Kazalo
69 odnosi: Admetos, Agon, Ajshil, Aleksandrijska knjižnica, Aleksiada, Anita Kravos, Antična književnost, Anton Sovre, Apolon, Atene, Baktrija, Benito Pérez Galdós, Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva, Christoph Willibald Gluck, Didim Slepi, Dioniz, Dionizovo gledališče, Dodona, Dramatika, Egej, Elektra, Elektra (film, 1962), Evripidova jama, Ezop, Fedra (Racine), Grčija, Grška mitologija, Grški zbor, Grško gledališče, Grško gledališče v Sirakuzah, Heba, Helena Blagne, Helenistično obdobje, Hermes, Himen (mitologija), Hipaspisti, Homerjeva Apoteoza, Ifigenija (film), Italija, Ivica Buljan, Janez Vrečko, Kastor in Polidevk, Klasične Atene, Klitajmnestra, Makedonija (kraljestvo), Ojdip, Parisova sodba, Partsko cesarstvo, Pelazgi, Pella, ... Razširi indeks (19 več) »
Admetos
Slovo Admetosa in Alkestis na etruščanski freski Admetos je po grški mitologiji kralj Fere v Tesaliji (nasledil je svojega očeta Feresa) in eden od Argonavtov.
Poglej Evripid in Admetos
Agon
Agon (grško ἀγών – tekmovanje) je del grške drame, posebej stare atiške komedije, v kateri se spopadata dva igralca, ki predstavljata dve različni mišljenji.
Poglej Evripid in Agon
Ajshil
Ájshil ali Ájshilos (starogrško: Αἰσχύλος, Aishýlos), starogrški dramatik, 525–456 pr.
Poglej Evripid in Ajshil
Aleksandrijska knjižnica
Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.
Poglej Evripid in Aleksandrijska knjižnica
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Poglej Evripid in Aleksiada
Anita Kravos
Anita Kravos, pravo ime Antonella Cerminara, italijanska gledališka, televizijska in filmska igralka, * 1974, Trst, Republika Italija Prejela je več nagrad, med njimi nagrado L.A.R.A. (mednarodni filmski festival v Rimu) za vlogo Sonie v filmu Alza la testa in nagrado za najboljšo igralko (in par belih »čeveljčkov«) iz rok Nannija Morettija na njegovem festivalu novincev italijanskega filma Bimbi Belli v Rimu za vlogo Claudie v filmu Come l'ombra.
Poglej Evripid in Anita Kravos
Antična književnost
Antíčna knjižévnost obsega književnosti iz obdobja antike, torej grško in rimsko književnost.
Poglej Evripid in Antična književnost
Anton Sovre
Anton Sovre, slovenski filolog in prevajalec, * 4. december 1885, Šavna peč, † 1. maj 1963, Ljubljana.
Poglej Evripid in Anton Sovre
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Evripid in Apolon
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Evripid in Atene
Baktrija
Antična mesta v Baktriji Baktrija (staroperzijsko: Bâkhtriš) je antična pokrajina v severnem Afganistanu in satrapija Perzijskega cesarstva, v antiki poznana po svojih krutih vojakih in kultu, ki ga je osnoval prerok Zoroaster (Zarathustra).
Poglej Evripid in Baktrija
Benito Pérez Galdós
Benito Pérez Galdós, španski pisatelj, novinar, poslanec, * 10. maj 1843, Las Palmas de Gran Canaria, Španija, † 4. januar 1920, Madrid, Španija.
Poglej Evripid in Benito Pérez Galdós
Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Cerkev Marijinega oznanjenja (rusko: Благовещенский собор, ali Blagovešenski sobor) je ruska pravoslavna cerkev, posvečena Marijinemu oznanjenju.
Poglej Evripid in Cerkev Marijinega oznanjenja, Moskva
Christoph Willibald Gluck
Christoph Willibald Gluck, nemški operni skladatelj, * 2. julij 1714 Erasbach (Bavarska), † 15. november 1787, Dunaj, Avstrija.
Poglej Evripid in Christoph Willibald Gluck
Didim Slepi
Didim Slepi, znan tudi kot Didim Aleksandrijski (lat. Didymus Caecus), *313, †398, cerkveni oče, svetopisemski ekseget, laik, ki je več kot pol stoletja vodil katehetsko šolo v Aleksandriji.
Poglej Evripid in Didim Slepi
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Evripid in Dioniz
Dionizovo gledališče
Današnji ostanki Dionizovega gledališča na Akropoli v Atenah Dionizovo gledališče, tudi gledališče Dioniza Elevterskega, je veliko gledališče na prostem in eno izmed prvih ohranjenih v Atenah v Grčiji.
Poglej Evripid in Dionizovo gledališče
Dodona
Dodona (/doʊˈdoʊnə/; dorska grščina Δωδώνα - Dōdṓnā, jonska in atiška grščina Δωδώνη - Dōdṓnē) v Epiru v severozahodni Grčiji je bil najstarejši helenski orakelj, po Herodotu verjetno iz 2.
Poglej Evripid in Dodona
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Evripid in Dramatika
Egej
Ajgej in Temida Ajgêj, tudi Egej (grško Aigeus, latinsko Aegeus), je v grški mitologiji atenski kralj, Pandionov sin in Tezejev oče.
Poglej Evripid in Egej
Elektra
Elektra ob Agamemnonovem grobu (Frederic Leighton, 1869) Elektra je lik iz grške mitologije, hči kralja Agamemnona in njegove žene Klitajmnestre, ki spravi na varno svojega brata Oresta ob družinski tragediji, ko Klitajmnestra s pomočjo ljubimca Ajgista ubije Agamemnona.
Poglej Evripid in Elektra
Elektra (film, 1962)
Elektra (/ Ilektra) je grški črno-beli dramski film iz leta 1962, ki ga je režiral, produciral in zanj napisal scenarij Michael Cacoyannis, temelji na istoimenski starogrški gledališki igri Evripida.
Poglej Evripid in Elektra (film, 1962)
Evripidova jama
Načrt Evripidove jame Črnoglazirani sifos z vrezanimi črkami ΕΥΡΙΠΠ Evripidova jama je ozka jama, približno 47 metrov globoka z desetimi majhnimi dvoranami.
Poglej Evripid in Evripidova jama
Ezop
Ezop, starogrški basnopisec, pravljičar in pripovedovalec, ki so mu pripisali številne basni, ki so zdaj skupaj znane kot Ezopove basni.
Poglej Evripid in Ezop
Fedra (Racine)
Naslovnica prve knjižne izdaje leta 1678 Fedra (fran. Phèdre) je najbolj znana tragedija francoskega klasicističnega književnika Racina.
Poglej Evripid in Fedra (Racine)
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Evripid in Grčija
Grška mitologija
Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Poglej Evripid in Grška mitologija
Grški zbor
Kamnita podoba gledališke maske (2. stoletje) prikazuje, kako je bila videti maska, ki so jo nosili igralci Zbor (grško χορός, lat. chorus) je pri antični drami skupina igralcev, ki s pesmijo komentira dogodke in usodo glavnih junakov.
Poglej Evripid in Grški zbor
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Poglej Evripid in Grško gledališče
Grško gledališče v Sirakuzah
Grško gledališče v Sirakuzah stoji na južnih pobočjih hriba Temenite s pogledom na sodobno mesto Sirakuze na jugovzhodu Sicilije.
Poglej Evripid in Grško gledališče v Sirakuzah
Heba
Ramos y Albertosa iz leta 1784 Heba (/ ˈhiːbiː /; grško: Ἥβη) je v starogrški religiji boginja mladosti ali življenjske dobe (rimski ekvivalent: Juventas).
Poglej Evripid in Heba
Helena Blagne
Helena Blagne, slovenska pevka zabavne in operne glasbe, * 8. maj 1963.
Poglej Evripid in Helena Blagne
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Evripid in Helenistično obdobje
Hermes
Hermes (grško Ἑρμῆς) je olimpski bog v grški religiji in mitologiji, sin Zevsa in Plejade Maje.
Poglej Evripid in Hermes
Himen (mitologija)
Kip Himena Himen (grško Ὑμέναιος), tudi Himenaj je v grški mitologiji eden izmed erotov (spremljevalcev Erosa in Afrodite), bog zakonske zveze in svatbe in predvsem pesmi, ki so jih peli na svatbah.
Poglej Evripid in Himen (mitologija)
Hipaspisti
Hipaspist Hipaspist (grško: Ὑπασπιστής), ščitonosec ali oproda, kasneje pripadnik elitnih vojaških enot Filipa II. Makedonskega, Aleksandra Velikega in njegovih naslednikov.
Poglej Evripid in Hipaspisti
Homerjeva Apoteoza
Homerjeva apoteoza je velika slika Ingresa iz leta 1827, ki je danes razstavljena v Louvru pod št.
Poglej Evripid in Homerjeva Apoteoza
Ifigenija (film)
Ifigenija je grški dramski film iz leta 1977, ki ga je režiral, produciral in zanj napisal scenarij Michael Cacoyannis.
Poglej Evripid in Ifigenija (film)
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Evripid in Italija
Ivica Buljan
Ivica Buljan med Prešernovimi nagrajenci leta 2012 (drugi po vrsti od leve proti desni). Milena Zupančič v Buljanovi predstavi Macbeth po Shakespearju Ivica Buljan (*Sinj, 1965) je gledališki režiser, dramaturg, umetniški vodja, direktor festivalov, urednik, prevajalec, prirejevalec besedil...
Poglej Evripid in Ivica Buljan
Janez Vrečko
Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.
Poglej Evripid in Janez Vrečko
Kastor in Polidevk
Kastor in Polidevk (ali v latinščini Poluks) sta bila polbrata dvojčka v grški in rimski mitologiji znana kot Dioscuri ali Dioskouroi.
Poglej Evripid in Kastor in Polidevk
Klasične Atene
Atene (starogrško Ἀθῆναι, Athênai) so bile v klasičnem obdobju antične Grčije (508–322 pr. n. št.) glavno mestno središče znamenitega polisa (mesta države) z istim imenom v Atiki in vodile Delsko zvezo v peloponeški vojni proti Šparti in Peloponeški zvezi.
Poglej Evripid in Klasične Atene
Klitajmnestra
John Collier, 1882 Klitajmnestra (izvirno Κλυταιμνήστρα) je bila v grški mitologiji žena Agamemnona, kralja Miken in sestra Helene Trojanske.
Poglej Evripid in Klitajmnestra
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Poglej Evripid in Makedonija (kraljestvo)
Ojdip
Ojdip (dobesedno »otečeno stopalo«) je mitološki grški kralj mestne države Tebe, tragičen lik, ki nenamerno izpolni prerokbo, da bo ubil očeta in se poročil s svojo mamo.
Poglej Evripid in Ojdip
Parisova sodba
Parisova sodba je zgodba iz grške mitologije, ki je bila eden od dogodkov, ki so privedli do trojanske vojne in (v nekoliko poznejših različicah zgodbe) do ustanovitve Rima.
Poglej Evripid in Parisova sodba
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Evripid in Partsko cesarstvo
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Evripid in Pelazgi
Pella
Pella (Πέλλα) je starodavno mesto v Osrednji Makedoniji v Grčiji.
Poglej Evripid in Pella
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Evripid in Pergamonski oltar
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Poglej Evripid in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Rimska mitologija
Rimska mitologija je zbirka tradicionalnih zgodb, ki se nanašajo na legendarni izvor antičnega Rima in verski sistem, kot je predstavljeno v literaturi in vizualni umetnosti Rimljanov.
Poglej Evripid in Rimska mitologija
Ruska književnost
Otoku Vasiljevski v Sankt Peterburgu Rúska knjižévnost se nanaša na književnost Rusije ali njenih izseljencev in na književnost v ruskem jeziku več neodvisnih narodov, ki so bili nekoč del Rusije ali Sovjetske zveze.
Poglej Evripid in Ruska književnost
Salamina
Salamina (grško Σαλαμίνα Salamína, antično in katarevusa: Σαλαμίς Salamís), je največji grški otok v Saronskem zalivu, približno 2 km od obale Pireja in približno 16 kilometrov zahodno od Aten.
Poglej Evripid in Salamina
Sedmerica proti Tebam
Sedmerica proti Tebam (Ἑπτὰ ἐπὶ Θήβας) je starogrška tragedija, ki jo je napisal dramatik Ajshil leta 467 pr.n.št.
Poglej Evripid in Sedmerica proti Tebam
Semperoper
Semperoper je operna hiša Sächsische Staatsoper Dresden (Saška državna opera) in koncertna dvorana Staatskapelle Dresden (Saški državni orkester).
Poglej Evripid in Semperoper
Seznam grških dramatikov
Seznam grških dramatikov.
Poglej Evripid in Seznam grških dramatikov
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Evripid in Seznam zgodovinskih vsebin
Sibila (prerokinja)
Sibile so bile v antični Grčiji prerokinje ali svečenice.
Poglej Evripid in Sibila (prerokinja)
Slavko Osterc
Slavko Osterc, slovenski skladatelj in glasbeni pedagog, * 17. junij 1895, Veržej, † 23. maj 1941, Ljubljana.
Poglej Evripid in Slavko Osterc
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Poglej Evripid in Sofoklej
Starogrška književnost
Starogrška književnost obsega književno ustvarjalnost v grškem jeziku, ki se začne s Homerjevimi epi okoli 8.
Poglej Evripid in Starogrška književnost
Tempelj Artemide Ortije
Tempelj Artemide Ortije (grško Ὀρθία) je bil zgrajen v arhajskem obdobju stare Grčije.
Poglej Evripid in Tempelj Artemide Ortije
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Evripid in Trojanska vojna
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Poglej Evripid in Vergina
Vojni roman
Vojni roman je pripovedni žanr znotraj dolge pripovedne proze, ki osrednjo pozornost posveča vojni.
Poglej Evripid in Vojni roman
Zapisovanje antičnih imen
Pri slovenjenju starogrških in latinskih imen imamo več problemov, ki se kažejo skozi neenotnost pravil za njihovo podomačevanje v Slovenskem pravopisu iz leta 2001.
Poglej Evripid in Zapisovanje antičnih imen
431 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 480. pr. n. št. 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. - 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. 410. pr. n. št.
Poglej Evripid in 431 pr. n. št.
Prav tako znan kot Evripides.