Kazalo
55 odnosi: Agregatno stanje, Alan Harvey Guth, Andrej DimitrijeviÄ Linde, Brezrazsežna koliÄina, Curiejeva temperatura, David Morris Lee, DiferenÄna dinamiÄna kalorimetrija, Douglas Dean Osheroff, Dragan MihailoviÄ, Faza snovi, Feritno jeklo, Fizikalna sprememba, Fosfolipidna dvojna plast, Heinrich Rohrer, Hidrati plinov, Hladilno sredstvo, Izhlapevanje, Izparevanje, Jakobovo število, Jožef Stefan, Josiah Willard Gibbs, Kapljevinski helij, Kemija, Kenneth Geddes Wilson, Kondenzacija, Kovinski vodik, Lars Onsager, MatematiÄna fizika, MegliÄna celica, Motor z zunanjim zgorevanjem, Nerešeni problemi v fiziki, Nikolaj NikolajeviÄ Bogoljubov, Nobelova nagrada za fiziko, Orodno jeklo, Paul Ehrenfest, Pierre Curie, Prasevanje, Rankinov cikel, Robert Blinc, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Snov, Stefanova enaÄba, Stefanova naloga, Stefanovo število, Steklo, Strjevanje, Sublimacija, SuperkritiÄna tekoÄina, TališÄe, ... RazÅ”iri indeks (5 veÄ) »
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, doloÄeno z znaÄilnimi makroskopskimi znaÄilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Fazni prehod in Agregatno stanje
Alan Harvey Guth
Alan Harvey Guth, ameriški fizik in kozmolog, * 27. februar 1947, New Brunswick, New Jersey, ZDA.
Poglej Fazni prehod in Alan Harvey Guth
Andrej DimitrijeviÄ Linde
Andrej DimitrijeviÄ Linde, rusko-ameriški fizik in kozmolog, * 2. marec 1948, Moskva, Rusija.
Poglej Fazni prehod in Andrej DimitrijeviÄ Linde
Brezrazsežna koliÄina
Brezrazséžna koliÄína (ali brezdimenzíjska koliÄína) je koliÄina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Fazni prehod in Brezrazsežna koliÄina
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva toÄka je fizikalni pojem, ki se nanaša na znaÄilnost feromagnetne ali piezoelektriÄne snovi.
Poglej Fazni prehod in Curiejeva temperatura
David Morris Lee
David Morris Lee, ameriški fizik, * 20. januar 1931, Rye, New York, ZDA.
Poglej Fazni prehod in David Morris Lee
DiferenÄna dinamiÄna kalorimetrija
DiferenÄna dinamiÄna kalorimetrija (DSC) je tehnika termiÄne analize, pri kateri se razlika v koliÄini toplote, ki je potrebna za zvišanje temperature vzorca in reference, meri kot funkcija temperature.
Poglej Fazni prehod in DiferenÄna dinamiÄna kalorimetrija
Douglas Dean Osheroff
Hasselblad H4D-40 fotografira med izletom v Big Sur skupaj s svojimi študenti, 2011 Douglas Dean Osheroff, ameriški fizik, * 1. avgust 1945, Aberdeen, Washington, ZDA.
Poglej Fazni prehod in Douglas Dean Osheroff
Dragan MihailoviÄ
Dragan D. MihailoviÄ, slovenski fizik, * 2. marec 1958, Novi Sad, Srbija.
Poglej Fazni prehod in Dragan MihailoviÄ
Faza snovi
Fáza snoví je v termodinamiki množica stanj makroskopskega termodinamskega sistema s homogeno kemijsko sestavo in fizikalnimi lastnostmi (npr. gostoto, kristalno strukturo, lomnim koliÄnikom ipd.). Najbolj znane faze so agregatna stanja snovi.
Poglej Fazni prehod in Faza snovi
Feritno jeklo
Feritno jeklo je posebna vrsta magnetnega in proti koroziji odpornega jekla.
Poglej Fazni prehod in Feritno jeklo
Fizikalna sprememba
Pri fizikalni spremembi se snov kemijsko ne spremeni oziroma ne pride do nastanka nove snovi.
Poglej Fazni prehod in Fizikalna sprememba
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Fazni prehod in Fosfolipidna dvojna plast
Heinrich Rohrer
Heinrich Rohrer, švicarski fizik, * 6. junij 1933, Buchs, Švica, † 16. maj 2013, Wollerau, Švica.
Poglej Fazni prehod in Heinrich Rohrer
Hidrati plinov
Hidrat metana, vrašÄen v sediment; greben pred obalo Oregona, Združene države Amerike Hidrati plinov, hidrati ali klatrati so kristalne trdne snovi na vodni osnovi, podobne ledu, v katerih so majhne nepolarne molekule, obiÄajno plini, ali polarne molekule z velikimi hidrofobnimi deli ujete v »kletke« zamrznjenih molekul vode, vezanih z vodikovimi vezmi.
Poglej Fazni prehod in Hidrati plinov
Hladilno sredstvo
Hladilna sredstva (hladilne tekoÄine) so snovi, obiÄajno v tekoÄem ali plinastem agregatnem stanju, uporabljajo pa se za zniževanje ali uravnavanje temperature sistemov.
Poglej Fazni prehod in Hladilno sredstvo
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Fazni prehod in Izhlapevanje
Izparevanje
Izparévanje (ali evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega (tekoÄe stanje) v plinasto agregatno stanje.
Poglej Fazni prehod in Izparevanje
Jakobovo število
Jakobovo števílo (oznaÄba Ja) je v termodinamiki brezrazsežna koliÄina, doloÄena kot: kjer je c_ specifiÄna toplota pri stalnem tlaku, \Delta T temperaturna razlika med fazama, T temperatura sistema, T_ temperatura vrelišÄa, q_ talilna toplota, \rho_ in \rho_ pa gostoti kapljevine in plina.
Poglej Fazni prehod in Jakobovo število
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Fazni prehod in Jožef Stefan
Josiah Willard Gibbs
Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.
Poglej Fazni prehod in Josiah Willard Gibbs
Kapljevinski helij
Kapljevínski hélij (tudi in pogovorno tekóÄi hélij ali redkeje tekoÄínski hélij) je kapljevinska faza helija pri zelo nizkih temperaturah.
Poglej Fazni prehod in Kapljevinski helij
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oÄe sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipÄansko kÄme - (Ärna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko Ų§ŁŲ®ŁŁ ŁŲ§Ų”: al-kÄ«miyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preuÄuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Fazni prehod in Kemija
Kenneth Geddes Wilson
Kenneth Geddes Wilson, ameriški fizik, * 8. junij 1936, Waltham, Massachusetts, ZDA, † 15. junij 2013, Saco, Maine, ZDA.
Poglej Fazni prehod in Kenneth Geddes Wilson
Kondenzacija
plastenke Kondenzácija ali utekoÄínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Fazni prehod in Kondenzacija
Kovinski vodik
Kovinski vodik nastane, Äe je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.
Poglej Fazni prehod in Kovinski vodik
Lars Onsager
Lars Onsager, norveško-ameriški fizik in kemik, * 27. november 1903, Norveška, † 5. oktober 1976, ZDA.
Poglej Fazni prehod in Lars Onsager
MatematiÄna fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). MatemátiÄna fízika se nanaša na razvoj matematiÄnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematiÄnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Fazni prehod in MatematiÄna fizika
MegliÄna celica
Animirana razliÄica MeglíÄna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajoÄega sevanja.
Poglej Fazni prehod in MegliÄna celica
Motor z zunanjim zgorevanjem
Motór z zunánjim zgorévanjem je toplotni stroj, kjer se notranja delovna tekoÄina segreva, pogosto iz zunanjega vira prek stene motorja ali izmenjalca toplote.
Poglej Fazni prehod in Motor z zunanjim zgorevanjem
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Poglej Fazni prehod in Nerešeni problemi v fiziki
Nikolaj NikolajeviÄ Bogoljubov
Nikolaj NikolajeviÄ Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.
Poglej Fazni prehod in Nikolaj NikolajeviÄ Bogoljubov
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Fazni prehod in Nobelova nagrada za fiziko
Orodno jeklo
Orodna jekla so namenska jekla za izdelavo orodij kot so npr.
Poglej Fazni prehod in Orodno jeklo
Paul Ehrenfest
Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Fazni prehod in Paul Ehrenfest
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Poglej Fazni prehod in Pierre Curie
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmiÄno mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz Äasa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Fazni prehod in Prasevanje
Rankinov cikel
Shema Carnotovega toplotnega stroja, v katerem se del dovedene toplote ''Q''H pretvori v mehansko delo ''W'' in odpadno toploto ''Q''C, ki se izpusti v okolico Rankinov ali Clausius-Rankinov cikel je model, s katerim se lahko napove uÄinek parnih turbin.
Poglej Fazni prehod in Rankinov cikel
Robert Blinc
Robert Blinc, slovenski fizik, * 31. oktober 1933, Ljubljana, † 26. september 2011, Ljubljana.
Poglej Fazni prehod in Robert Blinc
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati veÄino Älankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fazni prehod in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja veÄino Älankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Fazni prehod in Seznam kemijskih vsebin
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Fazni prehod in Snov
Stefanova enaÄba
Stefanova enaÄba v glaciologiji, gradbeništvu, oceanografiji, hidrologiji in geomorfologiji opisuje odvisnost debeline ledenega pokrova od razliÄnih temperatur zmrzovanja, oziroma odtajanja: kjer je.
Poglej Fazni prehod in Stefanova enaÄba
Stefanova naloga
difuziji. Stefanova naloga (tudi Stefanov problem) je v matematiki in njenih uporabah, še posebej pri faznih prehodih v snovi, posebni primer problema mejnih vrednosti za paraboliÄno parcialno diferencialno enaÄbo, prilagojeno za primer v katerem se lahko fazna meja s Äasom premika.
Poglej Fazni prehod in Stefanova naloga
Stefanovo število
Stefanovo števílo (oznaÄbe St, Ste ali Sf) je v termodinamiki brezrazsežna koliÄina, doloÄena kot razmerje med otipljivo toploto in specifiÄno latentno toploto: kjer je c_ \!\, specifiÄna toplota pri stalnem tlaku, \Delta T\!\, temperaturna razlika med fazama, q_\!\, specifiÄna latentna toplota pri taljenju, T\!\, temperatura sistema in T_\!\, temperatura tališÄa.
Poglej Fazni prehod in Stefanovo število
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristaliniÄna), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktiÄno, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optiÄno vlakno za hiter prenos optiÄnih signalov.
Poglej Fazni prehod in Steklo
Strjevanje
Strjevánje (v primeru vode tudi zmrzovánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v trdno agregatno stanje.
Poglej Fazni prehod in Strjevanje
Sublimacija
Sublimácija je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje pri tlaku, nižjem od tlaka trojne toÄke.
Poglej Fazni prehod in Sublimacija
SuperkritiÄna tekoÄina
SuperkritiÄna (nadkritiÄna) tekoÄina je stanje snovi nad kritiÄno toÄko.
Poglej Fazni prehod in SuperkritiÄna tekoÄina
TališÄe
TalíšÄe (TT) (tudi strdíšÄe, posebej v zvezi s faznimi spremembami vode tudi ledíšÄe, zmrzíšÄe ali zmrzovalíšÄe) je temperatura, pri kateri lahko pri danem tlaku obenem obstajata trdna in kapljevinska faza snovi.
Poglej Fazni prehod in TališÄe
Taljenje
vodnega ledu Taljênje (v primeru vode tudi odtájanje, odtajevánje, odtaljevánje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz trdnega v kapljevinsko agregatno stanje.
Poglej Fazni prehod in Taljenje
Termodinamika
Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moÄ) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.
Poglej Fazni prehod in Termodinamika
Termokemija
kemijske spremembe. Ti poskusi so postali temeljni kamen termokemije. Têrmokemíja v termodinamiki in fizikalni kemiji predstavlja študij energijskih sprememb pri kemijskih reakcijah in fizikalnih spremembah, kamor sodita npr.
Poglej Fazni prehod in Termokemija
Utrjanje kovin
UtÅjanje kovín je naÄin obdelave kovin za poveÄanje njihove trdote in trdnosti (pri Äemer se pogosto zmanjša njihova gnetljivost oz. preoblikovalnost).
Poglej Fazni prehod in Utrjanje kovin
Zlom simetrije
Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).
Poglej Fazni prehod in Zlom simetrije
Prav tako znan kot Ehrenfestova klasifikacija, Fazna premena, Fazna sprememba, Fazna transformacija.