Kazalo
117 odnosi: Agame, Aphelinus asychis, Aravkarijevke, Arheje, Asteride, Šah, Ščipalci, Šipkovci, Žarkasti likoris, Žarkoplavutarice, Žuželke, Čaplje, Čebeljeliki kožekrilci, Črnonoga mačka, Bazalne kritosemenke, Beringija, Biofilm, Biologija, Biology Letters, Bioluminiscenca, Bolhe, Boris Sket, Botanika, Briofiti, Carl Woese, Cefalizacija, Covid-19, Cvetni diagram, Dvojnonoge, Dvokaličnice, Enakokrili kačji pastirji, Enokaličnice, Ernst Haeckel, Evolucija, Evolucija ptic, Genetsko vtisnjenje, Gliste, Griloblatoidi, Hitridiomikoza, Hrošči, Incertae sedis, Ježi, Jon Edward Ahlquist, Kače, Kačji pastirji, Klad, Kokcidioidomikoza, Kombinatorika, Koralnjaki, Kraljestvo (biologija), ... Razširi indeks (67 več) »
Agame
Agame (znanstveno ime Agamidae) so družina plazilcev iz podreda kuščarjev.
Poglej Filogenija in Agame
Aphelinus asychis
Aphelinus asychis je vrsta parazitske osice, ki je domorodna v Evraziji, v Severno Ameriko pa je bila vnešena za biološki nadzor škodljivcev, saj njene ličinke zajedajo rusko pšenično uš.
Poglej Filogenija in Aphelinus asychis
Aravkarijevke
Aravkarijevke (znanstveno ime Araucariaceae) so evolucijsko stara družina dreves iz debla iglavcev (Pinophyta).
Poglej Filogenija in Aravkarijevke
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Filogenija in Arheje
Asteride
Asteride so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk.
Poglej Filogenija in Asteride
Šah
Začetna postavitev šahovskih figur na deski Šah je igra na igralni deski za dva igralca.
Poglej Filogenija in Šah
Ščipalci
Ščipalci ali škorpijoni (znanstveno ime Scorpiones) so red členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med pajkovce, vanj pa uvrščamo okrog 2000 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Filogenija in Ščipalci
Šipkovci
Šipkovci (znanstveno ime Rosales) je red kritosemenk.
Poglej Filogenija in Šipkovci
Žarkasti likoris
Žarkasti likoris, lat.
Poglej Filogenija in Žarkasti likoris
Žarkoplavutarice
Žarkoplavutarice (znanstveno ime Actinopterygii) so največja skupina rib.
Poglej Filogenija in Žarkoplavutarice
Žuželke
Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).
Poglej Filogenija in Žuželke
Čaplje
Čaplje (znanstveno ime Ardeidae) so družina ptic iz reda močvirnikov, v katero uvrščamo 66 danes živečih vrst.
Poglej Filogenija in Čaplje
Čebeljeliki kožekrilci
Čebeljeliki kožekrilci (znanstveno ime Apoidea) so velika naddružina kožekrilcev, v katero združujemo dva tradicionalno opredeljena taksona - ose grebače in čebele.
Poglej Filogenija in Čebeljeliki kožekrilci
Črnonoga mačka
Črnonoga mačka (znanstveno ime Felis nigripes) je najmanjša divja mačka v Afriki in ima dolžino glave in telesa 35–52 cm (14–20 palcev).
Poglej Filogenija in Črnonoga mačka
Bazalne kritosemenke
Bazalne kritosemenke so skupina kritosemenk, ki se je zgodaj odcepila od linije, iz katere izvira največji delež kritosemenk.
Poglej Filogenija in Bazalne kritosemenke
Beringija
Beringija je ohlapno opredeljena regija, ki jo obdaja Beringov preliv med Čukotskim morjem in Beringovim morjem.
Poglej Filogenija in Beringija
Biofilm
katetru Biofilm je skupek mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih produktov kot vezni člen, ki so običajno pritrjeni na biogeno ali abiogeno podlago.
Poglej Filogenija in Biofilm
Biologija
Biologíja (bíos - življenje +: logos - beseda, nauka) ali življenjeslovje je naravoslovna veda, ki preučuje razvoj, zgradbo in delovanje živih sistemov in njihovo medsebojno povezanost ter procese v živi naravi od molekularne ravni pa do biosfere.
Poglej Filogenija in Biologija
Biology Letters
Biology Letters (standardna okrajšava Biol. Lett.) je znanstvena revija s področja biologije, ki jo izdaja britanska Kraljeva družba oz.
Poglej Filogenija in Biology Letters
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Filogenija in Bioluminiscenca
Bolhe
Bolhe (znanstveno ime Siphonaptera; grško siphon - cev + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 2500 opisanimi recentnimi vrstami, ki zajedajo na sesalcih in ptičih. Najlaže jih prepoznamo po dolgih skakalnih nogah in odsotnosti kril. Njihovi piki so človeku neprijetni, nevarnost pa predstavljajo predvsem kot prenašalci raznih bolezni, med katerimi izstopa kuga, ki je v srednjem veku pomorila dobršen del človeške populacije.
Poglej Filogenija in Bolhe
Boris Sket
Boris Sket, slovenski biolog in akademik, * 30. julij 1936, Ljubljana, † 7. maj 2023.
Poglej Filogenija in Boris Sket
Botanika
Botánika je znanstvena veda, panoga biologije, ki se ukvarja s proučevanjem rastlin.
Poglej Filogenija in Botanika
Briofiti
240x240_pik Briofiti (pogosto imenovani kar mahovi) ali necevnice so neformalna skupina, ki jo sestavljajo tri debla kopenskih rastlin (embriofitov) brez prevajalnih tkiv: jetrenjaki (Marchantiophyta), rogačarji (Anthocerotophyta) in mahovi (Bryophyta) v ožjem pomenu besede.
Poglej Filogenija in Briofiti
Carl Woese
Carl Richard Woese, ameriški mikrobiolog in biofizik, * 15. julij 1928, Syracuse, New York, Združene države Amerike, † 30. december 2012, Urbana, Illinois, ZDA.
Poglej Filogenija in Carl Woese
Cefalizacija
Cefalizacija je evolucijski trend, za katerega je značilno, da se postopoma, v trajanju mnogih generacij, v prednjem delu živalskega telesa oblikuje območje glave, v kateri se koncentrirajo usta, čutilni organi in živčni gangliji.
Poglej Filogenija in Cefalizacija
Covid-19
Koronavirusna bolezen 2019 (COVID-19 ali covid-19, tudi samo covid ali kovid) je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2.
Poglej Filogenija in Covid-19
Cvetni diagram
Cvetni diagram je grafična in geometrična metoda, s pomočjo katere se prikazuje zgradbo (morfologijo) rastlinskega cveta.
Poglej Filogenija in Cvetni diagram
Dvojnonoge
Dvojnonoge ali kačice (znanstveno ime Diplopoda) so razred členonožcev in z okoli 11.000 opisanimi danes živečimi vrstami največja skupina stonog.
Poglej Filogenija in Dvojnonoge
Dvokaličnice
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke.
Poglej Filogenija in Dvokaličnice
Enakokrili kačji pastirji
Enakokrili kačji pastirji (znanstveno ime Zygoptera) so podred kačjih pastirjev, v katerega uvrščamo približno polovico od 5.500 znanih vrst kačjih pastirjev.
Poglej Filogenija in Enakokrili kačji pastirji
Enokaličnice
Enokaličnice (znanstveno ime Monocotyledones) so ena od dveh glavnih skupin semenk, ki so ime dobile po lastnosti, da imajo njihova semena en klični list, čeprav obstajajo pri tem tudi izjeme.
Poglej Filogenija in Enokaličnice
Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.
Poglej Filogenija in Ernst Haeckel
Evolucija
Evolúcija je biološki proces pri katerem se genski zapis populacij organizmov spreminja iz generacije v generacijo.
Poglej Filogenija in Evolucija
Evolucija ptic
Evolucija ptic in njihovih letalnih sposobnosti je bil postopna in je trajala milijone let.
Poglej Filogenija in Evolucija ptic
Genetsko vtisnjenje
Ilustracija molekule DNA, ki je metilirana na dveh osrednjih citozinih; metilacija DNA je ključna pri genetskem vtisnjenju in s tem za uravnavanje razvoja organizma. Genetsko vtisnjenje ali genomsko vtisnjenje je kompleksno dogajanje genskega uravnavanja oz.
Poglej Filogenija in Genetsko vtisnjenje
Gliste
Gliste (znanstveno ime Nematoda) so deblo živali, v katerega uvrščamo preko 28.000 do danes opisanih vrst, znanih predvsem po podolgovatem, valjastem telesu (»črvaste« oblike) in dejstvu, da so ena najpomembnejših skupin zajedavcev.
Poglej Filogenija in Gliste
Griloblatoidi
Griloblatoidi (znanstveno ime Grylloblatodea) so majhen, razmeroma slabo poznan red žuželk s približno 25 opisanimi vrstami, ki živijo na velikih nadmorskih višinah v gorah Kitajske, Sibiriji, na Japonskem in zahodu ZDA ter Kanade.
Poglej Filogenija in Griloblatoidi
Hitridiomikoza
Hitridiomikoza je nalezljiva bolezen dvoživk, ki jo povzročata hitridni glivi Batrachochytrium dendrobatidis in Batrachochytrium salamandrivorans, za kateri je značilna nezmožnost tvorbe hif in proizvodnja zoospor.
Poglej Filogenija in Hitridiomikoza
Hrošči
Hrošči (znanstveno ime Coleoptera, grško koleos - pokrovka + pteron - krilo) so red v razredu žuželk (Insecta).
Poglej Filogenija in Hrošči
Incertae sedis
Incertae sedis (latinsko za »negotovega položaja«), okrajšano inc.
Poglej Filogenija in Incertae sedis
Ježi
Ježi (znanstveno ime Erinaceidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), katere predstavniki so razširjeni po Evraziji in Afriki.
Poglej Filogenija in Ježi
Jon Edward Ahlquist
Jon Edward Ahlquist, ameriški zoolog in ornitolog, * 1944, † 7. maj 2020.
Poglej Filogenija in Jon Edward Ahlquist
Kače
Kače (znanstveno ime Serpentes) so mesojedi plazilci brez okončin, ki jih uvrščamo v red luskarjev (Squamata), torej so sorodne kuščarjem, krokodilom in želvam.
Poglej Filogenija in Kače
Kačji pastirji
Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.
Poglej Filogenija in Kačji pastirji
Klad
Klád (starogrško: klados - veja) je taksonomska skupina (npr. skupina organizmov), ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce.
Poglej Filogenija in Klad
Kokcidioidomikoza
Kokcídioidomikóza je bolezen, ki jo povzročata glivi Coccidioides immitis in Coccidioides posadasii.
Poglej Filogenija in Kokcidioidomikoza
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Filogenija in Kombinatorika
Koralnjaki
Koralnjaki (znanstveno ime Anthozoa) so skupina ožigalkarjev, v katero uvrščamo več kot 6.100 vrst.
Poglej Filogenija in Koralnjaki
Kraljestvo (biologija)
Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.
Poglej Filogenija in Kraljestvo (biologija)
Kresnice (hrošči)
Kresnice (znanstveno ime Lampyridae) so družina hroščev, v katero uvrščamo približno 2000 danes znanih vrst, razširjenih v vlažnih tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Filogenija in Kresnice (hrošči)
Kvasovka
Kvasovke so evkariontski enocelični organizmi iz kraljestva gliv.
Poglej Filogenija in Kvasovka
Leteče lisice
Leteče lisice ali leteči psi (znanstveno ime Pteropodidae) so družina netopirjev, ki jo tradicionalno pojmujemo kot edino družino podreda velikih oz.
Poglej Filogenija in Leteče lisice
Magnolidni kompleks
Magnolidni kompleks ali magnolide, pa tudi Magnoliidae in Magnolianae, je poimenovanje za klad (monofiletsko skupino) kritosemenk.
Poglej Filogenija in Magnolidni kompleks
Malonoge
Malonoge (znanstveno ime Pauropoda, iz grških besed pauro - »majhen« in podo - »stopalo«) so razred členonožcev podoben stonogam, ki ga sestavlja en sam red - Pauropodina.
Poglej Filogenija in Malonoge
Marmorna mačka
Marmorna mačka (znanstveno ime Pardofelis marmorata) je majhna divja mačka, ki prebiva na območju od vzhodne Himalaje do Jugovzhodne Azije, kjer naseljuje gozdove vse do nadmorske višine 2500 metrov.
Poglej Filogenija in Marmorna mačka
Matjaž Kuntner
Matjaž Kuntner, slovenski biolog, * 21. oktober 1971, Ljubljana.
Poglej Filogenija in Matjaž Kuntner
Mešiček
Mešiček sirske svilnice (''Asclepias syriaca'') Mešiček (lat. folliculus) je plod rastlin, ki nastane iz enolistne plodnice, odpira se samo po tako imenovanem trebušnem šivu.
Poglej Filogenija in Mešiček
Mehkužci
Mehkužci (znanstveno ime Mollusca) so živalsko deblo, v katerega uvrščamo okrog 85.000 danes znanih in opisanih vrst.
Poglej Filogenija in Mehkužci
Mesangiospermae
Mesangiospermae (slovenjeno tudi osrednje kritosemenke) je klad kritosemenk.
Poglej Filogenija in Mesangiospermae
Metuljčnice
Metuljčnice (znanstveno ime Ascalaphidae) so družina mrežekrilcev, v katero uvrščamo približno 450 danes živečih znanih vrst.
Poglej Filogenija in Metuljčnice
Mikoriza
Mikoriza (grško μύκης — goba in ρίζα — korenina) je sožitje med glivami in višjimi rastlinami.
Poglej Filogenija in Mikoriza
Možganska skorja
Možgánska skórja ali cerebrálni kórteks je najbolj zunanja plast živčnega tkiva velikih možganov pri nekaterih vretenčarjih.
Poglej Filogenija in Možganska skorja
Nekrilate žuželke
Nekrilate žuželke (znanstveno ime Apterygota) so podrazred žuželk.
Poglej Filogenija in Nekrilate žuželke
Nektar
Nektar ali medičina je sladka tekočina, ki jo izločajo žleze v cvetovih rastlin.
Poglej Filogenija in Nektar
Neprave sovke
Neprave sovke (znanstveno ime Erebidae) so družina nočnih metuljev iz naddružine sovk, v katero uvrščamo približno 24.500 danes znanih vrst.
Poglej Filogenija in Neprave sovke
Nevretenčarji
Predstavniki različnih skupin nevretenčarjev: ožigalkar (zgoraj levo), mehkužec (zgoraj desno), kolobarnik (spodaj levo) in členonožec (spodaj desno) Nevretenčarji je v zoologiji skupen izraz za živali, ki nimajo vretenčaste hrbtenice.
Poglej Filogenija in Nevretenčarji
Ontogenija
zarodki v različnih fazah razvoja Ontogenija, tudi ontogeneza (οντογένεση) ali morfogeneza, je razvoj in spreminjanje organizma od oplojene jajčne celice do odrasle oblike in nato smrti.
Poglej Filogenija in Ontogenija
Ornitishiji
Ornitishiji ali ornitišiji (znanstveno ime Ornithischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani zavrishiji (Saurischia).
Poglej Filogenija in Ornitishiji
Pahljačekrilci
Pahljačekrilci (znanstveno ime Strepsiptera, grško - streptos - zvit + pteron - krilo) so nenavaden red žuželk z okoli 610 opisanimi vrstami, ki zajedajo na drugih žuželkah.
Poglej Filogenija in Pahljačekrilci
Palaeoptera
Palaeoptera, tudi Paleoptera (grško palaoós - star, nekdanji, starodaven + pteron - krilo, dobesedno »starokrilci«), so primitivna skupina žuželk, ki jih združuje v glavnem lastnost, da zaradi načina pritrditve kril na oprsje le-teh ne morejo zložiti nad telesom, poleg tega pa še nekatere podrobnosti v ožiljenosti kril.
Poglej Filogenija in Palaeoptera
Parafilija
V filogenetiki se skupina organizmov imenuje parafiletska (grško para.
Poglej Filogenija in Parafilija
Parvovirus
Parvovirusi so najenostavnejši DNK-virusi, ki lahko okužijo živali in človeka.
Poglej Filogenija in Parvovirus
Pipalkarji
Pipalkarji (znanstveno ime Chelicerata) so ena glavnih skupin členonožcev, ki jo največkrat razvrščajo na ravni poddebla in združuje razrede pajkovcev (Arachnida), praskrluparjev (Merostomata) ter nogačev (Pycnogonida).
Poglej Filogenija in Pipalkarji
Polži
Polži (znanstveno ime Gastropoda) so mehkužci z nesomerno zgradbo telesa.
Poglej Filogenija in Polži
Posnemalci
Posnemalci (znanstveno ime Phasmatodea, iz grške predpone phasma-: prikazen) so red žuželk z okoli 3000 opisanimi vrstami, kamor sodijo paličnjaki in živi listi.
Poglej Filogenija in Posnemalci
Prašne uši
Prašne uši (znanstveno ime Psocoptera, grško psokos - zdrgnjen, prežvečen + pteron - krilo) so razmeroma majhen red žuželk z nekaj več kot 5500 opisanimi vrstami, velik del katerih so odkrili v zadnjih letih.
Poglej Filogenija in Prašne uši
Prirojena imunost
Prirojena (nespecifična ali naravna) imunost je tista imunost, ki je navzoča že ob rojstvu in pri kateri delujejo mehanizmi, ki preprečujejo vstop infekcijskim agensom v organizem, odstranjujejo tuje in potencialno škodljive makromolekule, mikroorganizme ali zajedavce in ne vključujejo imunskega odziva, ampak temeljijo na anatomskih in mehaničnih ovirah, nespecifičnih baktericidnih snoveh kot je npr.
Poglej Filogenija in Prirojena imunost
Prokarionti
Prokariónti ali prokarióti (znanstveno ime Prokaryota) so skupina enoceličnih organizmov z značilno celično zgradbo, ki je preprostejša od evkariontske celice.
Poglej Filogenija in Prokarionti
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Filogenija in Protisti
Radiata
Radiata je takson, ki so ga nekoč uporabljali za klasifikacijo živali z radialno simetričnim (zvezdasto somernim) telesom.
Poglej Filogenija in Radiata
Rastlinstvo
Poenostavljena shema flore otoka z vsemi svojimi rastlinskimi vrstami Flora (tudi rastlinstvo ali vegetacija določenega območja, regije, države, celine) je sistematičen opis celotne sestave rastlin (primer družina, rod, vrsta in podvrsta) določene regije.
Poglej Filogenija in Rastlinstvo
Razvojna psihologija
Razvojna psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki se osredotoča na raziskovanje psiholoških funkcij in njihovih sprememb v kontekstu ontogeneze posameznika (otroštvo, mladostništvo, odraslost, zrelost in staranje), pri čemer so posamezne raziskave in teorije lahko posvečene tudi le posameznim funkcijam (intelektualnim, kognitivnim, nevrološkim, socialnim ali moralnim) in njihovim spremembam v toku razvoja ali le posameznim obdobjem življenjskega cikla.
Poglej Filogenija in Razvojna psihologija
Remipedia
Remipedia (iz latinske besede remipedes - »veslonožen«) so majhen in nenavaden razred rakov, ki ga sestavlja 24 danes živečih znanih vrst, razširjenih v subtropskem pasu.
Poglej Filogenija in Remipedia
Rogovnjaki
Rogovnjaki ali rogačarji (znanstveno ime Anthocerotophyta ali Anthocerophyta) so deblo briofitov, v katerega sodi približno 100 vrst nižjih rastlin.
Poglej Filogenija in Rogovnjaki
Rovke
Rovke (znanstveno ime Soricidae) so družina sesalcev iz reda žužkojedov (Eulipotyphla oz. Insectivora s str.), razširjenih po večjem delu sveta.
Poglej Filogenija in Rovke
Rozide
Rozide so pripadniki velikega klada (monofiletske skupine) kritosemenk, kamor spada približno 70.000 vrst oziroma več kot četrtina vseh kritosemenk.
Poglej Filogenija in Rozide
Ruminantia
Ruminantia je takson prežvekovalcev, ki ga uvrščamo v red sodoprstih kopitarjev in ga navadno dojemamo na ravni podreda.
Poglej Filogenija in Ruminantia
Sajga
Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.
Poglej Filogenija in Sajga
Sekundarni metabolit
Sekundarni metaboliti ali drugotni presnovki so organske spojine, ki niso neposredno povezane z normalno celično rastjo, razvojem ali razmnoževanjem danega organizma.
Poglej Filogenija in Sekundarni metabolit
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Filogenija in Seznam bioloških vsebin
Seznam družin polžev
Seznam družin polžev vsebuje tradicionalno in novejšo klasifikacijo polžev.
Poglej Filogenija in Seznam družin polžev
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Filogenija in Seznam filozofskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin
Seznam medicinskih vsebin.
Poglej Filogenija in Seznam medicinskih vsebin
Sindrom belega nosu
Sindrom belega nosu, s kratico WNS (iz angleškega izraza white-nose syndrome) je glivna bolezen, ki prizadene severnoameriške netopirje, in je odgovorna za dramatičen upad števila osebkov netopirjih populacij ZDA in Kanade.
Poglej Filogenija in Sindrom belega nosu
Sistematika
Biološka sistematika pomeni preučevanje raznolikosti življenja v sedanjosti in preteklosti ter razmerij med živimi bitji skozi čas.
Poglej Filogenija in Sistematika
Skupina za filogenijo kritosemenk
Skupina za filogenijo kritosemenk (v izvirniku Angiosperm Phylogeny Group, okrajšano APG) je neformalna mednarodna skupina sistematskih botanikov, ki skrbijo za izdelavo in posodabljanje taksonomije kritosemenk, pri čemer spoznanja temeljijo na filogenetskih študijah in evolucijskih odnosih med taksoni.
Poglej Filogenija in Skupina za filogenijo kritosemenk
Slonovi zobčki
Slonovi zobčki (znanstveno ime Scaphopoda) so majhen razred mehkužcev, v katerega uvrščamo približno 350 danes živečih opisanih vrst.
Poglej Filogenija in Slonovi zobčki
Snežna gos
Snežna gos (znanstveno ime Anser caerulescens) je severnoameriška vrsta gosi.
Poglej Filogenija in Snežna gos
Sončni ostriži
Sončni ostriži (znanstveno ime Centrarchidae) so družina sladkovodnih rib iz reda ostrižnjakov.
Poglej Filogenija in Sončni ostriži
Sorodstvo svetivcev
Sorodstvo svetivcev (znanstveno ime Fulgoromorpha) je skupina polkrilcev, ki jo natančneje uvrščamo v podred škržadov in škržatkov (Auchenorrhyncha), vanjo pa uvrščamo približno 12.000 danes znanih vrst v 1400 rodovih.
Poglej Filogenija in Sorodstvo svetivcev
Spužve
Spužve, s tujko porifere (znanstveno ime Porifera), so eno izmed devetih najpomembnejših in najobsežnejših debel živali (Animalia), v katerega spadajo vodni (pretežno morski, v manjšem deležu sladkovodni) mnogoceličarji, ki še nimajo pravih tkiv, organov in organskih sistemov, a je pri njih moč prepoznati več dobro razločnih tipov celic.
Poglej Filogenija in Spužve
Strige
Strige (znanstveno ime Chilopoda) so razred členonožcev, ki jih natančneje uvrščamo med stonoge in so verjetno najbolj prepoznavni predstavniki stonog.
Poglej Filogenija in Strige
Svetivci
Svetivci (znanstveno ime Fulgoridae) so družina polkrilcev iz sorodstva svetivcev, v katerega uvrščamo približno 700 vrst, ki živijo v tropskih in subtropskih predelih sveta.
Poglej Filogenija in Svetivci
Tajnik (ptič)
Tajnik (znanstveno ime Sagittarius serpentarius) je velik in pretežno neleteč predstavnik ujed, ki živi v odprtih traviščih in savanah podsaharske Afrike.
Poglej Filogenija in Tajnik (ptič)
Taksonomija
Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.
Poglej Filogenija in Taksonomija
Temačniki
Temačniki (znanstveno ime Solifugae) so red pajkovcev, v katerega uvrščamo približno 1000 znanih vrst, podobnih ščipalcem in pajkom, ki živijo v toplih in suhih predelih sveta.
Poglej Filogenija in Temačniki
Theodosius Dobzhansky
Theodosius Grigorievich Dobzhansky (– Teodozij Grigorjevič Dobžanski), ukrajinsko-ameriški evolucijski biolog in genetik, * 25. januar 1900, Nemirov, Ruski imperij (danes Ukrajina), † 18. december 1975, San Jacinto, Kalifornija, Združene države Amerike.
Poglej Filogenija in Theodosius Dobzhansky
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Poglej Filogenija in Trave
Triceratops
Triceratops (znanstveno ime Triceratops) je bil rastlinojedi dinozaver iz družine ceratopsidov, ki je živel v pozni kredi (pozni Maastricht), pred približno 68 do 65 milijoni let.
Poglej Filogenija in Triceratops
Tupaje
Tupaje ali šilaste veverice (znanstveno ime Scandentia) so red majhnih, vevericam podobnih sesalcev, razširjenih po tropskih deževnih gozdovih Jugovzhodne Azije.
Poglej Filogenija in Tupaje
Ujede
Ujede (znanstveno ime Accipitriformes) so red okrog 220 vrst ptic, kamor spada večina dnevno aktivnih ptic roparic.
Poglej Filogenija in Ujede
Virus Modžjang
Virus Modžjang (MojV), uradno Henipavirus Modžjang, je virus iz družine Paramyxoviridae. Na podlagi filogenetike je virus Modžjang uvrščen v rod Henipavirus ali opisan kot henipavirusom podoben virus.
Poglej Filogenija in Virus Modžjang
Zavrishiji
Zavrishiji ali zavrišiji (znanstveno ime Saurischia) so ena izmed dveh glavnih skupin dinozavrov, pri čemer drugo predstavljajo tako imenovani ornitishiji (Ornithischia).
Poglej Filogenija in Zavrishiji
Zelena smrdljivka
Zelena smrdljivka (znanstveno ime Nezara viridula) je rastlinojeda vrsta stenic iz družine ščitastih stenic, ki je razširjena v tropskih in zmernih predelih sveta.
Poglej Filogenija in Zelena smrdljivka
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Filogenija in Zgodovina biologije
Zlata mačka
Zlata mačka ali afriška zlata mačka (znanstveno ime Caracal aurata) je divja mačka in endemična vrsta deževnih gozdov zahodne ter centralne Afrike.
Poglej Filogenija in Zlata mačka
Prav tako znan kot Filogenetika, Filogeneza.