Fleksibilne oblike dela

Fleksibilne oblike dela so različne oblike in načini organizacije dela, ki omogočajo fleksibilizacijo zaposlovanja.

Kazalo

7 odnosi: Fleksibilizacija zaposlovanja, Nagrajevanje zaposlenih, Najem delovne sile, Prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, Prisilno delo, Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, Spletno družbeno omrežje.

Fleksibilizacija zaposlovanja

Fleksibilizacija zaposlovanja pomeni spreminjanje pogojev zaposlovanja in organiziranja dela v smeri vse večje raznolikosti.

Poglej Fleksibilne oblike dela in Fleksibilizacija zaposlovanja

Nagrajevanje zaposlenih

Nagrajevanje zaposlenih je pomemben del upravljanja s človeškimi viri, saj ustrezen sistem nagrajevanja lahko motivira zaposlene, da s svojim delom čim bolj prispevajo k doseganju ciljev podjetja.

Poglej Fleksibilne oblike dela in Nagrajevanje zaposlenih

Najem delovne sile

Najem delovne sile (angl. temporary agency worker) je ena izmed fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki omogoča podjetju in delavcu hitrejše prilagajanje razmeram na trgu dela.

Poglej Fleksibilne oblike dela in Najem delovne sile

Prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev

Prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev je izraz, s katerim opisujemo obdobje mladih med zaključevanjem formalnega izobraževanja in vstopom v prvo zaposlitev.

Poglej Fleksibilne oblike dela in Prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev

Vojni ujetniki pri zemeljskih delih za tovarno elektrod na Blejski Dobravi leta 1916 Prisilno delo ali obvezno delo zajema vse vrste dela ali storitev, ki zahtevajo od posameznika opravljanje dela, za katerega se ta ni prostovoljno odločil, pod grožnjo kakršnekoli kazni ali sankcije (Konvencija Mednarodne organizacije dela številka 29).

Poglej Fleksibilne oblike dela in Prisilno delo

Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je koncept, ki vključuje ustrezno postavljanje prioritet med delom (kariero, službo) in življenjskim stilom (zdravje, družina, ugodje, osebnosten razvoj).

Poglej Fleksibilne oblike dela in Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem

Spletno družbeno omrežje

Spletna družbena omrežja (občasno, kadar ne gre po namenu ali obsegu za družbeni vidik, poimenovana socialna ali družabna omrežja) so aplikacije, spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo in odražajo družbene mreže ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo npr.

Poglej Fleksibilne oblike dela in Spletno družbeno omrežje

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti