Kazalo
16 odnosi: Ahmed III., Aleksander Sucu, Alexander Ypsilantis, Bukarešta, Dimitrij Cantemir, Grki, Kneževina Moldavija, Konstantin Ipsilanti, Kučukkajnarški mir, Oltenija, Osmansko cesarstvo, Pećka patriarhija, Radu Leon, Rusko-turška vojna (1710–1711), Tudor Vladimirescu, Vlaška.
Ahmed III.
Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.
Poglej Fanarioti in Ahmed III.
Aleksander Sucu
Aleksander Sucu (romunsko Alexandru Suțu, grško, Aléxandros Soútzos) je bil fanariotski Grk, ki je bil od 10.
Poglej Fanarioti in Aleksander Sucu
Alexander Ypsilantis
Alexandros Ypsilantis, grški nacionalistični politik, član ugledne grške fanatriotske družine, princ podonavskih kneževin, visoki častnik cesarske ruske konjenice med napoleonskimi vojnami in vodja tajne organizacije Filiki Eteria, ki je vodil začetek grške osamosvojitvene vojne proti Osmanskemu cesarstvu, * 12.
Poglej Fanarioti in Alexander Ypsilantis
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Fanarioti in Bukarešta
Dimitrij Cantemir
Dimitrij Cantemir v osmanski opravi Dimitrij Cantemir na moldavski znamki Dimitrij Cantemir na znamki Sovjetske zveze (1973) Dimitrij Cantemir na bankovcu za 100 rubljev Aleksander Roslin (1757): Posmrtni portret Cantemirjeve druge žene Anastazije Ivanovne, grofice Hesse–Homburške in kneginje Trubeckaje Louis-Michel van Loo (1759): Portret Cantemirjeve hčerka, kneginje Ekaterine Dmitrijevne Golicine; Puškinov muzej lepih umetnosti, Moskva, Rusija Dimitrij ali Demetrij Cantemir Encyclopedia Britannica (1878).
Poglej Fanarioti in Dimitrij Cantemir
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Fanarioti in Grki
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Fanarioti in Kneževina Moldavija
Konstantin Ipsilanti
Konstantin Ipsilanti (romunsko Constantin Ipsilanti, grško, Konstantínos Ypsilantis) je bil sin Aleksandra Ipsilantija iz vplivne fanariotske družine, veliki dragoman Porte (1796-1799), gospodar (knez) Moldavije (1799–1802) in Vlaške (1802-1806), * 1760, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 24.
Poglej Fanarioti in Konstantin Ipsilanti
Kučukkajnarški mir
Kučukkajnarški mir (rusko Кючу́к-Кайнарджи́йский мир, Kjučuk-Kajnardžijski mir, turško Küçük Kaynarca Antlaşması) je bila mirovna pogodba, ki sta jo 21.
Poglej Fanarioti in Kučukkajnarški mir
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej Fanarioti in Oltenija
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Fanarioti in Osmansko cesarstvo
Pećka patriarhija
| Kosovo | width.
Poglej Fanarioti in Pećka patriarhija
Radu Leon
Radu Leon, znan tudi kot Prodajalec ostrig, je bil od leta 1664 do 1669 knez Vlaške, * ni znano, † ni znano.
Poglej Fanarioti in Radu Leon
Rusko-turška vojna (1710–1711)
Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.
Poglej Fanarioti in Rusko-turška vojna (1710–1711)
Tudor Vladimirescu
Tudor Vladimirescu (romunsko Tudor Vladimirescu, Tudor din Vladimiri (Tudor Vladimirski), včasih tudi Domnul Tudor (vojvoda Tudor)) je bil vlaški (romunski) revolucionar in heroj, voditelj pandurske milice in vlaške vstaje leta 1821, * okrog 1780, † 7. junij 1821.
Poglej Fanarioti in Tudor Vladimirescu
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Fanarioti in Vlaška
Prav tako znan kot Fanariot.