-dioksidni laser, Olbersov paradoks, Optična pinceta, Optični ojačevalnik, Optika, Otto Halpern, Paulijevo izključitveno načelo, Pion, Planckov zakon, Planckova dolžina, Planckova konstanta, Plazma (fizika), Plazmon, Plošča s Pioneerja 10, Pojav Čerenkova, Pojav Jarkovskega, Pojav JORP, Polariton, Polprevodniški laser, Potovanje v času, Pozitron, Pozitronij, Prasevanje, Prepovedani pas, Prožno sipanje, Problem obzorja, Radiologija, Radioluminiscenca, Radioterapija, Radiotrofne glive, Ramanovo sipanje, Ramanska spektroskopija, Rayleighovo sipanje, Razpad alfa, Razpad beta, Red velikosti (energija), Riemannova sfera, Rydbergova konstanta, Sachs-Wolfejev pojav, Saser, Seznam barionov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Singletni kisik, Sipanje, Sklopitvena konstanta, Sončev polmer, Sončna celica, Sonoluminiscenca, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spektroskopija, Spin, Spinsko kvantno število, Standardni model, Stefan-Boltzmannov zakon, Stereotaktična radiokirurgija, Supersimetrija, Svetloba, Svinčev(II) sulfid, Taj Tsun Vu, Teleradioterapija, Temni foton, Termofotovoltaika, Termoluminiscenca, Termoluminiscentni dozimeter, The Circus Starring Britney Spears, Toplotna energija, Triboluminiscenca, Trk, Umeritveni bozon, Uvod v kvantno mehaniko, Večlistni kolimatorski sistem, Vesolje, Vijačnost, Vodik, Vrstno število, Zajetje elektrona, Zino. Razširi indeks (148 več) »
Absorpcija
Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.
Novo!!: Foton in Absorpcija · Poglej več »
Aksion
Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.
Novo!!: Foton in Aksion · Poglej več »
Aktivni transport
V celični biologiji je aktivni transport definiran kot gibanje molekul skozi celično membrano z območja manjše koncentracije na območje večje koncentracije.
Novo!!: Foton in Aktivni transport · Poglej več »
Aleksander Iljič Ahiezer
Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik, * 31. oktober 1911, Čerikov, Ruski imperij (sedaj Belorusija), † 4. maj 2000, Harkov, Ukrajina.
Novo!!: Foton in Aleksander Iljič Ahiezer · Poglej več »
Anihilacija para
Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).
Novo!!: Foton in Anihilacija para · Poglej več »
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Novo!!: Foton in Antidelec · Poglej več »
Antracen
Antracen je eden trdnih poliaromatskih ogljikovodikov (PAH), sestavljen iz treh taljenih benzenovih obročev.
Novo!!: Foton in Antracen · Poglej več »
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Novo!!: Foton in Aromatičnost · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Foton in Atom · Poglej več »
Šibki hipernaboj
Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.
Novo!!: Foton in Šibki hipernaboj · Poglej več »
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Novo!!: Foton in Žarek gama · Poglej več »
Žveplov monoksid
Žveplov monoksid je anorganska spojina s formulo SO.
Novo!!: Foton in Žveplov monoksid · Poglej več »
Žveplova kislina
Žveplova kislina, točneje žveplova(VI) kislina, je zelo korozivna močna mineralna kislina s kemijsko formulo.
Novo!!: Foton in Žveplova kislina · Poglej več »
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Novo!!: Foton in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Foton in Črna luknja · Poglej več »
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Novo!!: Foton in Barijev fluorid · Poglej več »
Barion Ξ
Barion Ξ je pripadnik skupine barionov, ki jih označujemo s Ξ.
Novo!!: Foton in Barion Ξ · Poglej več »
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Novo!!: Foton in Barion Σ · Poglej več »
Barionsko število
Barionsko število (oznaka B \) je določeno kot kjer je.
Novo!!: Foton in Barionsko število · Poglej več »
Barvni vid
Barvni vid je sposobnost čutila za vid, da razločuje barve – svetlobno sevanje v določenem delu vidnega spektra – neodvisno od jakosti.
Novo!!: Foton in Barvni vid · Poglej več »
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Novo!!: Foton in Bioluminiscenca · Poglej več »
Blazar
Umetnikova upodobitev blazarja Blazar je dejavno galaktično jedro (AGN) z relativističnim curkom (curkom, ki ga sestavlja plazma pri skoraj svetlobni hitrosti), ki je usmerjen skoraj proti opazovalcu.
Novo!!: Foton in Blazar · Poglej več »
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Novo!!: Foton in Bohrov model atoma · Poglej več »
Bose-Einsteinova statistika
Bose-Einsteinova statístika v statistični termodinamiki določa statistično porazdelitev nerazločljivih bozonov po energijskih stanjih v stanju toplotnega ravnovesja.
Novo!!: Foton in Bose-Einsteinova statistika · Poglej več »
Bozon
Bozón (v literaturi se pojavlja tudi izraz boson) je delec, ki tvori povsem simetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Foton in Bozon · Poglej več »
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Novo!!: Foton in Bozoni W in Z · Poglej več »
Braggova krivulja
S slike je razvidno, da je specifična izguba energije, ki jo tkivo sprejme sprva do določene globine majhna, nato se hitro povečuje in doseže maksimum, oziroma '''Braggov vrh'''. Za njim specifična izguba energije pada proti vrednosti nič, kjer ni več absorpcije energije. Ozka in relativno lokalizirana maksimalna oddana energija je lastnost, ki se uporablja v medicini za obsevanje s hitrimi protoni. Braggova krivúlja podaja specifično izgubo energije (ki se jo lahko poveže s specifično ionizacijo) ob prehodu nabitega delca skozi snov.
Novo!!: Foton in Braggova krivulja · Poglej več »
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Novo!!: Foton in Casimirjev pojav · Poglej več »
Claude Cohen-Tannoudji
Claude Cohen-Tannoudji, francoski fizik, * 1. april 1933, Constantine, Fracoska Alžirija (sedaj Alžirija).
Novo!!: Foton in Claude Cohen-Tannoudji · Poglej več »
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Novo!!: Foton in Comptonov pojav · Poglej več »
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Novo!!: Foton in Comptonova valovna dolžina · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Foton in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Novo!!: Foton in Detektor svetlobe · Poglej več »
Dilaton
Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.
Novo!!: Foton in Dilaton · Poglej več »
Dogodkovno obzorje
Dogódkovno obzórje ali ~ horizónt je za opazovalca meja v prostor-času, za katero nobena elektromagnetna energija, vključno s svetlobo ne more dospeti do njega.
Novo!!: Foton in Dogodkovno obzorje · Poglej več »
Eksciton
Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.
Novo!!: Foton in Eksciton · Poglej več »
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Novo!!: Foton in Eksotični atom · Poglej več »
Eksperiment LHCb
Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).
Novo!!: Foton in Eksperiment LHCb · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Foton in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektrošibka interakcija
Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.
Novo!!: Foton in Elektrošibka interakcija · Poglej več »
Elektroluminiscenca
računala. Uporaba katodne luminiscence za projeciranje slike na TV zaslon. Delujoča elektroluminiscenčna nočna svetilka (z močjo 0,08 W pri 230 V, iz leta 1960; premer svetila 59 mm) Eléktroluminiscénca je pojav, ki nastane pod vplivom močnega električnega polja ali električnega toka (npr. razelektrenje), pri katerem elektroni sproščajo svojo energijo v obliki fotonov.
Novo!!: Foton in Elektroluminiscenca · Poglej več »
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Novo!!: Foton in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Foton in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Novo!!: Foton in Energija fotona · Poglej več »
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Novo!!: Foton in Energijski nivo · Poglej več »
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Novo!!: Foton in Enotski ulomek · Poglej več »
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Novo!!: Foton in Feynmanov diagram · Poglej več »
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Novo!!: Foton in Feynmanov graf · Poglej več »
Filadelfijski poskus
USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.
Novo!!: Foton in Filadelfijski poskus · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Foton in Fizika · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Foton in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Novo!!: Foton in Fluorescenčna spektroskopija · Poglej več »
Fotino
Fotino (ozanaka \tilde \gamma \) je superpartner fotona.
Novo!!: Foton in Fotino · Poglej več »
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Novo!!: Foton in Fotodioda · Poglej več »
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Novo!!: Foton in Fotoelektrični pojav · Poglej več »
Fotokemija
Fotokemija je smer kemije, ki se ukvarja s proučevanjem interakcij med svetlobo ter atomi in molekulami.
Novo!!: Foton in Fotokemija · Poglej več »
Fotoliaza
vrste ''Anacystis nidulans''. V sredini sta vidna kofaktorja flavin adenin dinukelotid (FADH2; rumeno) in deazaflavin 8-HDF (modro). Fotoliaza je encim, ki popravlja poškodbe na DNK zaradi vpliva ultravijolične svetlobe.
Novo!!: Foton in Fotoliaza · Poglej več »
Fotoluminiscenca
Fotoluminiscenca je posledica obsevanja snovi s kratkovalovno svetlobo, ultravijoličnimi (UV), rentgenskimi ali gama (γ) žarki, kjer snov zaradi obsevanja absorbira fotone, skoči v višje energijsko stanje in nato odda fotone, pri čemer se zopet vrne v osnovno energijsko stanje.
Novo!!: Foton in Fotoluminiscenca · Poglej več »
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Novo!!: Foton in Fotonski kristal · Poglej več »
Fotosfera
Sončeva fotosfera Fotosfêra astronomskega telesa je območje atmosfere, kjer optična globina postane 2/3 za foton z valovno dolžino 500 nm.
Novo!!: Foton in Fotosfera · Poglej več »
Fotoupornik
Fotoupórnik (ali fotoupor) je upornik, katerega upornost se spreminja v odvisnosti od intenzitete vpadle svetlobe.
Novo!!: Foton in Fotoupornik · Poglej več »
Gaugino
Gaugino je domnevni superpartner umeritvenega polja kombiniranega s supersimetrijo.
Novo!!: Foton in Gaugino · Poglej več »
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Foton in Gilbert Newton Lewis · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Foton in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Graviton
Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.
Novo!!: Foton in Graviton · Poglej več »
Hawkingovo sevanje
Hawkingovo sevanje je sevanje črnega telesa, ki ga domnevno sproščajo črne luknje zaradi kvantnih učinkov blizu njihovega dogodkovnega obzorja.
Novo!!: Foton in Hawkingovo sevanje · Poglej več »
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Novo!!: Foton in Henry Moseley · Poglej več »
Higgsovo polje
Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.
Novo!!: Foton in Higgsovo polje · Poglej več »
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s. Sodelujejo v močnih interakcijah.
Novo!!: Foton in Hiperon · Poglej več »
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Novo!!: Foton in Hitrost gravitacije · Poglej več »
Informacijski paradoks črnih lukenj
daljnogledom Event Horizon (EHT) in objavljena aprila 2019. Informacijski paradoks črnih lukenj je paradoks, ki izhaja iz kombinacije splošne teorije relativnosti in kvantne mehanike.
Novo!!: Foton in Informacijski paradoks črnih lukenj · Poglej več »
Infrardeča spektroskopija
Infrardeči spektrometer Varian Scimitar 1000 FTIR Infrardeča spektroskopija (IR spektroskopija ali vibracijska spektroskopija) je spektroskopska metoda, pri kateri opazujemo interakcijo infrardeče svetlobe s snovjo.
Novo!!: Foton in Infrardeča spektroskopija · Poglej več »
Infrardeče vodenje
Infrardeče vódenje je metoda vodenja orožja, ki za detekcijo in sledenje uporablja infrardeče valovanje, ki ga oddaja tarča.
Novo!!: Foton in Infrardeče vodenje · Poglej več »
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Novo!!: Foton in Inkandescenca · Poglej več »
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Novo!!: Foton in Interferometrija · Poglej več »
Izsev
nadorjakinj v območju velikem le nekaj parsekov. Izsév (tudi síj in redkeje luminóznost, ter nepravilno svetlost ali svetilnost) (oznaka L) je v astronomiji količina energije, ki jo astronomsko telo izseva na enoto časa, oziroma oddana moč sevanja v obliki fotonov.
Novo!!: Foton in Izsev · Poglej več »
Janez Ferbar
Janez Ferbar, slovenski fizik in didaktik fizike, * 22. oktober 1939, Smlednik, † 22. december 2000, Ljubljana.
Novo!!: Foton in Janez Ferbar · Poglej več »
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Novo!!: Foton in Jedrska magnetna resonanca · Poglej več »
Johannes Rydberg
Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.
Novo!!: Foton in Johannes Rydberg · Poglej več »
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Foton in John Archibald Wheeler · Poglej več »
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Novo!!: Foton in John Stewart Bell · Poglej več »
John von Neumann
John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.
Novo!!: Foton in John von Neumann · Poglej več »
Julian Seymour Schwinger
Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Foton in Julian Seymour Schwinger · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Foton in Kemija · Poglej več »
Kemiluminiscenca
Kemoluminiscenčna reakcija Kemiluminiscénca je sevanje za snovi značilne svetlobe kot posledica kemične reakcije.
Novo!!: Foton in Kemiluminiscenca · Poglej več »
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Novo!!: Foton in Kisik · Poglej več »
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Novo!!: Foton in Klorofil · Poglej več »
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Novo!!: Foton in Komet · Poglej več »
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Novo!!: Foton in Kompleksna spojina · Poglej več »
Konfokalni mikroskop
Konfokalna ali sožariščna mikroskopija je mikroskopska tehnika, ki nadgrajuje klasično presevno mikrosopijo.
Novo!!: Foton in Konfokalni mikroskop · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Foton in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Foton in Kozmični žarki · Poglej več »
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Novo!!: Foton in Kristalografija · Poglej več »
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Novo!!: Foton in Kvant · Poglej več »
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Novo!!: Foton in Kvantna gravitacija · Poglej več »
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Novo!!: Foton in Kvazidelec · Poglej več »
Lasersko hlajenje
Lasersko hlajenje je skupno ime za več različnih tehnik, pri katerih z enim ali več laserskimi žarki hladimo atomske in molekularne pare do temperatur blizu absolutne ničle.
Novo!!: Foton in Lasersko hlajenje · Poglej več »
Lévyjeva porazdelitev
Brez opisa.
Novo!!: Foton in Lévyjeva porazdelitev · Poglej več »
Ločitev spina in naboja
Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).
Novo!!: Foton in Ločitev spina in naboja · Poglej več »
Luciferaza
Luciferaza je generično ime za encime, ki katalizirajo reakcije bioluminiscence pri nekaterih organizmih.
Novo!!: Foton in Luciferaza · Poglej več »
Luminiscenca
uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.
Novo!!: Foton in Luminiscenca · Poglej več »
Luminol
Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.
Novo!!: Foton in Luminol · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Foton in Masa · Poglej več »
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Novo!!: Foton in Masna spektrometrija · Poglej več »
Max Planck
Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.
Novo!!: Foton in Max Planck · Poglej več »
Mezon
nonet. JP.
Novo!!: Foton in Mezon · Poglej več »
Mezon D
Mezon D (pred letom 1986 tudi mezon F) (oznaka D \) je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoča raziskovanje šibke interakcije.
Novo!!: Foton in Mezon D · Poglej več »
Mezon η
Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.
Novo!!: Foton in Mezon η · Poglej več »
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Novo!!: Foton in Mikroskop · Poglej več »
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Novo!!: Foton in Moseleyjev zakon · Poglej več »
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Novo!!: Foton in Načelo komplementarnosti · Poglej več »
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Novo!!: Foton in Natrijev fluorid · Poglej več »
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Novo!!: Foton in Nerazločljiva delca · Poglej več »
Območje H I
Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.
Novo!!: Foton in Območje H I · Poglej več »
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Novo!!: Foton in Območje H II · Poglej več »
Obsevanje celega telesa
Obsevanje celega telesa (TBI – angl. total body irradiation) je posebna tehnika v radioterapiji, ki jo uporabljamo skupaj z intenzivno kemoterapijo pred presaditvijo kostnega mozga ali krvotvornih matičnih celic pri bolnikih z levkemijo ali limfomom.
Novo!!: Foton in Obsevanje celega telesa · Poglej več »
Obsevanje s hitrimi protoni
Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto rakave celice.
Novo!!: Foton in Obsevanje s hitrimi protoni · Poglej več »
Odboj
Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.
Novo!!: Foton in Odboj · Poglej več »
Ogljikov-dioksidni laser
Preizkušanje učinkov CO2 laserja na tarči. Laserski žarek na sliki ni viden, ker je v infrardečem delu spektra. Ogljikov-dioksidni laser (CO2 laser) je plinski laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo mešanica plinov z ogljikovim dioksidom.
Novo!!: Foton in Ogljikov-dioksidni laser · Poglej več »
Olbersov paradoks
Tudi ob jasni noči, daleč stran od drugih svetlobnih virov je nočno nebo v veliki meri temno Prikaz Olbersovega paradoksa Ólbersov paradóks, ki ga je leta 1826 opisal nemški astronom Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, prej pa tudi Johannes Kepler leta 1610, ter Edmond Halley in Jean-Philippe Loys de Chéseaux v 19. stoletju, je paradoksalna izjava, da bi moralo biti nočno nebo neskončno »svetlo« (gostota sevanja bi bila neskončno velika) in ne črno, če so zvezde enakomerno porazdeljene po neskončnem Vesolju.
Novo!!: Foton in Olbersov paradoks · Poglej več »
Optična pinceta
Optična pinceta (tudi laserska pinceta ali optična past) je naprava za natančno premikanje in držanje majhnih delcev (tipično velikosti mikrometra).
Novo!!: Foton in Optična pinceta · Poglej več »
Optični ojačevalnik
Kategorija:Elektrooptika Optični ojačevalnik (tudi optični ojačevalec) je naprava, ki ojača svetlobni signal neposredno, ne da bi ga prej pretvorila v električni signal.
Novo!!: Foton in Optični ojačevalnik · Poglej več »
Optika
Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.
Novo!!: Foton in Optika · Poglej več »
Otto Halpern
Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.
Novo!!: Foton in Otto Halpern · Poglej več »
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Novo!!: Foton in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Novo!!: Foton in Pion · Poglej več »
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Foton in Planckov zakon · Poglej več »
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Novo!!: Foton in Planckova dolžina · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Foton in Planckova konstanta · Poglej več »
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Novo!!: Foton in Plazma (fizika) · Poglej več »
Plazmon
Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.
Novo!!: Foton in Plazmon · Poglej več »
Plošča s Pioneerja 10
Risba na plošči s Pioneerja 10 Fotografija plošče iz pozlačenega aluminija, ki je bila poslana Vesoljski plovili Pioneer 10 in Pioneer 11 nosita plošči, na katerih je slikovni pozdrav nezemljanom, ki bi utegnili na sondi naleteti.
Novo!!: Foton in Plošča s Pioneerja 10 · Poglej več »
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Novo!!: Foton in Pojav Čerenkova · Poglej več »
Pojav Jarkovskega
'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Novo!!: Foton in Pojav Jarkovskega · Poglej več »
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Novo!!: Foton in Pojav JORP · Poglej več »
Polariton
Polariton je kvazidelec, ki nastane kot posledica medsebojnega delovanja elektromagnetnega valovanja (fotonov) in nekaterih vzbujenih stanj v snovi (npr. električne ali magnetne polarizacije).
Novo!!: Foton in Polariton · Poglej več »
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Novo!!: Foton in Polprevodniški laser · Poglej več »
Potovanje v času
tekel počasneje, prav tako bi žepna ura šla počasneje. Potovánje v čásu (tudi časóvno ~ ali ~ skózi čás in ~ po čásu) je koncept domnevnega gibanja (prenosa) človeka ali drugega telesa (objekta) med dvema točkama v času v podobnem smislu kot gibanje med različnima točkama v prostoru, v splošnem s pomočjo teoretičnega izuma, znanega kot časovni stroj.
Novo!!: Foton in Potovanje v času · Poglej več »
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Novo!!: Foton in Pozitron · Poglej več »
Pozitronij
Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.
Novo!!: Foton in Pozitronij · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Foton in Prasevanje · Poglej več »
Prepovedani pas
Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu.
Novo!!: Foton in Prepovedani pas · Poglej več »
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Novo!!: Foton in Prožno sipanje · Poglej več »
Problem obzorja
kavzalnosti ne sekata. WMAP. Problém obzórja (včasih tudi próblem homogénosti) je problem s standardnim kozmološkim modelom prapoka, ki ga je v glavnem identificiral v poznih 1960-ih Charles William Misner.
Novo!!: Foton in Problem obzorja · Poglej več »
Radiologija
Radiologija je veja medicine, kjer s pomočjo naprav, ki proizvajajo rentgenske žarke oz.
Novo!!: Foton in Radiologija · Poglej več »
Radioluminiscenca
Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.
Novo!!: Foton in Radioluminiscenca · Poglej več »
Radioterapija
Radioterapija, obsevalna terapija ali zdravljenje z obsevanjem (pogovorno tudi samo obsevanje) je način zdravljenja, pri katerem uporabljamo ionizirajoče sevanje.
Novo!!: Foton in Radioterapija · Poglej več »
Radiotrofne glive
Radiotrofne glive so skupina gliv, ki verjetno uporabljajo pigment melanin za pretvorbo sevanja gama v kemično energijo za rast.
Novo!!: Foton in Radiotrofne glive · Poglej več »
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Novo!!: Foton in Ramanovo sipanje · Poglej več »
Ramanska spektroskopija
Ramanska spektroskopija (po indijskem fiziku Čandrasekaru Venkatu Ramanu) je optična spektroskopska metoda za opazovanje spektrov nihajnih načinov snovi.
Novo!!: Foton in Ramanska spektroskopija · Poglej več »
Rayleighovo sipanje
neba. Rayleighovo sípanje je (prevladujoče) prožno sipanje svetlobe ali drugega elektromagnetnega valovanja, pri čemer se fotoni sevanja odbijajo od delcev, tj.
Novo!!: Foton in Rayleighovo sipanje · Poglej več »
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Novo!!: Foton in Razpad alfa · Poglej več »
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Novo!!: Foton in Razpad beta · Poglej več »
Red velikosti (energija)
Brez opisa.
Novo!!: Foton in Red velikosti (energija) · Poglej več »
Riemannova sfera
stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.
Novo!!: Foton in Riemannova sfera · Poglej več »
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Novo!!: Foton in Rydbergova konstanta · Poglej več »
Sachs-Wolfejev pojav
Sachs-Wolfejev pojav je značilnost prasevanja, da je spekter fotonov, ki izvirjo iz njega, premaknjen proti rdečem delu zaradi gravitacije, kar povzroča, da je izmerjeni spekter prasevanja neenakomeren.
Novo!!: Foton in Sachs-Wolfejev pojav · Poglej več »
Saser
Saser (iz angleškega izraza Sound Amplification by Stimulated Emission of Radiation) je akustična naprava, ki je analogna laserju (njegovo ima izhaja iz angleškega izraza Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation).
Novo!!: Foton in Saser · Poglej več »
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Novo!!: Foton in Seznam barionov · Poglej več »
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Novo!!: Foton in Seznam delcev · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Foton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Foton in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »
Singletni kisik
Singletni kisik s sistemskim imenom dioksiden ali dikisik je anorganska kemikalija v vzbujenem stanju s kemijsko formulo O2(a1Δg), ki se zapiše tudi z. Singletni kisik je elektronsko vzbujen molekularni kisik O2 in zato manj stabilen od običajnega tripletnega kisika.
Novo!!: Foton in Singletni kisik · Poglej več »
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Novo!!: Foton in Sipanje · Poglej več »
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Novo!!: Foton in Sklopitvena konstanta · Poglej več »
Sončev polmer
Sónčev polmér je v astronomiji enota za dolžino, ki se uporablja za izražanje velikosti zvezd in večjih astronomskih teles.
Novo!!: Foton in Sončev polmer · Poglej več »
Sončna celica
Sončna celica Sončna celica (tudi fotovoltaična celica) je naprava, ki sončne fotone (sončno energijo) s pomočjo elektronov pretvori v elektriko.
Novo!!: Foton in Sončna celica · Poglej več »
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Novo!!: Foton in Sonoluminiscenca · Poglej več »
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Foton in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Novo!!: Foton in Spektralna črta · Poglej več »
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Novo!!: Foton in Spektroskopija · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Foton in Spin · Poglej več »
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Novo!!: Foton in Spinsko kvantno število · Poglej več »
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Novo!!: Foton in Standardni model · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Foton in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Stereotaktična radiokirurgija
Stereotaktična radiokirurgija (SRK, angl. SRS) je način obsevanja, kjer se v eni ali omejenem številu frakcij (do pet) aplicira visoka tumorska doza, ki je predpisana na natančno opredeljeno in imobilizirano tarčo znotraj lobanje.
Novo!!: Foton in Stereotaktična radiokirurgija · Poglej več »
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Novo!!: Foton in Supersimetrija · Poglej več »
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Novo!!: Foton in Svetloba · Poglej več »
Svinčev(II) sulfid
Svinčev(II) sulfid je anorganska spojina s formulo PbS.
Novo!!: Foton in Svinčev(II) sulfid · Poglej več »
Taj Tsun Vu
Taj Tsun Vu (kitajsko-ameriški fizik, 1. september 1933, Šanghaj, Kitajska. Vu deluje na področju uporabne fizike in je najbolj znan po svojih dosežkih na področju visokoenergijske jedrske fizike in statistične mehanike.
Novo!!: Foton in Taj Tsun Vu · Poglej več »
Teleradioterapija
Teleradioterapija (obsevanje v področju medenice; nastavitev bolnice s pomočjo vakuumske blazine in laserskih črt za določitev področja obsevanja) Teleradioterapija, telerapija, daljinsko obsevanje ali obsevanje na daljavo, tudi zunanje perkutano obsevanje, je najpogostejša oblika radioterapije.
Novo!!: Foton in Teleradioterapija · Poglej več »
Temni foton
Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.
Novo!!: Foton in Temni foton · Poglej več »
Termofotovoltaika
Termofotovoltaika (TPV) je proces, ki opisuje energetsko konverzijo temperaturne razlike v električno energijo preko fotonov.
Novo!!: Foton in Termofotovoltaika · Poglej več »
Termoluminiscenca
'''Faze nastanka termoluminiscence''': Snov oz. telo je obsevano z ionizirajočim sevanjem (''irradiation''); nekateri prosti elektroni, ki nastanejo zaradi obsevanja, so ujeti v metastabilnih stanjih (''storage''); pri segrevanju se ti elektroni rekombinirajo z ioni in pri prehodu v osnovno stanje oddajo foton (''eviction''). lončarski izdelek) v preteklosti že segret (je bil izdelan), saj se tako vsi elektroni vrnejo v osnovno stanje, in od tistega trenutka naprej začne telo na novo prejemati sevanje. Termoluminiscenca je vrsta luminiscence, pri kateri je absorbirana svetloba oddana zaradi segrevanja.
Novo!!: Foton in Termoluminiscenca · Poglej več »
Termoluminiscentni dozimeter
Termoluminiscentni dozimeter (TLD) je naprava za merjenje ionizirajočega sevanja, ki izkorišča pojav termoluminiscence.
Novo!!: Foton in Termoluminiscentni dozimeter · Poglej več »
The Circus Starring Britney Spears
Boys« med turnejo The Circus Starring Britney Spears The Circus Starring Britney Spears, včasih imenovana tudi Circus Tour, je šesta koncertna turneja ameriške pevke Britney Spears, s katero je promovirala svoj šesti glasbeni album, Circus.
Novo!!: Foton in The Circus Starring Britney Spears · Poglej več »
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Novo!!: Foton in Toplotna energija · Poglej več »
Triboluminiscenca
kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.
Novo!!: Foton in Triboluminiscenca · Poglej več »
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Novo!!: Foton in Trk · Poglej več »
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Novo!!: Foton in Umeritveni bozon · Poglej več »
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Novo!!: Foton in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »
Večlistni kolimatorski sistem
Večlistni kolimatorski sistem (sistem MLC) je zgrajen iz posameznih lističev, ki se premikajo in s tem oblikujejo obsevalna polja poljubnih in asimetričnih oblik.
Novo!!: Foton in Večlistni kolimatorski sistem · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Foton in Vesolje · Poglej več »
Vijačnost
Vijačnost (oznaka h \) je v fiziki delcev projekcija spina (\vec S \) na smer gibalne količine (\hat p \).
Novo!!: Foton in Vijačnost · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Foton in Vodik · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Foton in Vrstno število · Poglej več »
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Novo!!: Foton in Zajetje elektrona · Poglej več »
Zino
Zino (oznaka Z^ \,, Z^ \) je superpartner bozona Z. Je eden izmed gauginov, ki so domnevni superpartnerji umeritvenega polja, ki jih predvideva umeritvena teorija v kombinaciji s supersimetrijo.
Novo!!: Foton in Zino · Poglej več »
