Kazalo
42 odnosi: Aha, Ahmoz I., Aspelta, Azulejo, Šahova mošeja, Isfahan, Chinoiserie, Džoser, Etrurija, Hor, Hor I., Horovo oko, Ibiau, Islamska umetnost, Izidina grobnica, Japonska keramika, Keramik, Keramika, Kerma, Kositrov dioksid, Limogeški emajl, Majolika, Menat, Mentuhotep II., Mevlanov muzej, Mogulska arhitektura, Moustiers-Sainte-Marie, Nikare, Njuserre, Povodni konj William, Quimper, Semenkare, Skopje, Sobekhotep I., Stari Egipt, Steklo, Tabiri, Tell Brak, Tempelj obeliskov, Terakota, Tuilerije, Uluburunski brodolom, Zgodovinsko mesto Dmanisi.
Aha
Aha ali Hor Aha je bil po mnenju nekaterih egiptologov drugi kralj iz Prve dinastije, drugi pa menijo, da je bil prvi in da je istoveten z Menesom.
Poglej Fajansa in Aha
Ahmoz I.
Ahmoz I. (egipčansko jꜥḥ ms(j.w)), včasih tudi Amosis ali Aahmes, kar pomeni "Iah (Luna) je rojena", je bil faraon in ustanovitelj Osemnajste egipčanske dinastije, ki se šteje za prvo dinastijo Novega egipčanskega kraljestva.
Poglej Fajansa in Ahmoz I.
Aspelta
Aspelta je bil od okoli 600 pr.
Poglej Fajansa in Aspelta
Azulejo
Glazirana pečnica Jorgeja Colaço-ja (1922) ki prikazujejo epizode iz bitke pri Aljubarrota (1385) med Portugalci in kastiljsko vojsko. Del javne umetnosti v Lizboni, Portugalska. Azulejo (portugalsko:, špansko:, iz arabščine az - zulaiŷ الزل ali zellige زليج) je oblika portugalske ali španske poslikane, s kositrno glazuro obdelane keramike.
Poglej Fajansa in Azulejo
Šahova mošeja, Isfahan
Šahova mošeja (perzijsko: مسجد شاه) je mošeja v Isfahanu v Iranu.
Poglej Fajansa in Šahova mošeja, Isfahan
Chinoiserie
Chinoiserie (prevzeta beseda iz francoske chinoiserie, iz kitajske chinois;; 'kitajski slog') je evropska interpretacija in posnemanje kitajskih in vzhodnoazijskih umetniških tradicij, zlasti v dekorativni umetnosti, vrtnem oblikovanju, arhitekturi, literaturi, gledališču in glasbi.
Poglej Fajansa in Chinoiserie
Džoser
Džoser, egipčanski faraon (2778 pr. n. št.) Džoser je starodaven egipčanski kralj (faraon) 3.
Poglej Fajansa in Džoser
Etrurija
Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.
Poglej Fajansa in Etrurija
Hor
Hor ali Horus je bil eden od najpomembnejših bogov Starega Egipta.
Poglej Fajansa in Hor
Hor I.
Hor Avibre ali Hor I. je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije iz drugega vmesnega obdobja Egipta, ki je vladal je od okoli 1777 do okoli 1775 pr.
Poglej Fajansa in Hor I.
Horovo oko
Horovo oko Horovo oko je staroegipčanski simbol zaščite, vladarske moči in dobrega zdravja.
Poglej Fajansa in Horovo oko
Ibiau
Vahibre Ibiau je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Poglej Fajansa in Ibiau
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Poglej Fajansa in Islamska umetnost
Izidina grobnica
Izidina Grobnica je ime bogato obdarjene etruščanske grobnice, ki je bila najdena na pokopališču Polledrara v Vulciju v začetku 19.
Poglej Fajansa in Izidina grobnica
Japonska keramika
Lončenina in porcelan (陶磁器, tōdžiki, tudi jakimono (焼きもの) ali tōgei (陶芸)) je ena najstarejših japonskih obrti in umetniških oblik, ki segajo v obdobje neolitika.
Poglej Fajansa in Japonska keramika
Keramik
Keramik je izdelovalec predmetov iz žgane gline, imenovane tudi keramika, terakota, majolika ali fajansa, odvisno od zgodovinskega obdobja, načina obdelave in namembnosti.
Poglej Fajansa in Keramik
Keramika
Porcelanska vaza, dinastija Ming, datirana v leto 1403–1424 Med keramične materiale spadajo vse nekovinske in anorganske snovi.
Poglej Fajansa in Keramika
Kerma
Kerma je bila glavno mesto nubijske kermanske kulture, ki se je pred najmanj 5500 leti razvila v sedanjem Sudanu.
Poglej Fajansa in Kerma
Kositrov dioksid
Kositrov dioksid, kositrov(IV) oksid ali staní oksid je anorganska spojina s formulo SnO2.
Poglej Fajansa in Kositrov dioksid
Limogeški emajl
Limogeški emajl so v Limogesu v jugozahodni Franciji proizvajali že več stoletij do danes.
Poglej Fajansa in Limogeški emajl
Majolika
Dekoracija krožnika iz Castel Durante, okoli 1550-1570 (Musée des Beaux-Arts de Lille) Majolika je vrsta italijanske keramike, ki je prekrita s kositrno, belo glazuro.
Poglej Fajansa in Majolika
Menat
Osemnajsta dinastija Denderi Menat (staroegipčansko mnj.t, arabsko منات) je ime egipčanske boginje Hator in predmeta, tesno povezanega z njo.
Poglej Fajansa in Menat
Mentuhotep II.
Nebhepetre Mentuhotep II.
Poglej Fajansa in Mentuhotep II.
Mevlanov muzej
Mevlânov Muzej (turško Mevlânâ Müzesi) je v Konyi, v Turčiji in je mavzolej Jalal ad-Din Muhammada Rumija, perzijskega sufističnega mistika, znan tudi pod imenom Mevlânâ ali Rumi.
Poglej Fajansa in Mevlanov muzej
Mogulska arhitektura
Mogulska arhitektura je vrsta indo-islamske arhitekture, ki so jo razvili Moguli v 16., 17.
Poglej Fajansa in Mogulska arhitektura
Moustiers-Sainte-Marie
Moustiers-Sainte-Marie (okcitansko/provansalsko Mostiers Santa Maria) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-de-Haute-Provence regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Fajansa in Moustiers-Sainte-Marie
Nikare
Nikare ali Nikare I. je bil faraon iz Osme egipčanske dinastije, ki je vladal v zgodnjem prvem vmesnem obdobju Egipta (2181–2055 pr. n. št.). V tem času je bil Egipt verjetno razdeljan na več držav.
Poglej Fajansa in Nikare
Njuserre
Njuserre Ini (helenizirano v ´Ραθούρης) je bil šesti faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva.
Poglej Fajansa in Njuserre
Povodni konj William
William, znan tudi kot William povodni konj, je egiptovski kipec povodnega konja iz fajanse iz Srednjega kraljestva, ki je zdaj v zbirki Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku, kjer služi kot neformalna maskota muzeja.
Poglej Fajansa in Povodni konj William
Quimper
Quimper (bretonsko Kemper) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Finistère.
Poglej Fajansa in Quimper
Semenkare
Semenkare Nebnuni, tudi Nebnun, Nebnennu in Nebennu, je slabo dokazan faraon iz zgodnje Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Poglej Fajansa in Semenkare
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Fajansa in Skopje
Sobekhotep I.
Sehembre Hutavi Sobekhotep ali Sobekhotep I., v večini virov Amenemhet Sobekhotep, v starejših virih Sobekhotep II., je bil faraon Trinajste egipčanske dinastije, ki je vladala v drugem vmesnem obdobju Egipta.
Poglej Fajansa in Sobekhotep I.
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Fajansa in Stari Egipt
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Fajansa in Steklo
Tabiri
Tabiri je bila nubijska kraljica, žena faraona Pija iz Petindvajsete egipčanske dinastije.
Poglej Fajansa in Tabiri
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Poglej Fajansa in Tell Brak
Tempelj obeliskov
Tempelj obeliskov (Temple aux Obelisques, maebad al'ansab), znan tudi kot tempelj v obliki črke L in Rešefov tempelj, je bil pomemben tempelj iz bronaste dobe na območju svetovne dediščine Biblos.
Poglej Fajansa in Tempelj obeliskov
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Fajansa in Terakota
Tuilerije
Park Tuilerije (IPA) je mestni park med Louvrom in Place de la Concorde v 1.
Poglej Fajansa in Tuilerije
Uluburunski brodolom
Uluburunski brodolom – je brodolom ladje iz poznega bronaste dobe datiran v pozno 14.
Poglej Fajansa in Uluburunski brodolom
Zgodovinsko mesto Dmanisi
Zgodovinsko mesto Dmanisi je zgodovinska in arheološka lokacija v Gruziji na severu vasi Patara Dmanisi v občini Dmanisi v južno-osrednji regiji Kvemo Kartli, približno 85 km jugozahodno od Tbilisija, glavnega mesta Gruzije.
Poglej Fajansa in Zgodovinsko mesto Dmanisi