Kazalo
30 odnosi: Adoptivni cesarji, Agri decumates, Cezar (naslov), Delfi, Domicijan, Efez, Grško gledališče v Sirakuzah, Jožef Flavij, Klavdij II. Gotski, Kolosej, Konstantinska dinastija, Leto štirih cesarjev, Lex Ursonensis, Navmahija, Palatinska vrata, Publij Kornelij Tacit, Rdeči egiptovski porfir, Rim, Rimska Dakija, Rimsko cesarstvo, Sabinci, Serapeum, Seznam zgodovinskih vsebin, Skopje, Tit Flavij, Toulouse, Vespazijan, Vladarska rodbina, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovine (Tacit).
Adoptivni cesarji
Adoptivni cesarji je oznaka za rimske cesarje: Nervo, Trajana, Hadrijana, Antonija Pija, Vera in Marka Avrelija, ki so se med leti 96 in 180 povzpeli na prestol s pomočjo adopcije.
Poglej Flavijci in Adoptivni cesarji
Agri decumates
Rimsko cesarstvo leta 120 n. št. in Velika Germanija z nekaj plemeni, ki jih je omenil Tacit leta 98 n. št. ''Limes Germanicus'' (Germanski limes) in ''Agri Decumates'' Gornjegermanski in Retijski limes Alemanov in prizorišča njihovih bitk z Rimljani v 3.-5.
Poglej Flavijci in Agri decumates
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Flavijci in Cezar (naslov)
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Poglej Flavijci in Delfi
Domicijan
Domicijan (latinsko), 11.
Poglej Flavijci in Domicijan
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Flavijci in Efez
Grško gledališče v Sirakuzah
Grško gledališče v Sirakuzah stoji na južnih pobočjih hriba Temenite s pogledom na sodobno mesto Sirakuze na jugovzhodu Sicilije.
Poglej Flavijci in Grško gledališče v Sirakuzah
Jožef Flavij
Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
Poglej Flavijci in Jožef Flavij
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Flavijci in Klavdij II. Gotski
Kolosej
Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.
Poglej Flavijci in Kolosej
Konstantinska dinastija
Konstantinska dinastija je neformalno ime vladarske družine Rimskega cesarstva od Konstancija Klora († 305) do smrti Julijana Odpadnika († 363).
Poglej Flavijci in Konstantinska dinastija
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej Flavijci in Leto štirih cesarjev
Lex Ursonensis
Prva plošča ''Lex Ursonensis'', Nacionalni arheološki muzej, Madrid Lex Ursonensis je ustanovna listina rimske cesarske kolonije Iuliae Genetivae v Ursi, sedanji Osuni v južni španski provinci Sevilli.
Poglej Flavijci in Lex Ursonensis
Navmahija
Navmahija (latinsko naumachia; starogrško ναυμαχία, naumachía; ναῦς, naûs »ladja« + -μαχία, -machía, iz gl. μάχομαι, máchomai »bojevati se«, dobesedno pomorski boj) se je v antičnem rimskem svetu nanašala na uprizoritev pomorskih bitk kot množičnega razvedrila, kot tudi na bazen ali stavbo, v kateri se je to dogajalo.
Poglej Flavijci in Navmahija
Palatinska vrata
Palatinska vrata (italijansko: Porta Palatina ali Porte Palatine; piemontsko Tor Roman-e) so mestna vrata iz rimske dobe v Torinu v Italiji.
Poglej Flavijci in Palatinska vrata
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Flavijci in Publij Kornelij Tacit
Rdeči egiptovski porfir
Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.
Poglej Flavijci in Rdeči egiptovski porfir
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Flavijci in Rim
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Flavijci in Rimska Dakija
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Flavijci in Rimsko cesarstvo
Sabinci
Sabinci (latinsko, starogrško, Sabĩnoi, italijansko Sabini) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v osrednjih Apeninih in pred ustanovitvijo Rima v Laciju severno od Ania.
Poglej Flavijci in Sabinci
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Flavijci in Serapeum
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Flavijci in Seznam zgodovinskih vsebin
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Flavijci in Skopje
Tit Flavij
Tit Flavij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal leta 79-81, * 30.
Poglej Flavijci in Tit Flavij
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Poglej Flavijci in Toulouse
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Flavijci in Vespazijan
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Flavijci in Vladarska rodbina
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Flavijci in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovine (Tacit)
Incipit dela ''Historiae'' v editio princeps. Zgodovine je rimska zgodovinska kronika Tacita.
Poglej Flavijci in Zgodovine (Tacit)
Prav tako znan kot Flavianova dinastija, Flavijska dinastija.