Kazalo
58 odnosi: Amharščina, Arabska abeceda, Čečenščina, Črka, Beloruščina, Besediloslovje, Claude Piron, Dothraki, Dvoglasnik, Dvopičje, Dzongkha, Esperanto, Fonologija, Fonologija slovenskega knjižnega jezika, Frank J. Kern, Frazeologija, Glas (jezikoslovje), Glasovna sprememba, Goričko narečje, Grafem, Havajščina, Italijanščina, Jezikoslovje, Josip Podmilšak, Kanadska domorodska zlogovna pisava, Kitajska pisava, Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, Madžarščina, Madžarska abeceda, Madžarske rune, Madžarski pravopis, Malajalamščina, Mednarodna abeceda za prečrkovanje sanskrta, Mirza, Morfem, Na'vi (jezik), Nosnik, Pisava, Pravopis, Pravopis 8.0, Prekrivanka, Quebrada de Humahuaca, Razlike med češčino in slovaščino, Seznam filozofskih vsebin, Seznam jezikoslovnih vsebin, Seznam slovenskih literarnih revij, Slovenščina, Slovenska abeceda, Soglasnik, Stalna besedna zveza, ... Razširi indeks (8 več) »
Amharščina
Amhárščina (አማርኛ) je semitski jezik naroda Amharcev in je glavni (vsiljen) jezik v Etiopiji in deloma v Eritreji, ki se je od Etiopije odcepila.
Poglej Fonem in Amharščina
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Fonem in Arabska abeceda
Čečenščina
Čečénščina (čečensko нохчийн мотт, Noxčijn mott) je jezik Čečenov, ki so avtohtono prebivalstvo avtonomne republike Čečenije v okviru Ruske federacije.
Poglej Fonem in Čečenščina
Črka
Čŕka je simbol, ki se uporablja za zapis glasov ali fonemov, tako da vsaka črka ali zaporedje črk (na primer dž predstavlja glas d͡ʒ) predstavlja svoj glas (vendar lahko predstavlja tudi več različnih glasov).
Poglej Fonem in Črka
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Poglej Fonem in Beloruščina
Besediloslovje
Besediloslovje (tudi tekstna lingvistika) je veja jezikoslovja, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi; raziskuje predvsem prvine, ki povezujejo povedi v besedilo (npr. zaimek, veznik), razmerja med besedami in predmetnostjo, ki jo zaznamujejo (npr. referenca, deiks), probleme posredovanja informacij in njihove ponovitve v besedilu (npr.
Poglej Fonem in Besediloslovje
Claude Piron
Claude Piron, švicarski esperantist, jezikoslovec, prevajalec in psiholog, * 26.
Poglej Fonem in Claude Piron
Dothraki
Dothraki je umetno ustvarjen jezik, ki se pojavlja v fantazijskih romanih Pesem ledu in ognja avtorja Georgea R. R. Martina in v televizijski seriji Igra prestolov, kjer ga govori nomadsko ljudstvo Dothraki.
Poglej Fonem in Dothraki
Dvoglasnik
Dvóglásnik ali diftóng je samoglasniški glasnik (fonem) z drsnim izgovorom med dvema izgovornima točkama, od katerih je ena lahko težiščna, na primer au v nemščini ali ie in ei v dolenjščini, ei in ou v prekmurščini.
Poglej Fonem in Dvoglasnik
Dvopičje
Dvópíčje je v jezikoslovju enodelno ločilo, s katerim označujemo naštevanje, razlaganje ali dobesedno navajanje.
Poglej Fonem in Dvopičje
Dzongkha
dzong arhitekturo, po kateri je jezik Dzongkha dobil ime Dzongkha, džonka ali butanščina (Wylie: rdzong-kha, Romaniziran Dzongkha: Dzongkha"Guide to Official Dzongkha Romanization" by G. van Driem), včasih tudi ngalopkha ("jezik Ngalop ljudstva"), je državni ali nacionalni jezik v Butanu.
Poglej Fonem in Dzongkha
Esperanto
Esperánto je mednarodni planski pomožni sporazumevalni jezik.
Poglej Fonem in Esperanto
Fonologija
Fonologíja je jezikoslovna veda o glasovih, njihovi vlogi (v jeziku oz. njegovi slovnici), razvrstitvi (distribuciji), omejitvah ipd.
Poglej Fonem in Fonologija
Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Slovenski jezik ima 29 različnih fonemov (glasnikov), 8 samoglasnikov ter 21 soglasnikov.
Poglej Fonem in Fonologija slovenskega knjižnega jezika
Frank J. Kern
Frank ali France Javh Kern, slovenski pisatelj, urednik in zdravnik, * 18. marec 1887, Breznica pri Škofji Loki, † 4. oktober 1977, Cleveland, Ohio, ZDA.
Poglej Fonem in Frank J. Kern
Frazeologija
Frazeologíja je nauk o stalnih besednih zvezah (frazemih), hkrati pa je tudi drugo poimenovanje za same stalne besedne zveze.
Poglej Fonem in Frazeologija
Glas (jezikoslovje)
Glás je v jezikoslovju najmanjša akustična enota govorjenega jezika.
Poglej Fonem in Glas (jezikoslovje)
Glasovna sprememba
Glasovna sprememba je taka sprememba izgovarjave, ki je pogojena samo z glasovnimi dejavniki, deluje – samo v nekem obdobju jezika in samo v neki jezikovni skupnosti – vsakič enako in brezizjemno (primer: a v jeziku J se pod pogoji X spremeni v isti glas v vseh besedah J, ki izpolnjujejo X), je pa lahko odvisna od glasovnega okolja spreminjajoče se enote; nekatere vrste glasovnih sprememb so iz podmene o redovitosti izvzete: različenje, premet.
Poglej Fonem in Glasovna sprememba
Goričko narečje
Goríčko naréčje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še porabsko narečje).
Poglej Fonem in Goričko narečje
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Poglej Fonem in Grafem
Havajščina
Havájščina (havajsko) je jezik prvotnih polinezijskih prebivalcev Havajskega otočja.
Poglej Fonem in Havajščina
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Fonem in Italijanščina
Jezikoslovje
Jezikoslôvje ali lingvístika je znanstvena veda o naravnem človeškem jeziku.
Poglej Fonem in Jezikoslovje
Josip Podmilšak
Josip Podmilš(č)ak, imenovan tudi Andrejčkov Jože, slovenski pisatelj, * 24. marec 1845, Krašnja, † 24. december 1874, Ljubljana.
Poglej Fonem in Josip Podmilšak
Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kanadska zlogovna pisava ali preprosto zlogovna pisava je družina pisav, ki se uporablja v številnih jezikih domorodnih prebivalcev Kanade iz algonkinske, inuitske in (nekdanje) athabaskanske jezikovne družine.
Poglej Fonem in Kanadska domorodska zlogovna pisava
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Fonem in Kitajska pisava
Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Zagrebu Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa, poleg mudroľubneh, narodneh i prigospodarneh temeľov i znokov je pravopisno in črkopisno delo Ljudevita Gaja, tiskano v Budimu leta 1830.
Poglej Fonem in Kratka osnova horvatsko-slavenskoga pravopisaňa
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Fonem in Madžarščina
Madžarska abeceda
Madžarska abeceda kot je znana sedaj ima 26 latiničnih črk.
Poglej Fonem in Madžarska abeceda
Madžarske rune
Madžarske rune z ustreznicami v sodobni madžarski abecedi Madžarske rune (madžarsko Székely rovásírás ali krajše kar rovás) je starodavna madžarska pisava, ki izvira iz turške runske pisave orhon.
Poglej Fonem in Madžarske rune
Madžarski pravopis
Knjiga s pravili madžarskega pravopisa iz leta 1982 Madžarski pravopis sestavljajo pravila, ki opredeljujejo standardno pisno obliko madžarskega jezika.
Poglej Fonem in Madžarski pravopis
Malajalamščina
Malajalámščina je glavni jezik južnoindijske zvezne države Kerala.
Poglej Fonem in Malajalamščina
Mednarodna abeceda za prečrkovanje sanskrta
IAST (International Alphabet of Sanskrit Transliteration oz. "Mednarodna abeceda za prečrkovanje sanskrta") je priljubljena prečrkovalna shema, ki omogoča enakovredno latinično prečrkovanje indijskih pisav.
Poglej Fonem in Mednarodna abeceda za prečrkovanje sanskrta
Mirza
Mirza (iz perzijskega امير زاده, amir-zade, princ) je bil naslov, ki je bil v turških (tararskih) državah, na primer v Kazaškem, Kazanskem, Astrahanskem, Krimskem in Sibirskem kanatu in Nogajski hordi, rezerviran za visoko aristokracijo.
Poglej Fonem in Mirza
Morfem
Morfém je v jezikovnem sistemu najmanjša enota besede s samostojnim semantičnim pomenom.
Poglej Fonem in Morfem
Na'vi (jezik)
Jezik naʼvi (naʼvi: Lìʼfya leNaʼvi) je izmišljeni umetni jezik, prvotno narejen za film ''Avatar'' iz leta 2009.
Poglej Fonem in Na'vi (jezik)
Nosnik
V glasoslovju je nósnik, imenovan tudi nósniški zapórnik v nasprotju z ustniškim zapornikom, zaporniški soglasnik, ki nastane s spuščenim mehkim nebom, kar omogoča zraku, da prosto uhaja skozi nos.
Poglej Fonem in Nosnik
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Fonem in Pisava
Pravopis
Pravopís, s tujko ortografija (grško ὀρθός pravilno in γραφή pisava) je množica pravil, pogosto v knjigi skupaj s slovarskim delom, o pisanju besed nekega jezika.
Poglej Fonem in Pravopis
Pravopis 8.0
Pravopis 8.0 je novi slovenski pravopis, ki je trenutno v nastajanju in ga pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, ki deluje na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša.
Poglej Fonem in Pravopis 8.0
Prekrivanka
Prekrivanke so tvorjenke iz dveh ali več besed in jih navadno tvorimo z izraznim prekrivanjem ter hkrati s krnjenjem ene ali dveh oz.
Poglej Fonem in Prekrivanka
Quebrada de Humahuaca
Purmamarca in Cerro de los Siete Colores. Pucará de Tilcara. Pogorje Hornocal. Quebrada de Humahuaca se nahaja na severozahodu Argentine, v provinci Jujuy.
Poglej Fonem in Quebrada de Humahuaca
Razlike med češčino in slovaščino
Češčina in slovaščina jezikovno tvorita jezikovni kontinuum.
Poglej Fonem in Razlike med češčino in slovaščino
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Fonem in Seznam filozofskih vsebin
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Fonem in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam slovenskih literarnih revij
* Slovenska bčela.
Poglej Fonem in Seznam slovenskih literarnih revij
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Fonem in Slovenščina
Slovenska abeceda
Slovenska abeceda kot je znana sedaj ima 25 latiničnih črk.
Poglej Fonem in Slovenska abeceda
Soglasnik
450x450_pik Soglasniki ali konzonanti so glasovi, ki nastanejo z manjšo odprtostno stopnjo govorilnih organov kakor samoglasniki.
Poglej Fonem in Soglasnik
Stalna besedna zveza
Stalna besedna zveza, frazeologem ali frazem je pomenska večbesedna enota, ki ima pomen različen od pomena posameznih besednih enot.
Poglej Fonem in Stalna besedna zveza
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Fonem in Staroitalska pisava
Tengvar
Splošne deklaracije človekovih pravic: ''All human beings are born free and equal in dignity and rights. They are endowed with reason and conscience and should act towards one another in a spirit of brotherhood'' Tengvar (izvirno angleško tengwar) je umetna pisava angleškega pisatelja in jezikoslovca Johna Ronalda Reuela Tolkiena.
Poglej Fonem in Tengvar
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Poglej Fonem in Ukrajinščina
Ukrajinska abeceda
Ukrajinska abeceda je nabor črk, ki se uporabljajo za pisanje ukrajinščine, ki je uradni jezik Ukrajine.
Poglej Fonem in Ukrajinska abeceda
Zlog
Zlòg je akustična enota v besedi, ki je povezana z zakonitostmi tvorjenja besed in zakonitostmi poslušanja.
Poglej Fonem in Zlog
Znanstvenokritična izdaja
Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike.
Poglej Fonem in Znanstvenokritična izdaja
Zobnik (glas)
Zóbnik ali dentál je v jezikoslovju soglasnik z izgovornim mestom ob zobeh;Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika.
Poglej Fonem in Zobnik (glas)
Zvočnik (jezikoslovje)
Zvóčniki so soglasniki srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na zvenečnost.
Poglej Fonem in Zvočnik (jezikoslovje)
Prav tako znan kot Glasnik.