Kazalo
101 odnosi: Aleksander Borodin, Alkalijska kovina, Ambligonit, Argon, Atomski polmer, Železo, Žveplov heksafluorid, Barijev fluorid, Boris Žemva, Born-Haberjev ciklus, Davyjeva medalja, Dušik, Dvoatomna molekula, Elektrofil, Elektrokemija, Elektronegativnost, Elektronska lupina, Element 2. periode, F, Fluorit, Fluorjev test, Fluorjeve anorganske spojine, Fluorovodikova kislina, Fritz Albert Lipmann, Funkcionalna skupina, Gemcitabin, Goldschmidtovo razvrščanje elementov, Gostota elementov (podatkovna stran), Gostota zraka, Grafit, Halogen, Helij, Henri Moissan, Holmij, Insekticid, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionski polmer, Izparilna toplota, Jedrska kemija, Jedrska magnetna resonanca, Jedrski reaktor, Kalijev perklorat, Kisik, Kjotski protokol, Klorid, Kripton, Kritična temperatura, Kritična točka, Linezolid, Medmolekulska sila, ... Razširi indeks (51 več) »
Aleksander Borodin
Aleksánder Porfírjevič Borodín (ruska izgovorjava kot: Baradín, v slovenščini pogosto Bórodin ali Boródin), ruski skladatelj, kemik in zdravnik, * 31. oktober/12.
Poglej Fluor in Aleksander Borodin
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Fluor in Alkalijska kovina
Ambligonit
Ambligonit je fluorofosfatni mineral s kemijsko formulo (Li,Na)AlPO4(F,OH).
Poglej Fluor in Ambligonit
Argon
Árgon (iz starogrške besede άργός, počasi delujoč, zaradi njegove kemijske inertnosti) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ar in atomsko število 18.
Poglej Fluor in Argon
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Fluor in Atomski polmer
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Fluor in Železo
Žveplov heksafluorid
Žveplov heksafluorid (SF6) je anorganski, brezbarvni, brez vonja, nestrupen in nevnetljiv plin (v normalnih okoliščinah).
Poglej Fluor in Žveplov heksafluorid
Barijev fluorid
Barijev fluorid je trdna spojina barija in fluora s kemijsko formulo BaF2, ki tvori prozorne kristale.
Poglej Fluor in Barijev fluorid
Boris Žemva
Boris Žemva, slovenski inženir kemijske tehnologije, * 8. junij 1940, Ljubljana, † november 2023.
Poglej Fluor in Boris Žemva
Born-Haberjev ciklus
Born-Haberjev ciklus je postopek za analiziranje reakcijskih energij.
Poglej Fluor in Born-Haberjev ciklus
Davyjeva medalja
Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.
Poglej Fluor in Davyjeva medalja
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Poglej Fluor in Dušik
Dvoatomna molekula
molekule dušika, N2 periodnem sistemu elementov Dvoatomna molekula je molekula, zgrajena iz dveh atomov.
Poglej Fluor in Dvoatomna molekula
Elektrofil
V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.
Poglej Fluor in Elektrofil
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Fluor in Elektrokemija
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Fluor in Elektronegativnost
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Fluor in Elektronska lupina
Element 2. periode
Element 2.
Poglej Fluor in Element 2. periode
F
F f F je sedma črka slovenske abecede.
Poglej Fluor in F
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Fluor in Fluorit
Fluorjev test
Fluorjev test, tudi Fluorov test je metoda določanja relativne starosti fosilnih kosti.
Poglej Fluor in Fluorjev test
Fluorjeve anorganske spojine
Fluor je halogen in tako kot vsi halogeni tvori ogromno spojin.
Poglej Fluor in Fluorjeve anorganske spojine
Fluorovodikova kislina
Fluorovodikova kislina je vodna raztopina vodikovega fluorida (HF).
Poglej Fluor in Fluorovodikova kislina
Fritz Albert Lipmann
Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec, * 12. junij 1899, Königsberg, Prusija (zdaj Kaliningrad, Rusija), † 24. julij 1986, Poughkeepsie, New York, Združene države Amerike.
Poglej Fluor in Fritz Albert Lipmann
Funkcionalna skupina
Funkcionálna skupína sta v organski kemiji atom ali skupina atomov znotraj molekule, ki določata značilnosti reakcij molekule, katere del sta.
Poglej Fluor in Funkcionalna skupina
Gemcitabin
Gemcitabin je učinkovina, ki se uporablja pri zdravljenju raka.
Poglej Fluor in Gemcitabin
Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Goldschmidtovo razvrščanje elementov je način razvrščanja kemičnih elementov, ki se uporablja v geokemiji in geologiji.
Poglej Fluor in Goldschmidtovo razvrščanje elementov
Gostota elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli, vrstica uporaba vsebuje vrednost priporočljiva za uporabo v drugih straneh Wikipedije z namenom ohranitve skladnost med vsebino.
Poglej Fluor in Gostota elementov (podatkovna stran)
Gostota zraka
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja.
Poglej Fluor in Gostota zraka
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Fluor in Grafit
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Fluor in Halogen
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Fluor in Helij
Henri Moissan
Henri Moisan, francoski kemik in farmakolog, * 28. september 1852, Pariz, Francija, † 20. februar 1907, Pariz.
Poglej Fluor in Henri Moissan
Holmij
Hólmij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ho in atomsko število 67.
Poglej Fluor in Holmij
Insekticid
Insekticidi so snovi naravnega ali umetnega izvora, ki so toksične za žuželke in jih uporabljamo za zatiranje tistih žuželk, ki so s stališča človeka škodljivci.
Poglej Fluor in Insekticid
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Poglej Fluor in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Fluor in Ionski polmer
Izparilna toplota
Izparílna toplôta je toplota, ki jo moramo pri stalnem tlaku dovesti enemu kilogramu dane snovi v kapljevinastem agregatnem stanju, segrete do vrelišča, da izpari, torej da preide v plinasto agregatno stanje.
Poglej Fluor in Izparilna toplota
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Fluor in Jedrska kemija
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Fluor in Jedrska magnetna resonanca
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Poglej Fluor in Jedrski reaktor
Kalijev perklorat
Kalijev perklorat je anorganska sol s kemijsko formulo KCI04.
Poglej Fluor in Kalijev perklorat
Kisik
Kisík je kemijski element s simbolom O in atomskim številom 8.
Poglej Fluor in Kisik
Kjotski protokol
Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
Poglej Fluor in Kjotski protokol
Klorid
Kloridi so različne spojine s klorom, kar izključuje klorove spojine s kisikom in fluorom, kjer ima klor pozitivno vrednost oksidacijskega števila, saj sta elementa kisik in fluor bolj elektronegativna od klora in lahko le-tega oksidirata.
Poglej Fluor in Klorid
Kripton
Krípton je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Kr in atomsko število 36.
Poglej Fluor in Kripton
Kritična temperatura
Krítična temperatúra je najvišja mogoča temperatura, pri kateri se lahko plin z zviševanjem tlaka utekočini.
Poglej Fluor in Kritična temperatura
Kritična točka
meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.
Poglej Fluor in Kritična točka
Linezolid
Linezolid je sintetični antibiotik, ki se uporablja pri hudih okužbah z grampozitivnimi bakterijami, odpornimi proti številnih drugim antibiotikom.
Poglej Fluor in Linezolid
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Poglej Fluor in Medmolekulska sila
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Poglej Fluor in Metamaterial
Mokra kemija
Merilne bučke sodijo med osnovni pribor v mokri kemiji. Mokra kemija je področje kemije, ki se ukvarja s kemijskimi spremembami v tekoči fazi.
Poglej Fluor in Mokra kemija
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Fluor in Molekula
Molekularna geometrija
Molekularna geometrija opisuje tridimenzionalno razporeditev atomov v molekuli.
Poglej Fluor in Molekularna geometrija
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Fluor in Mullikenova lestvica
Natrijev fluoroacetat
Natrijev fluoroacetat je fluorova organska spojina, ki deluje predvsem kot presnovni (metabolni) strup.
Poglej Fluor in Natrijev fluoroacetat
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Poglej Fluor in Nihonij
Niobij
Nióbij, nekdaj imenovan kolúmbij, je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Nb in atomsko število 41.
Poglej Fluor in Niobij
Nobelova nagrada za kemijo
Nobelova nagrada za kemijo je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v kemiji.
Poglej Fluor in Nobelova nagrada za kemijo
Nukleofilna adicija
Primer nukleofilne adicije je adicija spojine s hidroksilno skupino (OH) na karbonilno skupino (C.
Poglej Fluor in Nukleofilna adicija
Nukleofilnost
Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.
Poglej Fluor in Nukleofilnost
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Fluor in Ognjenik
Okoljska bolezen
Okóljske bolézni so vse tiste bolezni, ki jih povzročajo okoljski dejavniki, in ne tiste, ki se prenašajo gensko ali z okužbo.
Poglej Fluor in Okoljska bolezen
Oksid
Bakrov(II) oxid Svinčev/II,III) oksid (minij) Silicijev(IV) oskid (kamena strela) Aluminijev(III) oksid (korund in safir) Dušikovi oksidi so strupen rjav plin '''Zarjavel vijak'''Oksidi, na primer železov(III) oksid ali rja, ki je sestavljena iz hidratiziranih železovih(III) oksidov Fe2O3•nH2O in železovih(III) oksidov hidroksidov (FeO(OH) in Fe(OH)3), so nastali s spajanjem kisika z drugimi elementi.
Poglej Fluor in Oksid
Olaflur
Olaflúr je organska spojina s fluorom, ki se za preventivo zobne gnilobe nanese na zobno površino.
Poglej Fluor in Olaflur
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Fluor in Optično vlakno
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Fluor in Orbitala
Pegmatit
Pegmatit Pegmatit Alkalni pegmatit: prepereli ortoklaz in modri kristali korunda (pogorje Canaã, Rio de Janeiro, Brazilija); velikost: 35 × 15 cm Pegmatit, ki vsebuje lepidolit, turmalin in kremen (White Elephant Mine, Južna Dakota) Pegmatit ali pegmatitska kamnina je izredno grobozrnata intruzivna magmatska kamnina (globočnina) s sprijetimi kristali, ki so običajno večji od 2,5 cm, nobena posebnost pa niso niti kristali, večji od 1 m.
Poglej Fluor in Pegmatit
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Fluor in Periodni sistem elementov
Perioralni dermatitis
Perioralni dermatitis (ali dermatitis perioralis) je kožna bolezen, pri kateri se predvsem okoli ust pojavljajo rdečkaste spremembe (papule in pustule), ki spominjajo na akne in/ali rozaceo.
Poglej Fluor in Perioralni dermatitis
Pivo
Kozarec piva Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita.
Poglej Fluor in Pivo
Pozitronska emisijska tomografija
Slika tipične PET naprave Pozitronska emisijska tomografija (kratica PET) je vrsta nuklearno-medicinskega slikanja, ki ustvari tridimenzionalno sliko funkcijskih procesov v telesu.
Poglej Fluor in Pozitronska emisijska tomografija
Prolin
Prolin (skrajšano Pro ali P; kodirajo ga s kodoni CCU, CCC, CCA, in CCG) je α-amino kislina, ki se uporablja v biosintezi proteinov.
Poglej Fluor in Prolin
Razširitev periodnega sistema elementov
Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118.
Poglej Fluor in Razširitev periodnega sistema elementov
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Fluor in Redoks reakcija
Rentgenij
Rentgenij, tudi Roentgenij ali Röntgenij, je kemični element s simbolom Rg in atomskim številom 111.
Poglej Fluor in Rentgenij
Rogovača
Rogovača je niz kompleksnih nitastih silikatnih mineralov (inosilikatov) z dvojnimi verigami tetraedrov, ki spada v skupino amfibolov.
Poglej Fluor in Rogovača
Schiemannova reakcija
Schiemannova reakcija, imenovana tudi Baltz-Schiemannova reakcija, je kemijska reakcija, v kateri se anilini preko diazonijevih fluoroboratov pretvorijo v aromatske fluoride.
Poglej Fluor in Schiemannova reakcija
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fluor in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Kategorija:Predlogi za brisanje To je seznam kemijskih elementov, urejenih po njihovem atomskem številu.
Poglej Fluor in Seznam kemičnih elementov po atomskem številu
Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Kemijski simbol.
Poglej Fluor in Seznam kemičnih elementov po kemijskem simbolu
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fluor in Seznam kemijskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Fluor in Seznam medicinskih vsebin
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Poglej Fluor in Skorja (geologija)
Skupina periodnega sistema
Skupina periodnega sistema elementov je vertikalni stolpec v periodnem sistemu elementov.
Poglej Fluor in Skupina periodnega sistema
Sladilo
Sladila so naravne ali sintetične spojine, ki imajo v primerjavi z belim sladkorjem načeloma bistveno večjo sladilno moč in manjšo energijsko vrednost.
Poglej Fluor in Sladilo
Smučarsko mazivo
Vosek za smuči Smučarske maže se uporablja na spodnji strani smuči ali snežnih desk za izboljšanje voznih lastnosti na snegu.
Poglej Fluor in Smučarsko mazivo
Specifična toplota
vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.
Poglej Fluor in Specifična toplota
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Fluor in Steklo
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Fluor in Svinec
Tabela izotopov
Preglednica prikazuje vse znane izotope kemičnih elementov.
Poglej Fluor in Tabela izotopov
Tališča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Fluor in Tališča elementov (podatkovna stran)
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Poglej Fluor in Tenes
Valenca
Valenca je število enojnih kemijskih vezi, ki jih lahko tvori atom danega elementa, oziroma število vodikovih atomov, s katerimi se izbrani element lahko veže.
Poglej Fluor in Valenca
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Fluor in Vodik
Vodikov peroksid
Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina s formulo H2O2.
Poglej Fluor in Vodikov peroksid
Vodikov sulfid
Vodikov sulfid je kemijska spojina s formulo H2S.
Poglej Fluor in Vodikov sulfid
Vrelišča elementov (podatkovna stran)
V spodnji tabeli je vrednost v vrstici uporaba priporočena vrednost namenjena uporabi v drugih Wikipedijinih straneh z namenom ohranjanja konsistentnosti.
Poglej Fluor in Vrelišča elementov (podatkovna stran)
Zobna krema
Nanašanje zobne kreme na krtačko Zobna krema je krema ali gel, ki se uporablja skupaj z zobno krtačko za čiščenje zob.
Poglej Fluor in Zobna krema
Zoisova nagrada
Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.
Poglej Fluor in Zoisova nagrada
9 (število)
9 (devét) je naravno število, za katero velja 9.
Poglej Fluor in 9 (število)