Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Feromagnetizem

Index Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Kazalo

  1. 50 odnosi: Aksiom vzročnosti, Železov(II) oksid, Železov(II,III) oksid, Železov(III) oksid, Curiejeva temperatura, Diamagnetizem, Dragan Mihailović, Dušilka, Elektromagnet, Elektronika, Faradayev pojav, Faza snovi, Fazni prehod, Gadolinij, Gostota magnetnega polja, Gregory Hugh Wannier, Grejgit, Hematit, Indukcijska kuhalna plošča, Jakost magnetnega polja, Jeklo, Jevgenij Mihajlovič Lifšic, Kemija, Kobalt, Kristalna struktura, Louis Eugène Félix Néel, Magnet, Magnetizem, Magnetna permeabilnost, Magnetno polje v snoveh, Magnetostrikcija, Magnon, Mangan, Mark Kac, Morinov prehod, Néelova temperatura, Neodim, Neodim magnet, Nikelj, Ogljik, Paramagnetizem, Pierre Curie, Pierre-Ernest Weiss, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Specifična toplota, Superprevodnost, Termodinamika, Transkranialna magnetna stimulacija, Tulij.

Aksiom vzročnosti

Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.

Poglej Feromagnetizem in Aksiom vzročnosti

Železov(II) oksid

Železov(II) oksid ali fero oksid je eden od železovih oksidov s formulo FeO.

Poglej Feromagnetizem in Železov(II) oksid

Železov(II,III) oksid

Železov(II,III) oksid je kemijska spojina s formulo Fe3O4.

Poglej Feromagnetizem in Železov(II,III) oksid

Železov(III) oksid

Železov(III) oksid je anorganska spojina s formulo Fe2O3.

Poglej Feromagnetizem in Železov(III) oksid

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Poglej Feromagnetizem in Curiejeva temperatura

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Poglej Feromagnetizem in Diamagnetizem

Dragan Mihailović

Dragan D. Mihailović, slovenski fizik, * 2. marec 1958, Novi Sad, Srbija.

Poglej Feromagnetizem in Dragan Mihailović

Dušilka

Dušilka Dušílka, navitje, induktor ali tuljáva je elektronski element z dvema priključkoma, katerega glavna značilnost je induktivnost.

Poglej Feromagnetizem in Dušilka

Elektromagnet

Elektromagnet je vrsta magneta, pri katerem magnetno polje ustvarja pretok električnega toka.

Poglej Feromagnetizem in Elektromagnet

Elektronika

Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.

Poglej Feromagnetizem in Elektronika

Faradayev pojav

Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.

Poglej Feromagnetizem in Faradayev pojav

Faza snovi

Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim količnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.

Poglej Feromagnetizem in Faza snovi

Fazni prehod

Fázni prehòd ali fázna spremémba (v tehniki tudi fázna preména ali fázna transformácija) je sprememba, pri katerem preide termodinamski sistem iz ene faze v drugo.

Poglej Feromagnetizem in Fazni prehod

Gadolinij

Gadolinij je kemični element s simbolom Gd in atomskim številom 64.

Poglej Feromagnetizem in Gadolinij

Gostota magnetnega polja

Gostòta magnétnega pólja ali gostòta magnétnega pretòka (oznaka B) je vektorska količina, ki določa magnetno polje.

Poglej Feromagnetizem in Gostota magnetnega polja

Gregory Hugh Wannier

Gregory Hugh Wannier, švicarski fizik, * 1911, Basel, Švica, † 1983, Portland, Oregon, ZDA.

Poglej Feromagnetizem in Gregory Hugh Wannier

Grejgit

Grejgit je železov(II,III) sulfid s formulo Fe3S4.

Poglej Feromagnetizem in Grejgit

Hematit

Hematit je eden od mineralov železovega(III) oksida (Fe2O3).

Poglej Feromagnetizem in Hematit

Indukcijska kuhalna plošča

273x273px Indukcijska kuhalna plošča je gospodinjska naprava za kuhanje, ki za svoje delovanje izkorišča fizikalni pojav elektromagnetne indukcije.

Poglej Feromagnetizem in Indukcijska kuhalna plošča

Jakost magnetnega polja

Jákost magnétnega pólja (oznaka H) je količina, ki opredeljuje magnetno polje.

Poglej Feromagnetizem in Jakost magnetnega polja

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Feromagnetizem in Jeklo

Jevgenij Mihajlovič Lifšic

Jevgenij Mihajlovič Lifšic, ruski fizik, * 21. februar 1915, Harkov, Rusija, (sedaj Ukrajina), † 29. oktober 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Feromagnetizem in Jevgenij Mihajlovič Lifšic

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Feromagnetizem in Kemija

Kobalt

Kóbalt (latinsko cobaltum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Co in atomsko število 27.

Poglej Feromagnetizem in Kobalt

Kristalna struktura

Kristalna struktura je pravilna razporeditev atomov ali molekul v kristalni tekočini ali trdni snovi.

Poglej Feromagnetizem in Kristalna struktura

Louis Eugène Félix Néel

Louis Eugène Félix Néel, francoski fizik, * 22. november 1904, Lyon, Francija, † 17. november 2000 Brive-la-Gaillarde, Francija.

Poglej Feromagnetizem in Louis Eugène Félix Néel

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Poglej Feromagnetizem in Magnet

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Feromagnetizem in Magnetizem

Magnetna permeabilnost

Permeabílnost ali magnétna permeabílnost (oznaka μ) je snovna konstanta, ki opisuje obnašanje snovi v magnetnem polju.

Poglej Feromagnetizem in Magnetna permeabilnost

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Poglej Feromagnetizem in Magnetno polje v snoveh

Magnetostrikcija

Magnetostrikcija je lastnost feromagnetnih materialov da spreminjajo obliko med magnetizacijo.

Poglej Feromagnetizem in Magnetostrikcija

Magnon

Prikaz feromagmetnega magnona. Magnon je kvazidelec, ki nastane kot posledica skupinskih vzbujenih stanj elektronskega spina v kristalni mreži.

Poglej Feromagnetizem in Magnon

Mangan

Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.

Poglej Feromagnetizem in Mangan

Mark Kac

Mark Kac, poljsko-ameriški matematik, * 3. avgust 1914, Krzemieniec, Ruski imperij (sedaj Kremenec, Ukrajina), † 26. oktober 1984, Kalifornija, ZDA.

Poglej Feromagnetizem in Mark Kac

Morinov prehod

Antiferomagnetna ureditev Morinov prehod je magnetni fazni prehod v α-Fe2O3 hematitu, v katerem se pri temperaturi pod Morinovo prehodno temperaturo TM antiferomagnetna ureditev preuredi iz pravokotne na os c v vzporedno z osjo c. TM za Fe3+ v α-Fe2O3 je 260 K.

Poglej Feromagnetizem in Morinov prehod

Néelova temperatura

Néelova temperatura ali temperatura magnetne preureditve (TN) je temperatura, nad katero antiferomagnetne snovi postanejo paramagnetne, se pravi, da postane njihova notranja energija dovolj velika, da poruši makroskopsko magnetno ureditev snovi.

Poglej Feromagnetizem in Néelova temperatura

Neodim

Neodim je kemični element s simbolom Nd in atomskim številom 60.

Poglej Feromagnetizem in Neodim

Neodim magnet

trdega diska. Nikelj-platirane neodimove magnetne kocke osnovno celico. Neodim magnet (znan tudi kot NdFeB, NIB ali Neo magnet) je trenutno najmočnejši permanentni (trajni) magnet.

Poglej Feromagnetizem in Neodim magnet

Nikelj

Níkelj (latinsko niccolum) je kovinski kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ni in atomsko število 28.

Poglej Feromagnetizem in Nikelj

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Feromagnetizem in Ogljik

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Feromagnetizem in Paramagnetizem

Pierre Curie

Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.

Poglej Feromagnetizem in Pierre Curie

Pierre-Ernest Weiss

Pierre-Ernest Weiss, francoski fizik, * 25. marec 1865, Mulhouse, Francija, † 24. oktober 1940, Lyon, Francija.

Poglej Feromagnetizem in Pierre-Ernest Weiss

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Feromagnetizem in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Feromagnetizem in Seznam kemijskih vsebin

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Feromagnetizem in Specifična toplota

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Poglej Feromagnetizem in Superprevodnost

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Feromagnetizem in Termodinamika

Transkranialna magnetna stimulacija

Transkranialna magnetna stimulacija (TMS) je elektrofiziološka metoda, s katero lahko posegamo v delovanje možganov.

Poglej Feromagnetizem in Transkranialna magnetna stimulacija

Tulij

Tulij (69Tm) je kemijski element z vrstnim številom 69 in simbolom Tm.

Poglej Feromagnetizem in Tulij

Prav tako znan kot Feromagnetik.