Kazalo
55 odnosi: Alexander Crum Brown, Andrej Žnidarčič (duhovnik), Arabska abeceda, Bernhard Gröschel, Beseda, Ekologija medijev, Ferdinand Sommer, Filodem iz Gadare, Fran Ramovš, France Žagar, Gašper Beguš, Galicijščina, Gazele, Glasoslovje, Gramatikalizacija, Hepburnovo prečrkovanje, Hotimir Tivadar, Izgovarjava, Jakob Šolar, Jezikoslovje, Jože Toporišič, Karl Brugmann, Knjižni jezik, Komunizem, Luka Horjak, Mednarodni komite slavistov, Naglas, Nezvočnik, Nosnik, Parodija, Parzival (roman), Peter Jurgec, Pismenstvo, Pjongčang, Praat, Prekmursko narečje, Prekrivanka, Prihod, Psiholingvistika, Rastislav Šuštaršič, Róža Domašcyna, Rezijansko narečje, Rozka Štefan, Seznam akademskih disciplin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam jezikoslovnih vsebin, Singalščina, Skladnja, Slavistično društvo Slovenije, Smiljana Komar, ... Razširi indeks (5 več) »
Alexander Crum Brown
Belgrave Crescent, Edinburg Alexander Crum Brown, 1900 Alexander Crum Brown, angleški kemik in matematik škotskega rodu, * 26. marec 1838, Edinburg, Anglija, † 28. oktober 1922, Edinburg, Anglija.
Poglej Fonetika in Alexander Crum Brown
Andrej Žnidarčič (duhovnik)
Andrej (Franc Ksaverij) Žnidarčič (tudi Jakoslav Žnidarčič), slovenski katoliški duhovnik, šolnik in narodni buditelj, * 2. december 1835, Gradišče nad Prvačino, † 30. julij 1913, Šempeter pri Gorici.
Poglej Fonetika in Andrej Žnidarčič (duhovnik)
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Fonetika in Arabska abeceda
Bernhard Gröschel
Bernhard Gröschel, nemški jezikoslovec, slavist in visokoškolski učitelj, * 19. junij 1939, † 4. oktober 2009.
Poglej Fonetika in Bernhard Gröschel
Beseda
Beséda je v jezikoslovju najmanjša samostojna jezikovna enota, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.
Poglej Fonetika in Beseda
Ekologija medijev
Ekologija medijev oz.
Poglej Fonetika in Ekologija medijev
Ferdinand Sommer
Ferdinand Sommer, nemški jezikoslovec, * 4. maj 1875, Trier, Nemčija, † 3. april 1962, München.
Poglej Fonetika in Ferdinand Sommer
Filodem iz Gadare
Filodem iz Gadare (grško: Φιλόδημος ὁ Γαδαρεύς, Philodēmos, »ljubezen ljudi«) * ok.
Poglej Fonetika in Filodem iz Gadare
Fran Ramovš
Fran Ramovš, slovenski jezikoslovec, narečjeslovec in imenoslovec, * 14. september 1890, Ljubljana, † 16. september 1952, Ljubljana.
Poglej Fonetika in Fran Ramovš
France Žagar
France Žagar, slovenski jezikoslovec in didaktik, * 13. november 1932, Ljubljana.
Poglej Fonetika in France Žagar
Gašper Beguš
Gašper Beguš je slovenski jezikoslovec, predavatelj jezikoslovja in računalništva, * 11. april 1988, Kranj.
Poglej Fonetika in Gašper Beguš
Galicijščina
Galicijščina (galicijsko galego ali lingua galega) je iberoromanski jezik, ki se govori v pokrajini Galicija v severozahodni Španiji in kjer je galicijščina poleg španščine uradni jezik.
Poglej Fonetika in Galicijščina
Gazele
Tretja gazela v rokopisu Gazele, cikel sedmih pesmi istoimenske pesniške oblike, je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1832 in jih v posebni prilogi časopisa ''Illyrisches Blatt'' objavil leta 1833.
Poglej Fonetika in Gazele
Glasoslovje
Glasoslôvje ima naslednje pomene.
Poglej Fonetika in Glasoslovje
Gramatikalizacija
Gramatikalizacija je proces jezikovnih sprememb, pri katerih polnopomenske besede izgubljajo svoj prvotni pomen in postajajo kazalci slovničnih razmerij.
Poglej Fonetika in Gramatikalizacija
Hepburnovo prečrkovanje
Hepburnovo prečrkovanje je sistem zapisa japonskega jezika v latinici, ki ga je uvedel ameriški misijonar na Japonskem James Curtis Hepburn.
Poglej Fonetika in Hepburnovo prečrkovanje
Hotimir Tivadar
Hotimir Tivadar, slovenski jezikoslovec in fonolog, * 12. julij 1975, Maribor.
Poglej Fonetika in Hotimir Tivadar
Izgovarjava
Izgovarjava (obliko izgovorjava Slovenski pravopis odsvetuje) v jeziku pomeni način, na katerega posameznik zlaga osnovne enote, glasove.
Poglej Fonetika in Izgovarjava
Jakob Šolar
Jakob Šolar, jezikoslovec, prevajalec, urednik, duhovnik * 29. april 1896, Rudno pri Železnikih, † 22. junij 1968, Ljubljana.
Poglej Fonetika in Jakob Šolar
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Fonetika in Jezikoslovje
Jože Toporišič
Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec, slovenist, leksikograf, univerzitetni profesor, akademik * 11. oktober 1926, Mostec, † 9. december 2014, Ljubljana.
Poglej Fonetika in Jože Toporišič
Karl Brugmann
Karl Brugmann, nemški jezikoslovec, * 16. marec 1849, † 29. junij 1919.
Poglej Fonetika in Karl Brugmann
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Fonetika in Knjižni jezik
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Fonetika in Komunizem
Luka Horjak
Luka Horjak, slovenist * 27. september 1994, Ljubljana.
Poglej Fonetika in Luka Horjak
Mednarodni komite slavistov
Mednarodni komitet slavistov (Международный комитет славистов, International Committee of Slavists) je mednarodna znanstvena organizacija, ki od 2008 povezuje nacionalne komitete slavistov iz slovanskih držav in ostalih držav po svetu.
Poglej Fonetika in Mednarodni komite slavistov
Naglas
Naglas je fonološka kategorija, ki določa prominentnost oz.
Poglej Fonetika in Naglas
Nezvočnik
Nèzvóčnik je soglasnik manjše zvonkosti in najmanjše odprtostne stopnje.
Poglej Fonetika in Nezvočnik
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Fonetika in Nosnik
Parodija
Parodija je besedilo, ki z ironičnim, satiričnim ali zabavnim namenom karikira oziroma ob vrednostno znižani tematiki ali stilu uporablja znano – cenjeno, klasično, aktualno itd.
Poglej Fonetika in Parodija
Parzival (roman)
Slika iz rokopisa Parzival je srednjeveški viteški roman nemškega avtorja Wolframa von Eschenbacha (okrog 1170-1220) napisan v verzih v srednji visoki nemščini v prvem desetletju 13. stoletja.
Poglej Fonetika in Parzival (roman)
Peter Jurgec
Peter Jurgec, slovensko-kanadski jezikoslovec, * 1979, Ljubljana.
Poglej Fonetika in Peter Jurgec
Pismenstvo
V pismenstvo uvrščamo prve zapise v slovenskem jeziku.
Poglej Fonetika in Pismenstvo
Pjongčang
Pjongčang (zapisano tudi Pjeongčang; korejsko: 평창) je južnokorejsko okrožje (gun) v pokrajini Gangvon, eno od 11 okrožij v upravni delitvi pokrajine.
Poglej Fonetika in Pjongčang
Praat
Praat je prosti računalniški program za fonetične analize govora.
Poglej Fonetika in Praat
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Fonetika in Prekmursko narečje
Prekrivanka
Prekrivanke so tvorjenke iz dveh ali več besed in jih navadno tvorimo z izraznim prekrivanjem ter hkrati s krnjenjem ene ali dveh oz.
Poglej Fonetika in Prekrivanka
Prihod
Prihod (v izvirniku) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Denisa Villeneuva, ki je izšel konec leta 2016 v distribuciji Paramount Pictures.
Poglej Fonetika in Prihod
Psiholingvistika
Psiholingvistika ali psihologija jezika je smer jezikoslovja in del kognitivnih znanosti, ki proučuje povezavo med znanjem jezika in kognitivnimi procesi, vključenimi v rabo jezika, torej proučuje procese v možganih, ki nam omogočajo rabo jezika.
Poglej Fonetika in Psiholingvistika
Rastislav Šuštaršič
Rastislav Šuštaršič, slovenski jezikoslovec, * 24. oktober 1953, Ljubljana, † 2. marec 2014, Ljubljana.
Poglej Fonetika in Rastislav Šuštaršič
Róža Domašcyna
Róža Domašcyna, lužiška pesnica, esejistka, dramatik, urednica in prevajalka, * 11. avgust 1951, Zerna, okrožje Kamency.
Poglej Fonetika in Róža Domašcyna
Rezijansko narečje
Rezijansko narečje ali rezijanščina (rezijansko rozajanski langač ali lengač) je slovensko narečje, ki se govori v Reziji, dolini v italijanskih Zahodnih Julijskih Alpah.
Poglej Fonetika in Rezijansko narečje
Rozka Štefan
Rozka Štefan slovenska jezikoslovka in prevajalka, * 26. avgust 1913, Ljubljana, † 18. januar 2011.
Poglej Fonetika in Rozka Štefan
Seznam akademskih disciplin
To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.
Poglej Fonetika in Seznam akademskih disciplin
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Fonetika in Seznam filozofskih vsebin
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Fonetika in Seznam jezikoslovnih vsebin
Singalščina
Singalščina (සිංහල) je materni jezik največje etnične skupnosti na Šrilanki, to so Singalci.
Poglej Fonetika in Singalščina
Skladnja
Skládnja je znanstvena disciplina znotraj jezikoslovja, ki razlaga pravila povezovanja manjših enot jezika (npr. besed) v večje (npr. besedne zveze, stavke, poved, besedilo).
Poglej Fonetika in Skladnja
Slavistično društvo Slovenije
Zdravljice'' Zveza društev Slavistično društvo Slovenije (kratica ZDSDS ali samo SDS) je stanovsko združenje učiteljev slovenščine in ostalih slovanskih jezikov ter drugih slavistov.
Poglej Fonetika in Slavistično društvo Slovenije
Smiljana Komar
Smiljana Komar, slovenska jezikoslovka, * 1961.
Poglej Fonetika in Smiljana Komar
Snježana Kordić
Snježana Kordić, hrvaška jezikoslovka, kroatistka in visokoškolska učiteljica, * 29. oktober 1964, Osijek.
Poglej Fonetika in Snježana Kordić
Turška grlica
Turška grlica (znanstveno ime Streptopelia decaocto) je ptič iz družine golobov, izvorno razširjen po Evropi in Aziji.
Poglej Fonetika in Turška grlica
Učenje tujih jezikov
Učenje tujega jezika je postopek, v katerem govorec spozna pomen oz.
Poglej Fonetika in Učenje tujih jezikov
Varja Cvetko Orešnik
Varja Cvetko Orešnik, slovenska jezikoslovka, redna profesorica za primerjalno jezikoslovje indoevropskih jezikov, * 3. maj 1947, Ljubljana.
Poglej Fonetika in Varja Cvetko Orešnik
Vilém Mathesius
Vilém Mathesius, češki jezikoslovec, literarni zgodovinar in anglist, * 3. avgust 1882, Pardubice, Bohemija, Avstro-Ogrska (zdaj Češka), † 12. april 1945, Praga.
Poglej Fonetika in Vilém Mathesius