Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Evklidski prostor

Index Evklidski prostor

Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.

91 odnosi: Abstraktni politop, Alfredo Andreini, Algebrska geometrija, Arthur Moritz Schönflies, Atlas (topologija), Število bet, Brouwerjev izrek o negibni točki, Cauchy–Schwarzova neenakost, Cauchyjev produkt, Coxeter-Dinkinov diagram, Coxeterjeva grupa, Dieder, Duocilinder, Duoprizma, Einsteinov zapis, Enotska sfera, Enotski vektor, Enrico Fermi, Eulerjevi koti, Evklid, Fermatova krivulja, Fridmanovi enačbi, Glavna ukrivljenost, Grupa, Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost, Hermann Weyl, Hilbertov prostor, Hiperravnina, Homogene koordinate, Involucija (matematika), Jedro (matrika), Keplerjeva domneva, Kleinova steklenica, Kompleksna ravnina, Koordinatni sistem, Kovariantnost in kontravariantnost, Kristalografska točkovna skupina, Krivočrtni koordinatni sistem, Kvadrik, Lagrangeeva enakost, Liejeva grupa, Linearna algebra, Matematična fizika, Matrika evklidskih razdalj, Matrika vrtenja, Mera (matematika), Metrični prostor, Metrika, Metrika FLRW, Mnogoterost, ..., Negativna energija, Ničelni vektor, Norma (matematika), Orientabilnost, Ortonormalnost, Ovojnica (matematika), Paravektor, Parcialni odvod, Podaljšana kvadratna bipiramida, Poissonova enačba, Pravilni polieder, Premica, Pritisnjena ravnina, Projekcija (linearna algebra), Prostor, Prostor Minkowskega, Prostorska krivulja, Realna projektivna ravnina, Renormalizacijska grupa, Seznam astronomskih vsebin, Seznam Liejevih grup, Seznam matematičnih vsebin, Seznam mnogoterosti, Seznam pravilnih poliedrov, Seznam vrst matrik, Sfera, Skalarni potencial, Skalarni produkt, Smaleov paradoks, Spinor, Srednja ukrivljenost, Standardna baza, Teserakt, Točkovna grupa, Topološki prostor, Ukrivljenost, Utežna funkcija, Vektor (matematika), Vektorsko polje, Vesolje, Voronojev diagram. Razširi indeks (41 več) »

Abstraktni politop

Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.

Novo!!: Evklidski prostor in Abstraktni politop · Poglej več »

Alfredo Andreini

Alfredo Andreini, italijanski zdravnik in entomolog, * 27. julij 1870, Firence, Italija, † 11. december 1943, Lippiano, Italija.

Novo!!: Evklidski prostor in Alfredo Andreini · Poglej več »

Algebrska geometrija

geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.

Novo!!: Evklidski prostor in Algebrska geometrija · Poglej več »

Arthur Moritz Schönflies

Arthur Moritz Schönflies (tudi Schoenflies), nemški matematik, * 17. april 1853, Landsberg na Varti (danes Gorzów Wielkopolski, Poljska), † 27. maj 1928, Frankfurt na Majni, Nemčija.

Novo!!: Evklidski prostor in Arthur Moritz Schönflies · Poglej več »

Atlas (topologija)

Átlas v topologiji opisuje mnogoterost.

Novo!!: Evklidski prostor in Atlas (topologija) · Poglej več »

Število bet

Število bet se uporablja na podoben način kot število alef.

Novo!!: Evklidski prostor in Število bet · Poglej več »

Brouwerjev izrek o negibni točki

Brouwerjev izrek o negibni točki, imenovan po nizozemskem matematiku L. E. J. Brouwerju, je matematični izrek, ki trdi, da ima vsaka zvezna funkcija f z zaprte enotske sfere B n nase negibno točko; tj.

Novo!!: Evklidski prostor in Brouwerjev izrek o negibni točki · Poglej več »

Cauchy–Schwarzova neenakost

V matematiki je Cauchy–Schwarzova neenakost, znana tudi kot Cauchy–Bunyakovsky–Schwarzova neenakost, uporabna neenakost, ki se jo uporablja na raznih področjih, kot so linearna algebra, analiza, verjetnostni račun, vektorska algebra in ostala področja.

Novo!!: Evklidski prostor in Cauchy–Schwarzova neenakost · Poglej več »

Cauchyjev produkt

Cauchyjev prodúkt dveh zaporedij \textstyle (a_)_\,, \textstyle (b_)_\, je v matematiki nezvezna konvolucija zaporedij s katero nastane novo zaporedje \textstyle (c_)_\,, katerega splošna oblika je dana kot: Je zaporedje, katerega povezana formalna potenčna vrsta \textstyle \sum_^ c_ X^\, je produkt dveh vrst, ki sta podobno povezani z (a_)_\, in (b_)_\,.

Novo!!: Evklidski prostor in Cauchyjev produkt · Poglej več »

Coxeter-Dinkinov diagram

Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.

Novo!!: Evklidski prostor in Coxeter-Dinkinov diagram · Poglej več »

Coxeterjeva grupa

Coxeterjeva grupa je v matematiki abstraktna grupa, ki omogoča formalni opis grupe v okviru zrcalnih simetrij.

Novo!!: Evklidski prostor in Coxeterjeva grupa · Poglej več »

Dieder

Dieder je vrsta poliedra, ki ga sestavljata dva mnogokotnika, ki imata skupno množico robov.

Novo!!: Evklidski prostor in Dieder · Poglej več »

Duocilinder

Stereografska projekcija sedla duocilindra (glej spodaj). Sedlo se vrti v ravnini XW. Duocilinder (tudi dvojni valj) je geometrijski objekt potopljen v štirirazsežni evklidski prostor.

Novo!!: Evklidski prostor in Duocilinder · Poglej več »

Duoprizma

Mreža 16-16 duoprizme. Prikazani sta dve skupini 16-stranih prizem. Zgornja in spodnja stranska ploskev navpičnega ''valja'' sta povezani, če ju zvijemo in povežemo v četrti razsežnosti (4D). Duoprizma (tudi dvojna prizma) je v geometriji štirih in višjih razsežnostih politop, ki nastane kot kartezični produkt dveh politopov.

Novo!!: Evklidski prostor in Duoprizma · Poglej več »

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Novo!!: Evklidski prostor in Einsteinov zapis · Poglej več »

Enotska sfera

\, pomeni normo. Enotska sfera je v matematiki množica točk na razdalji 1 od središčne točke, To lahko enostavno povemo tudi, da je enotska sfera tista sfera, ki ima polmer enak 1.

Novo!!: Evklidski prostor in Enotska sfera · Poglej več »

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Novo!!: Evklidski prostor in Enotski vektor · Poglej več »

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Novo!!: Evklidski prostor in Enrico Fermi · Poglej več »

Eulerjevi koti

Eulerjevi kóti so (predvsem v mehaniki) pripomoček za opis usmerjenosti togega telesa (telesa, v katerem je relativna lega vseh njegovih točk konstantna) v trirazsežnem evklidskem prostoru.

Novo!!: Evklidski prostor in Eulerjevi koti · Poglej več »

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Novo!!: Evklidski prostor in Evklid · Poglej več »

Fermatova krivulja

Fermatova krivúlja je algebrska krivulja v kompleksni projektivni ravnini, kjer je definirana v homogenih koordinatah (X: Y: Z) \, s Fermatovo enačbo: V afinem prostoru ima enačba obliko: Fermatova krivulja je nesingularna in ima rod enak: To pomeni, da je rod enak 0, ko je n.

Novo!!: Evklidski prostor in Fermatova krivulja · Poglej več »

Fridmanovi enačbi

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.

Novo!!: Evklidski prostor in Fridmanovi enačbi · Poglej več »

Glavna ukrivljenost

Sedlasta ploskev z normalnimi ravninami v smereh glavnih ukrivljenosti. Glavna ukrivljenost diferencialni geometriji v določeni točki so lastne vrednosti operatorja oblike v tej točki.

Novo!!: Evklidski prostor in Glavna ukrivljenost · Poglej več »

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Novo!!: Evklidski prostor in Grupa · Poglej več »

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost

Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost ali Hausdorffova razsežnost je v matematiki nenegativno realno število, ki leži znotraj zaprtega neskončnega intervala in je povezano s poljubnim metričnim prostorom.

Novo!!: Evklidski prostor in Hausdorff-Bezikovičeva razsežnost · Poglej več »

Hermann Weyl

Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.

Novo!!: Evklidski prostor in Hermann Weyl · Poglej več »

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Novo!!: Evklidski prostor in Hilbertov prostor · Poglej več »

Hiperravnina

Hiperravnina je pojem, ki se uporablja v geometriji.

Novo!!: Evklidski prostor in Hiperravnina · Poglej več »

Homogene koordinate

ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.

Novo!!: Evklidski prostor in Homogene koordinate · Poglej več »

Involucija (matematika)

Involucija je funkcija f:X\to X\,, ki pri dvakratni uporabi privede stanje na začetek. Involúcija je funkcija f\,, ki je sama sebi inverzna, kar se lahko zapiše kot.

Novo!!: Evklidski prostor in Involucija (matematika) · Poglej več »

Jedro (matrika)

Jedro (tudi ničelni prostor) (oznaka \mbox(A)) je v linearni algebri za matriko A množica vseh vektorjev x za katere velja Ax.

Novo!!: Evklidski prostor in Jedro (matrika) · Poglej več »

Keplerjeva domneva

Keplerjeva domnéva je v matematiki domneva o najgostejšem pakiranju krogel v trirazsežnem evklidskem prostoru.

Novo!!: Evklidski prostor in Keplerjeva domneva · Poglej več »

Kleinova steklenica

Dvorazsežni prikaz Kleinove steklenice v trirazsežnem prostoru. Kleinova steklenica (tudi Kleinova ploskev) je neorientabilna površina (dvorazsežna mnogoterost).

Novo!!: Evklidski prostor in Kleinova steklenica · Poglej več »

Kompleksna ravnina

''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.

Novo!!: Evklidski prostor in Kompleksna ravnina · Poglej več »

Koordinatni sistem

Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi). Namesto ''r'' se pogosto uporablja simbol ''ρ'' (ro). Koordinátni sistém je v geometriji sistem, ki uporablja eno ali več števil ali koordinat za enolično določanje položaja točk ali drugih geometrijskih elementov na mnogoterosti, kot je evklidski prostor.

Novo!!: Evklidski prostor in Koordinatni sistem · Poglej več »

Kovariantnost in kontravariantnost

Kovariantnost in kontravariantnost sta v multilinearni algebri in tenzorski analizi pojma, ki opisujeta kako se geometrijske in fizikalne količine spreminjajo ob spremembi baze koordinatnega sistema.

Novo!!: Evklidski prostor in Kovariantnost in kontravariantnost · Poglej več »

Kristalografska točkovna skupina

Vrtenje Zrcaljenje Inverzija Kombinacija rotacije 2. reda, inverzije in zrcaljenja Kristalografska točkovna skupina je niz simetrijskih operacij, na primer rotacij in zrcaljenj, v katerih ostane pri premiku vsakega atoma kristala na položaj drugega istovrstnega atoma točka, okoli katere poteče operacija, fiksna.

Novo!!: Evklidski prostor in Kristalografska točkovna skupina · Poglej več »

Krivočrtni koordinatni sistem

'''Krivočrtne''', '''afine''' in '''kartezične''' koordinate v dvorazsežnem prostoru. Krivočrtni koordinatni sistem je koordinatni sistem v Evklidskem prostoru v katerem so lahko koordinatne premice ukrivljene.

Novo!!: Evklidski prostor in Krivočrtni koordinatni sistem · Poglej več »

Kvadrik

Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.

Novo!!: Evklidski prostor in Kvadrik · Poglej več »

Lagrangeeva enakost

Lagrangeeva enákost ali Lagrangeeva identitéta je v algebri enakost: ki velja za dve poljubni množici in realnih ali kompleksnih števil (oziroma splošneje, elementov komutativnega kolobarja).

Novo!!: Evklidski prostor in Lagrangeeva enakost · Poglej več »

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Novo!!: Evklidski prostor in Liejeva grupa · Poglej več »

Linearna algebra

Linearna algebra je matematična disciplina, ki se ukvarja s proučevanjem vektorjev, vektorskih prostorov (ali linearnih prostorov), linearnih transformacij in sistemov linearnih enačb.

Novo!!: Evklidski prostor in Linearna algebra · Poglej več »

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Novo!!: Evklidski prostor in Matematična fizika · Poglej več »

Matrika evklidskih razdalj

Matrika evklidskih razdalj je kvadratna matrika, katere elementi predstavljajo razdalje med točkami v evklidskem prostoru.

Novo!!: Evklidski prostor in Matrika evklidskih razdalj · Poglej več »

Matrika vrtenja

Matrika vrtenja (tudi matrika rotacije ali rotacijska matrika) je v linearni algebri matrika, ki opisuje vrtenje (rotacijo) v Evklidskem prostoru.

Novo!!: Evklidski prostor in Matrika vrtenja · Poglej več »

Mera (matematika)

prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.

Novo!!: Evklidski prostor in Mera (matematika) · Poglej več »

Metrični prostor

Métrični prôstor je v matematiki množica (ali »prostor«), v kateri je določena metrika - to je razdalja med njenimi elementi.

Novo!!: Evklidski prostor in Metrični prostor · Poglej več »

Metrika

Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.

Novo!!: Evklidski prostor in Metrika · Poglej več »

Metrika FLRW

Métrika FLRW (Fridman-Lemaître-Robertson-Walkerjeva metrika) je eksaktna rešitev Einsteinovih relativističnih enačb polja v splošni teoriji relativnosti.

Novo!!: Evklidski prostor in Metrika FLRW · Poglej več »

Mnogoterost

Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).

Novo!!: Evklidski prostor in Mnogoterost · Poglej več »

Negativna energija

Negativna energija je koncept, ki se v fiziki rabi za pojasnitev narave določenih polj, vključno z gravitacijskim poljem in različnimi pojavi kvantnih polj.

Novo!!: Evklidski prostor in Negativna energija · Poglej več »

Ničelni vektor

Níčelni véktor (tudi véktor níč.. ali véktorski níč.) je v linearni algebri vektor v evklidskem prostoru, katerega komponente v poljubnem afinem koordinatnem sistemu in razsežnosti \mathbb^ so vse enake 0: Drugače je neničelni vektor.

Novo!!: Evklidski prostor in Ničelni vektor · Poglej več »

Norma (matematika)

Norma (oznaka ||\overrightarrow a || \, za vektor \overrightarrow a \) je v matematiki funkcija, ki vsakemu neničelnemu vektorju v vektorskem prostoru pripiše pozitivno dolžino.

Novo!!: Evklidski prostor in Norma (matematika) · Poglej več »

Orientabilnost

Torus je orientabilna ploskev. Möbiusov trak je neorientabilna ploskev. Rimska ploskev je neorientabilna ploskev. Orientabílnost je značilnost površin v evklidskem prostoru, ki pove, ali lahko v vsaki točki določimo pravokoten vektor na površino.

Novo!!: Evklidski prostor in Orientabilnost · Poglej več »

Ortonormalnost

Ortonormalnost je v linearni algebri odnos med dvema enotskima vektorjema (njuna dolžina je 1), ki sta med seboj pravokotna ˙(ortogonalna).

Novo!!: Evklidski prostor in Ortonormalnost · Poglej več »

Ovojnica (matematika)

družine krivulj. Ovojnica krivulj y.

Novo!!: Evklidski prostor in Ovojnica (matematika) · Poglej več »

Paravektor

Paravéktor je izraz, ki se uporablja za kombinacijo skalarja in vektorja v katerikoli Cliffordovi algebri, v fiziki znani kot geometrijska algebra.

Novo!!: Evklidski prostor in Paravektor · Poglej več »

Parcialni odvod

V matematiki je parcialni odvod funkcije z več spremenljivkami je njen odvod po le eni od teh spremenljivk, kjer ostale jemljemo kot konstante (nasprotno kot v popolnem odvodu, kjer se lahko spreminjajo vse spremenljivke).

Novo!!: Evklidski prostor in Parcialni odvod · Poglej več »

Podaljšana kvadratna bipiramida

Podaljšana kvadratna bipiramida je v geometriji eno izmed Johnsonovih teles (J15).

Novo!!: Evklidski prostor in Podaljšana kvadratna bipiramida · Poglej več »

Poissonova enačba

Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.

Novo!!: Evklidski prostor in Poissonova enačba · Poglej več »

Pravilni polieder

Kocka, najbolj poznan pravilni polieder. Pravilni poliedri so poliedri, ki imajo skladna vsa oglišča, stranice in stranske ploskve.

Novo!!: Evklidski prostor in Pravilni polieder · Poglej več »

Premica

Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Novo!!: Evklidski prostor in Premica · Poglej več »

Pritisnjena ravnina

Frenet–Serretovem okvirju in pritisnjena ravnina, ki jo določata vektorja '''T''' (tangentni) in '''N''' (normalni). Vektor '''B''' je pravokoten na oba. Pritisnjena ravnina (tudi oskulacijska ravnina) je v matematiki v Evklidskem in tudi v afinem prostoru takšna ravnina, na kateri leži neka točka podmnogoterosti in ima dotik drugega reda v tej točki.

Novo!!: Evklidski prostor in Pritisnjena ravnina · Poglej več »

Projekcija (linearna algebra)

Projekcija je v linearni algebri linearna transformacija P \, iz vektorskega prostora v samega sebe tako, da je P^2.

Novo!!: Evklidski prostor in Projekcija (linearna algebra) · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Novo!!: Evklidski prostor in Prostor · Poglej več »

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Novo!!: Evklidski prostor in Prostor Minkowskega · Poglej več »

Prostorska krivulja

Prostórska krivúlja je v matematiki in v drugih vedah krivulja, ki poteka po trorazsežnem prostoru z razliko od ravninske, ki celotna leži v ravnini.

Novo!!: Evklidski prostor in Prostorska krivulja · Poglej več »

Realna projektivna ravnina

Realna projektivna ravnina (oznaka \mathbb R \mathbb P^2 \) je v matematiki kompaktna neorientabilna dvorazsežna mnogoterost, ki je ne moremo vložiti v običajni trirazsežni prostor brez tega, da bi sekala samo sebe.

Novo!!: Evklidski prostor in Realna projektivna ravnina · Poglej več »

Renormalizacijska grupa

Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.

Novo!!: Evklidski prostor in Renormalizacijska grupa · Poglej več »

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Evklidski prostor in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »

Seznam Liejevih grup

Seznam Liejevih grup vsebuje nekatere Liejeve grupe in z njimi povezane Liejeve algebre.

Novo!!: Evklidski prostor in Seznam Liejevih grup · Poglej več »

Seznam matematičnih vsebin

Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Novo!!: Evklidski prostor in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »

Seznam mnogoterosti

Seznam mnogoterosti vsebuje mnogoterosti.

Novo!!: Evklidski prostor in Seznam mnogoterosti · Poglej več »

Seznam pravilnih poliedrov

Trenutno poznamo 48 različnih pravilnih poliedrov, ti se delijo na konveksne in konkavne.

Novo!!: Evklidski prostor in Seznam pravilnih poliedrov · Poglej več »

Seznam vrst matrik

Zgradba matrik. Včasih indeksa (i \, in j \) ločimo z vejico. Seznam vrst matrik.

Novo!!: Evklidski prostor in Seznam vrst matrik · Poglej več »

Sfera

Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.

Novo!!: Evklidski prostor in Sfera · Poglej več »

Skalarni potencial

Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.

Novo!!: Evklidski prostor in Skalarni potencial · Poglej več »

Skalarni produkt

Skalárni prodúkt je matematična operacija, ki dvema vektorjema priredi število (skalar).

Novo!!: Evklidski prostor in Skalarni produkt · Poglej več »

Smaleov paradoks

sfer navzven kaže, da so takšna zavihanja možna, kar je razvidno prek Morinove ploskve Smaleov paradoks je v diferencialni topologiji matematični paradoks, ki navaja, da je moč sfero v trirazsežnem prostoru zavihati (obrniti) navzven v razredu potopitev pri čemer lahko ta ploskev seka samo sebe, vendar pri tem v nobeni točki ploskve ne smejo nastajati pregibi.

Novo!!: Evklidski prostor in Smaleov paradoks · Poglej več »

Spinor

Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.

Novo!!: Evklidski prostor in Spinor · Poglej več »

Srednja ukrivljenost

Srednja ukrivljenost (oznaka H) ploskve S je zunanje merilo za določanje ukrivljenosti.

Novo!!: Evklidski prostor in Srednja ukrivljenost · Poglej več »

Standardna baza

treh razsežnostih je linearna kombinacija standardnih baznih vektorjev '''i''', '''j''' in '''k'''. Standardna baza (tudi naravna baza ali redkeje kànonska baza) je v matematiki za evklidski prostor sestavljena iz enotskih vektorjev, ki imajo smer osi kartezičnega koordinatnega sistema.

Novo!!: Evklidski prostor in Standardna baza · Poglej več »

Teserakt

Teserákt (tudi 8-célica, oktahóron ali 4-kocka) je v geometriji pravilni štirirazsežni analogon trirazsežne kocke.

Novo!!: Evklidski prostor in Teserakt · Poglej več »

Točkovna grupa

Točkovna grupa je v geometriji skupina geometrijskih simetrij (izometrij), v katerih ostane točka negibna.

Novo!!: Evklidski prostor in Točkovna grupa · Poglej več »

Topološki prostor

Topološki prostor je v matematiki množica, v kateri je za vsak element definiran pojem okolice.

Novo!!: Evklidski prostor in Topološki prostor · Poglej več »

Ukrivljenost

Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.

Novo!!: Evklidski prostor in Ukrivljenost · Poglej več »

Utežna funkcija

Utéžna fúnkcija (oznaka w(x) \) je matematični pripomoček, ki ga uporabljamo pri seštevanju, integriranju in računanju povprečij.

Novo!!: Evklidski prostor in Utežna funkcija · Poglej več »

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Novo!!: Evklidski prostor in Vektor (matematika) · Poglej več »

Vektorsko polje

Zgled enostavnega vektorskega polja. Zgled vektorskega polja. Vektorji so prikazani kot puščice, ki imajo različne smeri in velikosti. Vektorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše vektor, pripadajoč neki fizikalni količini.

Novo!!: Evklidski prostor in Vektorsko polje · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Novo!!: Evklidski prostor in Vesolje · Poglej več »

Voronojev diagram

spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.

Novo!!: Evklidski prostor in Voronojev diagram · Poglej več »

Preusmerja sem:

Dvorazsežni evklidski prostor, Enorazsežni evklidski prostor, Realni koordinatni prostor, Trirazsežni evklidski prostor.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »