Kazalo
219 odnosi: Agneza Babenberška, Albert Pruski, Albrecht von Wallenstein, Albreht II. Nemški, Alessandro Farnese, vojvoda Parmski, Alod, Alp Arslan, Altavilla, Aman, Andeški, Antalya, Arleško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo, Škofija Trst, Škofja Loka, Škofjeloško hribovje, Šlezijske cerkve milosti, Šogunat Tokugava, Štefan III. Bavarski, Bašibozuk, Babenberžani, Barti, Břetislav I., Berbis (kolonija), Bitonto, Blagovica, Brandenburški koncerti, Brandenburg (volilna kneževina), Breda, Nizozemska, Bribir, Skradin, Burgundska Nizozemska, Butan (država), Celjska grofija, Celjski grofje, Cerkev sv. Andreja, Gosteče, Cerkev sv. Pankracija, Slovenj Gradec, Cesarski knez, Château de Beynac, Château de Chenonceau, Cortona, Deželni grad, Deir al-Kamar, Devinski gospodje, Dinastija Han, Ditrik I. Albeški, Država Tevtonskega reda, Družina Gonzaga, Družinski grad, Dvigrad, El Cid, ... Razširi indeks (169 več) »
Agneza Babenberška
Agneza Babenberška (nemško Agnes von Babenberg, poljsko Agnieszka austriacka) iz frankonske veje Babenberžanov je bila kot žena poljskega velikega vojvode Vladislava II. Izgnanca vojvodinja Šlezije in velika vojvodinja Poljske, * ok.
Poglej Fevd in Agneza Babenberška
Albert Pruski
Albert Pruski, veliki mojster Nemškega viteškega reda, pruski vojvoda, * 17. maj 1490, Ansbach, † 20. marec 1568 grad Tapiau danes Gvardejsk v ruski oblasti Kaliningrad.
Poglej Fevd in Albert Pruski
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Fevd in Albrecht von Wallenstein
Albreht II. Nemški
Albert oz.
Poglej Fevd in Albreht II. Nemški
Alessandro Farnese, vojvoda Parmski
Alessandro Farnese, vojvoda v Parmi in Piacenzi, španski vojskovodja in diplomat italijanskega rodu, * 27. avgust 1545, Rim, † 3. december 1592, Arras.
Poglej Fevd in Alessandro Farnese, vojvoda Parmski
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Fevd in Alod
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.
Poglej Fevd in Alp Arslan
Altavilla
Altavilla (francosko Hauteville) je bila ena od najpomembnejših normanskih dinastij.
Poglej Fevd in Altavilla
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Poglej Fevd in Aman
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Fevd in Andeški
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.
Poglej Fevd in Antalya
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Fevd in Arleško kraljestvo
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Fevd in Avstrijsko cesarstvo
Škofija Trst
Tržaška škofija obstaja od leta 524.
Poglej Fevd in Škofija Trst
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Fevd in Škofja Loka
Škofjeloško hribovje
Smučišče Stari vrh, v ozadju Mladi vrh. Škofjeloško hribovje (tudi Loško pogorje) je hribovita predalpska geografska regija v severozahodni Sloveniji na območju porečja oziroma dolin Selške in Poljanske Sore.
Poglej Fevd in Škofjeloško hribovje
Šlezijske cerkve milosti
Cerkev milosti v Miliczu/Militschu Šest protestantskih cerkev v Šleziji nosi naziv cerkve milosti, ker so jih v skladu z Alstadtsko konvencijo iz leta 1707 zgradili po milosti cesarja Jožefa. I., (katoliškega) vladarja Šlezije.
Poglej Fevd in Šlezijske cerkve milosti
Šogunat Tokugava
Šogunat Tokugava (/ˌtɒkuːˈɡɑːwə/, 徳川幕府 Tokugava bakufu), znan tudi kot šogunat Edo (江戸幕府, Edo bakufu), je bila vojaška vlada Japonske v obdobju Edo od 1603 do 1868.
Poglej Fevd in Šogunat Tokugava
Štefan III. Bavarski
Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.
Poglej Fevd in Štefan III. Bavarski
Bašibozuk
Bašibozuki (osmansko turško باشی بوزوق, başıbozuk, dobesedno poškodovana ali nora glava, približno tudi neurejena banda ali banda brez vodstva) so bili neregularni vojaki Osmanskega cesarstva, zbrani v vojnem času.
Poglej Fevd in Bašibozuk
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Fevd in Babenberžani
Barti
Barti (nemško Barten, litovsko Bartai) so bili starodavno prusko pleme, ki je ostalo pogansko, dokler jih v severnih križarskih vojnah niso prisilili, da so se spreobrnili v krščanstvo.
Poglej Fevd in Barti
Břetislav I.
Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.
Poglej Fevd in Břetislav I.
Berbis (kolonija)
TBerbice Berbis (nizozemsko in angleško: Berbice) je regija ob reki Berbis v Gvajani, ki je bila med letoma 1627 in 1792 kolonija Nizozemske zahodnoindijske družbe in med letoma 1792 in 1815 kolonija nizozemske države.
Poglej Fevd in Berbis (kolonija)
Bitonto
Bitonto (italijansko:; Bitontino Vetònde) je mesto in občina z okoli 55.000 prebivalci v metropolitanskem mestu Bari (deželi Apulija) v Italiji.
Poglej Fevd in Bitonto
Blagovica
Blagovica je krajevno središče osrednje-vzhodnega dela Črnega grabna, s podružnično šolo, pošto, brez trgovine, z eno gostilno, cerkvijo Sv. Petra in bencinskim servisom Petrol.
Poglej Fevd in Blagovica
Brandenburški koncerti
Brandenburški grof Christian Ludwig Brandenburški koncerti (BWV 1046–1051) so niz šestih instrumentalnih del, ki jih je leta 1721 Johanna Sebastiana Bacha posvetil Christianu Ludwigu, mejnemu grofu Brandenburg-Schwedtu (verjetno pa so bili skomponirani pred tem letom).
Poglej Fevd in Brandenburški koncerti
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Fevd in Brandenburg (volilna kneževina)
Breda, Nizozemska
Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.
Poglej Fevd in Breda, Nizozemska
Bribir, Skradin
Bribir je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Skradin Šibeniško-kninske županije.
Poglej Fevd in Bribir, Skradin
Burgundska Nizozemska
V zgodovini Nizozemski dežel so bili Burgundska Nizozemska (francosko Pays-Bas bourguignons, nizozemsko Bourgondische Nederlanden, luksemburško Burgundeschen Nidderlanden, valonsko Bas Payis borguignons) številni cesarski in francoski fevdi, ki jim je vladala personalna unija Valois-Burgundija v obdobju od 1384 do 1482 in kasneje njihovi habsburški dediči.
Poglej Fevd in Burgundska Nizozemska
Butan (država)
Butan (Dzongkha འབྲུག་ཡུལ Dru Ü, ʈʂɦu yː) uradno Kraljevina Butan, je mala gorska država v južni Aziji v himalajskem pogorju med Indijo na jugu, vzhodu, zahodu in Kitajsko na severu.
Poglej Fevd in Butan (država)
Celjska grofija
Celjska grofija je bila srednjeveška grofija na ozemlju sedanje Slovenije.
Poglej Fevd in Celjska grofija
Celjski grofje
Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.
Poglej Fevd in Celjski grofje
Cerkev sv. Andreja, Gosteče
Cerkev sv.
Poglej Fevd in Cerkev sv. Andreja, Gosteče
Cerkev sv. Pankracija, Slovenj Gradec
Cerkev sv.
Poglej Fevd in Cerkev sv. Pankracija, Slovenj Gradec
Cesarski knez
Cesarski knez je bil plemič v Svetem rimskem cesarstvu, knez, ki je prvotno prejel svoj fevd le in neposredno od kralja ali cesarja.
Poglej Fevd in Cesarski knez
Château de Beynac
Château de Beynac je srednjeveški grad na hribu v južni francoski občini Beynac-et-Cazenac v regiji Nova Akvitanija.
Poglej Fevd in Château de Beynac
Château de Chenonceau
Château de Chenonceau (francosko) je francoski dvorec, ki se razteza čez reko Cher, blizu majhne vasice Chenonceaux, Indre-et-Loire, Centre-Val de Loire.
Poglej Fevd in Château de Chenonceau
Cortona
Cortona (italijansko) je mesto in občina v pokrajini Arezzo v Toskani, Italija.
Poglej Fevd in Cortona
Deželni grad
Deželni grad ali državni grad (ali landesherrliche Burg) je bil grad teritorialnega gospodarja, kot je bil knezoškof, vojvoda ali knez, zgrajen za obrambo ali razširitev njegovih državnih posestev.
Poglej Fevd in Deželni grad
Deir al-Kamar
Deir al-Kamar (translit), je mestece na pobočju libanonskega pogorja Šuf in se nahaja približno 45 km jugovzhodno od Bejruta.
Poglej Fevd in Deir al-Kamar
Devinski gospodje
Grb Devinskih Devinski gospodje, tudi von Tybein, Duino-Tibein, po nosilnem družinskem osebnem imenu tudi Hugoni ali Haugen von Tybein, so bili ministerialna plemiška rodbina na območju gornjega Jadrana.
Poglej Fevd in Devinski gospodje
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Fevd in Dinastija Han
Ditrik I. Albeški
Ditrik Albeški († med 3. in 21 marca 1194) je bil Ditrik I. Krški škof.
Poglej Fevd in Ditrik I. Albeški
Država Tevtonskega reda
Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.
Poglej Fevd in Država Tevtonskega reda
Družina Gonzaga
Družina Gonzaga je bila vladarska družina, ki je vladala Mantovi v severni Italiji od leta 1328 do 1708; prav tako so vladali Monferratu v Piemontu in Neversu v Franciji, pa tudi številnim drugim manjšim fevdom po Evropi.
Poglej Fevd in Družina Gonzaga
Družinski grad
Družinski grad (tudi rodbinski grad) ali ganerbni grad je grad, ki ga zaseda in upravlja več družin ali družinskih linij hkrati.
Poglej Fevd in Družinski grad
Dvigrad
Dvigrad, ena izmed treh grajskih vrat Ostanki hiš, v ozadju porušena cerkev sv. Sofije Dvigrad, tudi Dvograd (italijansko Duecastelli, Docastelli) je zapuščeno in porušeno srednjeveško mesto v jugozahodni Istri na Hrvaškem.
Poglej Fevd in Dvigrad
El Cid
Rodrigo Díaz de Vivar je bil rojen v majhnem mestu Vivar del Cid blizu Burgosa med letoma 1043 in 1047, umrl pa je 10.
Poglej Fevd in El Cid
Ema Krška
Ema Krška ali tudi Hema Krška, koroška redovnica in svetnica, * okoli 980, † 27. junij 1045, Krka (danes Avstrija).
Poglej Fevd in Ema Krška
Fevdalizacija
Srednjeveška fevdalizacija pomeni določitev nekega ozemlja za svoj fevd, kar se je večinoma dogajalo z nasilno pridobljenimi ozemlji.
Poglej Fevd in Fevdalizacija
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Fevd in Fevdalizem
Fevdalna posest
Fevdalna posest je posest, ki je bila predmet fevdnega razmerja med seniorjem, ki je posest podelil v fevd, in vazalom, ki je fevd skupaj z zemljiščem prejel, obenem pa je bila predmet fevdalnih odnosov med fevdalci in tlačani Ker je bila v fevdalizmu poljedelstvo najpomembnejša gospodarska dejavnost, zemlja pa najpomembnejše proizvodno sredstvo, je bila fevdalna posest v bistvu zemlja, včasih pa so bile s fevdom povezane tudi prometno-tržne dajatve.
Poglej Fevd in Fevdalna posest
Friderik I. Danski
Friderik I., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 7. oktober 1471, Haderslev, † 10. april 1533, Schleswig.
Poglej Fevd in Friderik I. Danski
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Fevd in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik III. Danski
Friderik III., danski in norveški kralj, vojvoda Schleswiga, administrator v cerkvenih kneževinah Bremen in Verden, * 18. marec 1609, Haderslev, † 9. februar 1670, Kopenhagen.
Poglej Fevd in Friderik III. Danski
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Fevd in Friderik V. Pfalški
Friderik VII. Danski
Friderik VII.
Poglej Fevd in Friderik VII. Danski
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Fevd in Furlanija
Geldern
Geldern, je mesto v zvezni nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija.
Poglej Fevd in Geldern
Golnik
Golnik je naselje v Mestni občini Kranj.
Poglej Fevd in Golnik
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Fevd in Goriški grofje
Gospoščina (Nizozemska)
Dvorec Warmond (Huis te Warmond), dvorec za Hoge Heerlijkheid iz Warmonda Gospoščina (nizozemska beseda Heerlijkheid; pl. heerlijkheden; imenovan tudi heerschap; latinsko: Dominium) je bila zemljiška posest, ki je pred letom 1800 služila kot najnižja upravna in sodna enota na podeželju v nizozemsko govorečih nizozemskih deželah.
Poglej Fevd in Gospoščina (Nizozemska)
Gospodje Arkelski
Gospodje Arkelski so bili plemiška družina iz Holandije, ki je imela knežji ugled.
Poglej Fevd in Gospodje Arkelski
Gospodje Holenburški
Pečat gospodov Holenburških na Koroškem leta 1238 Gospodje Holenburški (tudi von Holenburg, Hollenburger) je bil rod koroških plemičev, ki je deloval po 12.
Poglej Fevd in Gospodje Holenburški
Gospostvo
Gospostvo je prevod nemškega izraza Herrschaft (množina: Herrschaften), ki pokriva široko pomensko polje in samo kontekst bo povedal, ali pomeni "vlada", "moč", "gospodarstvo", "oblast", "ozemlje" ali "gospostvo".
Poglej Fevd in Gospostvo
Grad Erkenštajn
Grad Erkenštajn (nemško Obererckestein) je stal na griču Stari grad v hribovju Jablanice med naseljem Log pri Vrhovem in naseljem Novi Grad v občini Sevnica, od katerega so ostali le še skromni ostanki.
Poglej Fevd in Grad Erkenštajn
Grad Gotnik
Grad Gotnik (nemško Guettenegg, Gutneck) je ležal na griču Gotnik nad vasjo Fabci v smeri proti vasi Zabiče v občini Ilirska Bistrica.
Poglej Fevd in Grad Gotnik
Grad Gutenberg
Valvasorjevem bakrorezu Grad Gutenberk ali Grad Stari Gutenberg tudi Hudi grad) je stal na severnem pobočju nad cerkvijo sv. Jurija nad Bistrico pri Tržiču in nad Potjo na Bistriško planino, na delno skalnatem pomolu z razgledom na naselje Bistrico, ki je bil razrušen 1511, od katerega so ostale le še mogočne razvaline.
Poglej Fevd in Grad Gutenberg
Grad Hirošima
Grad Hirošima (広島城, Hirošima-džō), včasih imenovan Krapov grad (鯉城, Ridžō), je grad v Hirošimi na Japonskem, ki je bil dom daimjo, fevdalnega gospoda (fevdalizem), hirošimskega hana (fevd).
Poglej Fevd in Grad Hirošima
Grad Kebelj
Grad Kebelj (nemško Burg Kibl) je bil srednjeveški višinski grad, ki je stal na Kebeljskem vrhu, na vrhu Kope nad vasjo Kebelj nad Oplotnico na vzhodnem pobočju Pohorja, od katerega je ohranjen prosto stoječi okrogli stolp z 2,5 m debelimi zidovi, 200 m zahodneje pa je stal osrednji del gradu.
Poglej Fevd in Grad Kebelj
Grad Kravjek
Današnji pogled gradu. Grad Kravjek (nemško Weineck) je bil grad, katerega ruševine stojijo na hribu Kravjek jugozahodno nad naseljem Leščevje ter nad nekdanjim dvorcem Kravjek severozahodno od Muljave na Dolenjskem.
Poglej Fevd in Grad Kravjek
Grad Krško
Krško leta 1840, avtor neznan Grad Krško v 17. stoletju Grad Krško na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Krško (nemško Gurckfeld, dobesedno Krško polje - Gurck je ponemčena beseda za Krko) je bil srednjeveški grad, ki se je nahajal na hribu Gora nad starim mestnim jedrom Krškega.
Poglej Fevd in Grad Krško
Grad Lihtenberk
Grad Lihtenberk (izvirno nemško Lichtenberg) je bil grad pod gradom Bogenšperk nad Šmartnim pri Litiji, ki je bil zgrajen v prvi polovici 13. stoletja.
Poglej Fevd in Grad Lihtenberk
Grad Murska Sobota
Grad Murska Sobota leži v istoimenskem mestu ob magistralni cesti Maribor-Lendava.
Poglej Fevd in Grad Murska Sobota
Grad Ostrovica
Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.
Poglej Fevd in Grad Ostrovica
Grad Pakenštajn
Grad Pakenštajn (nemško Pakenstein, Türen an der Pak), tudi Pabštajn ali Paški grad, je stal blizu izliva reke Pake v Savinjo oziroma blizu Šmartnega.
Poglej Fevd in Grad Pakenštajn
Grad Podsreda
Grad Podsreda stoji na severnem pobočju Orlice v osrčju Kozjanskega regijskega parka nad trgom Podsreda.
Poglej Fevd in Grad Podsreda
Grad Polanen
Grad Polanen je bil grad, ki se nahaja v današnjem kraju Monster, Južna Holandija na Nizozemskem.
Poglej Fevd in Grad Polanen
Grad Rabenštajn
Grad Rabenštajn, je bil nekdanji kamnit grad na hribu 300 m južno od trškega naselja Šentpavel v Labotski dolini na Koroškem na 691 m visokem skalnatem hribu, ki se spušča na tri strani.
Poglej Fevd in Grad Rabenštajn
Grad Ribnica
Ribniški grad iz razglednice iz leta 1906 Grad Ribnica na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb Ribnice iz Velike grbovne knjige, avtor Janez Vajkard Valvasor Grad Ribnica (tudi ~ Reifniz) stoji v mestu Ribnica, na bregu reke Bistrice.
Poglej Fevd in Grad Ribnica
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Poglej Fevd in Grad Stahleck
Grad Thun
Grad Thun (nemško Schloss Thun) je grad v mestu Thun, v švicarskem kantonu Bern, uvrščen med švicarske kulturne spomenike državnega pomena.
Poglej Fevd in Grad Thun
Grad Vipava
Grad Vipava (nemško Alt Wippach) leži na griču Stari grad nad mestom Vipavo.
Poglej Fevd in Grad Vipava
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Fevd in Grofija Flandrija
Grofija Foix
Grofija Foix (francosko Comté de Foix, izgovorjeno; okcitansko Comtat de Fois) je bil neodvisen srednjeveški fevd v južni Franciji, pozneje pa tudi francoska provinca, katere ozemlje je približno ustrezalo vzhodnemu delu sodobnega departmaja Ariège (zahodni del Ariège je bil Couserans).
Poglej Fevd in Grofija Foix
Grofija Holandija
Grofija Holandija je bila država Svetega rimskega cesarstva in od leta 1433 del burgundske Nizozemske, od leta 1482 del habsburške Nizozemske in od 1581 dalje vodilna provinca Nizozemske republike, katere del je ostala do batavske revolucije.
Poglej Fevd in Grofija Holandija
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Poglej Fevd in Habeas corpus
Habsburška Nizozemska
Habsburška Nizozemska, v latinščini imenovano Belgica, je skupno ime fevdov iz obdobja renesanse v Nizozemskih deželah v lasti Habsburške hiše Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Fevd in Habsburška Nizozemska
Helmno
Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).
Poglej Fevd in Helmno
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Fevd in Henrik II. Sveti
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Poglej Fevd in Henrik III. Bavarski
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Fevd in Henrik III. Nemški
Henrik Ponosni
Henrik Ponosni, bavarski vojvoda (kot X.), saški vojvoda (kot II.), vojvoda Spoleta, mejni grof Toskane, * okrog 1108, † 20. oktober 1139, Quedlinburg.
Poglej Fevd in Henrik Ponosni
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Fevd in Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Fevd in Henrik VII. Luksemburški
Herman II. Celjski
Herman II.
Poglej Fevd in Herman II. Celjski
Hilderik II.
Hilderik II. je bil od leta 662 kralj Avstrazije in od leta 673 do svoje smrti kralj Nevstrije in Burgunije.
Poglej Fevd in Hilderik II.
Hirošima
Hirošima (広島市, Hirošima-ši, /ˌhɪroʊˈʃiːmə/, japonsko) je glavno mesto prefekture Hirošima na Japonskem.
Poglej Fevd in Hirošima
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Fevd in Hohenzollerji
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Fevd in Jurij Podjebradski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Fevd in Karel IV. Luksemburški
Kastelan
Kastelan je bil nižji plemič in grajski poveljnik, ki je imel grad v najemu ali zastavi od višjega fevdalnega gospoda.
Poglej Fevd in Kastelan
Kazimir I. Poljski
Kazimir I. Obnovitelj (poljsko Kazimierz I Odnowiciel) je bil član dinastije Pjastov in od leta 1040 do svoje smrti knez Poljske, * 25. julij 1016, Krakov, Poljska, † 19. marec 1058, Poznan, Poljska.
Poglej Fevd in Kazimir I. Poljski
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Fevd in Kneževina Moldavija
Knezo-škofija (Hochstift)
Dve knezo-škofiji (''Hochstifte'') v poznem 18. stoletju Stara kamnita oznaka, ki razmejuje zadevno ozemlje knezo-škofije Paderborn in grofije Rietberg V Svetem rimskem cesarstvu nemški izraz (množina) je označeval ozemlje, ki mu je vladal škof kot knez (tj.
Poglej Fevd in Knezo-škofija (Hochstift)
Knut Veliki
Knut Veliki (staronordijsko Knútr inn ríki, okoli 994/995–. Retrieved 21 January 2016.12. november 1035) je bil kralj Anglije (1014–1035), Danske (1016–1035), Norveške (1028–1035) in guverner Schleswiga in Pomeranije.
Poglej Fevd in Knut Veliki
Kompolje, Lukovica
Kompolje je naselje v Občini Lukovica.
Poglej Fevd in Kompolje, Lukovica
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Fevd in Konrad II. Nemški
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Fevd in Konrad III. Nemški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Fevd in Koroška (vojvodina)
Koroški vojvode
Koroški vojvode (nemško Kärntner Herzog) so bili na čelu Vojvodine Koroške, ko se je ta v drugi polovici 10.
Poglej Fevd in Koroški vojvode
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Poglej Fevd in Kraljevina Anglija
Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone.
Poglej Fevd in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)
Krištof Puštalski
Krištof Puštalski, slovenski plemič, * 15. stoletje, Škofja Loka (?), † cca.
Poglej Fevd in Krištof Puštalski
Kristijan I. Danski
Kristijan I., danski, norveški in švedski kralj, vojvoda Schleswiga in Holsteina, oldenburški grof, * februar 1426, Oldenburg, † 21. maj 1481, Kopenhagen.
Poglej Fevd in Kristijan I. Danski
Le Locle
Le Locle (nemško Luggli) je občina v kantonu Neuchâtel v Švici.
Poglej Fevd in Le Locle
Lentiba
Lentiba (madžarsko Lenti, nemško Nempthy, hrvaško Lenti) je mesto v županiji Zala, na Madžarskem, v bližini meje s Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško.
Poglej Fevd in Lentiba
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Fevd in Limburg (Nizozemska)
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Fevd in Lombardsko-beneško kraljestvo
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Fevd in Lotar Supplinburški
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Poglej Fevd in Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Fevd in Ludvik IV. Wittelsbaški
Margareta I. Danska
Margareta I. (dansko Margrete Valdemarsdatter) je bila od poznih 1380.
Poglej Fevd in Margareta I. Danska
Matija Korvin
Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.
Poglej Fevd in Matija Korvin
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Fevd in Matilda Toskanska
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Fevd in Mehmed II. Osvajalec
Menina planina
Menina planina je predalpska zakrasnela planota na nadmorski višini 1200–1450 mnm v Kamniško-Savinjskih Alpah.
Poglej Fevd in Menina planina
Mestna hiša, Kempten
Mestna hiša v Kemptnu leta 2012 Mestna hiša mesta Kempten (Allgäu) je srednjeveška, zaščitena stavba, zgrajena leta 1474.
Poglej Fevd in Mestna hiša, Kempten
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Fevd in Milanska vojvodina
Milštatsko jezero
Milštatsko jezero, tudi Miljsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, severno od doline Drave pri Špitalu.
Poglej Fevd in Milštatsko jezero
Mirna
Mirna je gručasto naselje z nekaj nad 1300 prebivalci ob istoimenski reki in središče Občine Mirna.
Poglej Fevd in Mirna
Monteriggioni
Monteriggioni je naselje in istoimenska občina v pokrajini Siena v italijanski deželi Toskana.
Poglej Fevd in Monteriggioni
Mota (grad)
Mota je tip gradu oziroma utrdbe z lesenim ali kamnitim stolpom, ki stoji na umetno nasutem zemljišču, ki ga ob vznožju spremlja ograjeno predgradje in je obdan z zaščitnim jarkom in palisado.
Poglej Fevd in Mota (grad)
Nikitari
Nikitari (Νικητάρι) je vas na Cipru.
Poglej Fevd in Nikitari
Obdobje Kamakura
Obdobje Kamakura (鎌倉時代 "Kamakura džidaj") je obdobje v japonski zgodovini med letoma 1185 in 1333, ko državi vlada šogunat v Kamakuri.
Poglej Fevd in Obdobje Kamakura
Oda Haldenslebenska
Oda Haldenslebenska je po poroki z Mješkom I. Poljskim postala vojvodinja žena Poljske * ok.
Poglej Fevd in Oda Haldenslebenska
Odo iz Clunya
Sv.
Poglej Fevd in Odo iz Clunya
Omertà
Italijanska beseda omertà izhaja iz neapeljskega izraza za umiltà in je prvotno pomenila ponižnost v smislu podrejenosti poglavarju.
Poglej Fevd in Omertà
Ortenburžani
Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340 Ortenburžani, grofje Ortenburški, so bili koroška plemiška rodbina, ki je izhajala iz lurnske grofije, katere del je bilo tudi posestvo in grad Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf pri Špitalu ob Dravi.
Poglej Fevd in Ortenburžani
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Fevd in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Fevd in Oton II.
Oton II. Bavarski
Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.
Poglej Fevd in Oton II. Bavarski
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Fevd in Oton IV. Nemški
Oton Otrok
Oton, imenovan Otrok, prvi vojvoda v vojvodini Braunschweig-Lüneburg, * 1204, † 9. junij 1252, Lüneburg.
Poglej Fevd in Oton Otrok
Pano Lefkara
Pano Lefkara (grško Πάνω Λεύκαρα) je vas na otoku Ciper, znana po svojih čipkah, znani kot lefkaritika (λευκαρίτικα) v grščini, ki je bila leta 2009 kot tradicionalna obrt vpisana na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine Unesca in ročnih izdelkih iz srebra.
Poglej Fevd in Pano Lefkara
Paz
Paz (izal. Passo) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Cerovlje; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Poglej Fevd in Paz
Peščeni planet
Peščeni planet (v izvirniku Dune) je znanstvenofantastični roman ameriškega pisatelja Franka Herberta, ki je izšel leta 1965 pri založbi Chilton Books.
Poglej Fevd in Peščeni planet
Plock
Plock (poljsko Płock) je zgodovinsko pomembno poljsko mesto ob reki Visli v Mazovskem vojvodstvu v osrednji Poljski.
Poglej Fevd in Plock
Polhovica
Polhovica je naselje v Občini Šentjernej.
Poglej Fevd in Polhovica
Porto Venere
Porto Venere (do leta 1991 Portovenere) je mesto in občina na italijanski ligurski obali v pokrajini La Spezia.
Poglej Fevd in Porto Venere
Praporni gospod
Praporni gospod, (nemško:Bannerherr tudi Banier- ali Panierherr ali švicarsko Venner, označuje praporščak, tj. urad zastavonosečega praporščaka ali vojaškega kontingenta, ki vodi suličarje.
Poglej Fevd in Praporni gospod
Prefekture Japonske
Japonska je razdeljena na 47 prefektur (都道府県, todōfuken), ki se uvrščajo takoj pod nacionalno vlado in tvorijo prvo raven pristojnosti in upravne delitve države.
Poglej Fevd in Prefekture Japonske
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Fevd in Prusija
Prusija (razločitev)
Prusija (razločitev).
Poglej Fevd in Prusija (razločitev)
Pušja vas
Pušja vas (tudi Pušja ves; italijansko Venzone, furlansko Vençon, nemško Peuschel-dorf ali Peuschelsdorf) je vas z 1941 prebivalci (stanje september 2021) v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina na vhodu v Železno dolino (Canal del Ferro) ob prehodu iz Furlanske nižine proti Kanalski dolini.
Poglej Fevd in Pušja vas
Puštalski
Puštalski so plemiči, ki so živeli med 13. in 16. stoletjem.
Poglej Fevd in Puštalski
Quattrocento
Sandro Botticelli, ''Oznanjenje'', 1489/1490 velja za tipično sliko quattrocenta Kulturni in umetniški dogodki v Italiji v obdobju 1400 do 1499 se skupaj imenujejo quattrocento (italijansko) iz italijanske besede za številko 400, nato pa iz millequattrocento, ki je italijansko za leto 1400.
Poglej Fevd in Quattrocento
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Fevd in Riga
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Fevd in Rodbina Welf
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Fevd in Rudolf I. Habsburški
Ruvo di Puglia
Ruvo je umrl, da bi oživel, kot Feniks iz Heliopolisa, iz pepela samega sebe. Ruvo di Puglia (italijansko; ruvese Rìuve) je mesto in občina (občina) v metropolitanskem mestu Bari v Apuliji v južni Italiji.
Poglej Fevd in Ruvo di Puglia
Sambijci
Sambijci so bili prusko pleme, naseljeno na Sambijskem polotoku severno od Königsberga (danes Kaliningrad).
Poglej Fevd in Sambijci
Sandomierz
Sandomierz (izg., latinsko Sandomiria) je zgodovinsko mesto v Svetokriškem vojvodstvu v jugovzhodni Poljski s 23.863 prebivalci (2017).
Poglej Fevd in Sandomierz
Sark
Sark (sarško Sèr ali Cerq) je eden od Kanalskih otokov, ki ležijo na jugozahodu Rokavskega preliva pred obalo Normandije.
Poglej Fevd in Sark
Savinjska marka
Savinjska marka (Marka na Savinji, nemško tudi Grofija Soune, Soun, Saunien i. pd.) je bilo območje Mejne marke v okviru Svetega rimskega cesarstva, ki je bila ustanovljena v drugi polovici 10.
Poglej Fevd in Savinjska marka
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Fevd in Schleswig-Holstein
Sebasteja (tema)
Sebastejska téma (grško Θέμα Σεβαστείας) je bila vojaško-civilna provinca (téma) Bizantinskega cesarstva v severovzhodni Kapadokiji in Mali Armeniji v sodobni Turčiji.
Poglej Fevd in Sebasteja (tema)
Sedemnajst provinc
''Sedemnajst provinc'' Sedemnajst provinc je personalna unija vojvodin, grofij in gospostev, ki so si jih Habsburžani pridobili v obdobju 1477 -1543 na ozemlju, ki se približno pokriva z današnjim Beneluksom.
Poglej Fevd in Sedemnajst provinc
Seznam portugalskih kraljev
To je seznam portugalskih kraljev, ki so vladali od ustanovitve Portugalske kraljevine leta 1139 do depozita portugalske monarhije in nastanka Portugalske republike z revolucijo 5.
Poglej Fevd in Seznam portugalskih kraljev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Fevd in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilski emirat
Sicilski emirat (arabko إمارة صقلية) je bil emirat na otoku Sicilija, ki je obstajal od leta 831 do leta 1072.
Poglej Fevd in Sicilski emirat
Sicilski parlament
Palermu, glavni zgodovinski sedež sicilskega parlamenta Sicilski parlament je bil zakonodajna oblast Kraljevine Sicilije.
Poglej Fevd in Sicilski parlament
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Fevd in Sigismund Luksemburški
Slovenske fevdne prisege
Slovenske fevdne prisege (lat. Juramentum Sclauonicum) so prisežni obrazci v slovenskem jeziku, na podlagi katerih so v predjožefinski dobi prisegali slovensko govoreči plemiči in ostali prejemniki fevdov v deželah habsburške monarhije.
Poglej Fevd in Slovenske fevdne prisege
Somerset (grofija)
Ovčjereja v grofiji Somerset Somerset je grofija na jugozahodu Anglije.
Poglej Fevd in Somerset (grofija)
Spilimbergo
Spilimbergo (furlansko Spilimberc, nemško Spengenberg) je italijansko mesto in občina z 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na ledenodobni terasi nad desnim bregom reke Tilment (Tagliamento).
Poglej Fevd in Spilimbergo
Spodnja Panonija (država)
Spódnja Panónija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z Avari Franki ustanovili na zahodnem delu Panonske nižine, med Donavo na vzhodu, Dravo in Muro na jugu, Rabo na zahodu in najverjetneje Blatnim jezerom na severu.
Poglej Fevd in Spodnja Panonija (država)
Središče ob Dravi
Središče ob Dravi je naselje z okoli 1000 prebivalci in središče Občine Središče ob Dravi.
Poglej Fevd in Središče ob Dravi
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Fevd in Srednja Evropa
Stari grad, Novo mesto
Stari grad na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Stari grad nad Otočcem Stari grad pri Otočcu (nemško Altenburg) stoji v naselju Zagradu pri Otočcu na južnem pobočju Trške gore v občini Novo mesto in je že več let v obnavljanju.
Poglej Fevd in Stari grad, Novo mesto
Sveti Hubert
Spreobrnitev svetega Huberta, Wilhelm Räuber Papež Sergij I. podeli Hubertu škofovsko posvečenje Sveti Hubert, imenovan tudi Apostol Ardenov, škof v Liègu (danes Belgija), svetnik, * okoli 656 do 658, verjetno Toulouse, † 30. maj 727, Tervuren blizu Bruslja.
Poglej Fevd in Sveti Hubert
Sveti Lovreč Pazenatički
Sveti Lovreč Pazenatički (do leta 1991. Lovreč) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Sveti Lovreč; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Poglej Fevd in Sveti Lovreč Pazenatički
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Fevd in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodni gospod
Svododni gospod ali Gospod je bil v srednjem veku v fevdalnem sistemu naslov, ki so ga dajali gospodu gospostva na območju današnje Nizozemske.
Poglej Fevd in Svobodni gospod
Třinec
Železarna in jeklarna Třinec Třinec je mesto, ki leži v okrožju Frýdek-Místek v Moravsko-šlezijskem okraju na Češkem in ima okoli 34.000 prebivalcev.
Poglej Fevd in Třinec
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Fevd in Tevtonski viteški red
Tristan in Izolda (opera)
Tristan in Izolda je opera Richarda Wagnerja.
Poglej Fevd in Tristan in Izolda (opera)
Tuscania
Tuscania je mesto in občina v provinci Viterbo, pokrajini Lacij v Italiji.
Poglej Fevd in Tuscania
Ulrik II. Žovneški
Pečat Ulrika Žovneškega na pogodbi med Ulrikom in Liutpoldom III. Ulrik II.
Poglej Fevd in Ulrik II. Žovneški
Ulrik V. Pfanberški
Grof Ulrik V. Pfanberški (1287 – 23. oktober 1354) je bil Pfanberški grof.
Poglej Fevd in Ulrik V. Pfanberški
Ustoličevanje koroških vojvod
Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.
Poglej Fevd in Ustoličevanje koroških vojvod
Varmija
Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.
Poglej Fevd in Varmija
Večerniške vojne
Večerniške vojne (1282—1302 in 1313-1372) je skupno ime za vrsto spopadov in vojn med Aragonci (danes Španci) in Anžujci (Francozi), ki se je odvijala v glavnem v Kraljevini Siciliji in Neapeljskem kraljestvu.
Poglej Fevd in Večerniške vojne
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Fevd in Velika severna vojna
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Fevd in Velikomoravska
Viltuški gospodje
Viltuški gospodje, (nem.: Herren von Wildhaus) tudi von Wildhausen, de Wilthusen, Wilthosen, Wilthovsen, po gradu Viltuš ob Dravi blizu Maribora ob cesti proti Dravogradu, so bili štajerska ministerialna plemiška rodbina (ministeriali deželnega kneza), ki so bili stranska veja gospodov Mariborskih.
Poglej Fevd in Viltuški gospodje
Visoka gospostvo (alod) Zuid-Polsbroek
Grb visokega gospostva Zuid-Polsbroek Visoko gospostvo Zuid-Polsbroek je bilo visoko gospostvo, in tudi svobodno gospostvo, v nizozemski provinci Holandiji, ki je bilo ustanovljeno pred letom 1000 in je trajalo do leta 1923.
Poglej Fevd in Visoka gospostvo (alod) Zuid-Polsbroek
Vladislav II. Izgnanec
Vladislav II.
Poglej Fevd in Vladislav II. Izgnanec
Vladivoj Češki
Vladivoj (češko Vladivoj, poljsko Władywoj) je bil od leta 1002 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 981, † januar 1003.
Poglej Fevd in Vladivoj Češki
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Fevd in Vojvodina Češka
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Fevd in Vojvodina Brabant
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Fevd in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Ferrara
Vojvodina Ferrara (italijansko Ducato di Ferrara) je bila suverena država v današnji severni Italiji.
Poglej Fevd in Vojvodina Ferrara
Vojvodina Mantova
Vojvodska palača, Mantova Isabella d’Este, Leonardo da Vinci Vojvodina Mantova (italijansko Ducato di Mantova) je bilo območje v severni Italiji v poznem srednjem veku in v zgodnjem sodobnem obdobju.
Poglej Fevd in Vojvodina Mantova
Vojvodski prestol
Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema.
Poglej Fevd in Vojvodski prestol
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Fevd in Volilna kneževina
Vrana, Pakoštane
Vrana je naselje in arheološko najdišče na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Pakoštane Zadrske županije.
Poglej Fevd in Vrana, Pakoštane
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Fevd in Vzhodna Prusija
Welf V.
Welf V. Debeli, bavarski vojvoda (kot Welf II.), * okrog 1073, † 24. september 1120, grad Kaufering pri Landsbergu ob Lechu.
Poglej Fevd in Welf V.
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Fevd in Wittelsbachi
Zajem
Zájem (gen. zájma) je bila v fevdalizmu podelitev zemlje drugemu, pri kateri si je podelitelj pridržal nekatere dele lastninske pravice.
Poglej Fevd in Zajem
Zakriž
Zakriž je gručasto naselje v Občini Cerkno.
Poglej Fevd in Zakriž
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (United Kingdom of Great Britain and Ireland) je bila država, ki je nastala z združitvijo kraljevine Velike Britanije z Irsko kraljevino leta 1801.
Poglej Fevd in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Zemljiški gospod
Zemljiški gospod je plemič, ki ima v lasti zemljo (fevd), na kateri delajo podložniški kmetje.
Poglej Fevd in Zemljiški gospod
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Fevd in Zgodovina Slovenije
Zlata bula iz Riminija
Zlata bula iz Riminija je bil odlok cesarja Friderika II., objavljen v Riminiju marca 1226.
Poglej Fevd in Zlata bula iz Riminija
1136
1136 (MCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Fevd in 1136
, Ema Krška, Fevdalizacija, Fevdalizem, Fevdalna posest, Friderik I. Danski, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik III. Danski, Friderik V. Pfalški, Friderik VII. Danski, Furlanija, Geldern, Golnik, Goriški grofje, Gospoščina (Nizozemska), Gospodje Arkelski, Gospodje Holenburški, Gospostvo, Grad Erkenštajn, Grad Gotnik, Grad Gutenberg, Grad Hirošima, Grad Kebelj, Grad Kravjek, Grad Krško, Grad Lihtenberk, Grad Murska Sobota, Grad Ostrovica, Grad Pakenštajn, Grad Podsreda, Grad Polanen, Grad Rabenštajn, Grad Ribnica, Grad Stahleck, Grad Thun, Grad Vipava, Grofija Flandrija, Grofija Foix, Grofija Holandija, Habeas corpus, Habsburška Nizozemska, Helmno, Henrik II. Sveti, Henrik III. Bavarski, Henrik III. Nemški, Henrik Ponosni, Henrik VI. Hohenstaufen, Henrik VII. Luksemburški, Herman II. Celjski, Hilderik II., Hirošima, Hohenzollerji, Jurij Podjebradski, Karel IV. Luksemburški, Kastelan, Kazimir I. Poljski, Kneževina Moldavija, Knezo-škofija (Hochstift), Knut Veliki, Kompolje, Lukovica, Konrad II. Nemški, Konrad III. Nemški, Koroška (vojvodina), Koroški vojvode, Kraljevina Anglija, Kraljevina Hrvaška (1527–1868), Krištof Puštalski, Kristijan I. Danski, Le Locle, Lentiba, Limburg (Nizozemska), Lombardsko-beneško kraljestvo, Lotar Supplinburški, Ludvik I., bavarski vojvoda, Ludvik IV. Wittelsbaški, Margareta I. Danska, Matija Korvin, Matilda Toskanska, Mehmed II. Osvajalec, Menina planina, Mestna hiša, Kempten, Milanska vojvodina, Milštatsko jezero, Mirna, Monteriggioni, Mota (grad), Nikitari, Obdobje Kamakura, Oda Haldenslebenska, Odo iz Clunya, Omertà, Ortenburžani, Oton I. Veliki, Oton II., Oton II. Bavarski, Oton IV. Nemški, Oton Otrok, Pano Lefkara, Paz, Peščeni planet, Plock, Polhovica, Porto Venere, Praporni gospod, Prefekture Japonske, Prusija, Prusija (razločitev), Pušja vas, Puštalski, Quattrocento, Riga, Rodbina Welf, Rudolf I. Habsburški, Ruvo di Puglia, Sambijci, Sandomierz, Sark, Savinjska marka, Schleswig-Holstein, Sebasteja (tema), Sedemnajst provinc, Seznam portugalskih kraljev, Seznam zgodovinskih vsebin, Sicilski emirat, Sicilski parlament, Sigismund Luksemburški, Slovenske fevdne prisege, Somerset (grofija), Spilimbergo, Spodnja Panonija (država), Središče ob Dravi, Srednja Evropa, Stari grad, Novo mesto, Sveti Hubert, Sveti Lovreč Pazenatički, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodni gospod, Třinec, Tevtonski viteški red, Tristan in Izolda (opera), Tuscania, Ulrik II. Žovneški, Ulrik V. Pfanberški, Ustoličevanje koroških vojvod, Varmija, Večerniške vojne, Velika severna vojna, Velikomoravska, Viltuški gospodje, Visoka gospostvo (alod) Zuid-Polsbroek, Vladislav II. Izgnanec, Vladivoj Češki, Vojvodina Češka, Vojvodina Brabant, Vojvodina Braunschweig-Lüneburg, Vojvodina Ferrara, Vojvodina Mantova, Vojvodski prestol, Volilna kneževina, Vrana, Pakoštane, Vzhodna Prusija, Welf V., Wittelsbachi, Zajem, Zakriž, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, Zemljiški gospod, Zgodovina Slovenije, Zlata bula iz Riminija, 1136.