Kazalo
77 odnosi: Abstraktni politop, Adrien-Marie Legendre, Afina geometrija, Aksiom o vzporednici, Al Hvarizmi, Šestkotno tlakovanje, Blaise Pascal, Carl Friedrich Gauss, Coxeterjeva grupa, David Hilbert, Dvokotnik, E = mc², Eliptična geometrija, Enačba, Enakokraki pravokotni trikotnik, Enokotnik, Enotska krožnica, Erlangenski program, Evklid, Evklidski prostor, Felix Christian Klein, Gaston Bachelard, Gaussova ukrivljenost, Geometrija, Georg Ferdinand Cantor, Hermann Minkowski, Hermann Weyl, Hilbertov prostor, Hiperbolična geometrija, Homogene koordinate, Izrek sedmih krožnic, János Bolyai, Kartezični koordinatni sistem, Klasična mehanika, Kompaktifikacija (matematika), Krog, Kvadrik, Maple, Matematični dokaz, Matematika, Menelaj Aleksandrijski, Mera (matematika), Mnogoterost, Neevklidska geometrija, Nicolaus Fuss, Nikolaj Ivanovič Lobačevski, Ortodroma, Planckova dolžina, Platonsko telo, Premica, ... Razširi indeks (27 več) »
Abstraktni politop
Kot abstraktni politopi so vsi prikazani štirikotniki enaki. Abstraktni politop je v matematiki struktura – algebrska delno urejena množica, ki se obravnava kot kombinatorična oblika običajnega politopa, če se zanemari mnogo njegovih geometrijskih značilnosti kot so koti, dolžine robov itd.
Poglej Evklidska geometrija in Abstraktni politop
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Evklidska geometrija in Adrien-Marie Legendre
Afina geometrija
Afina geometrija je posplošitev običajne evklidske geometrije.
Poglej Evklidska geometrija in Afina geometrija
Aksiom o vzporednici
Aksióm o vzporédnici (tudi postulát o vzporédnici in izrek o vzporednicah) je eden od temeljnih aksiomov evklidske geometrije.
Poglej Evklidska geometrija in Aksiom o vzporednici
Al Hvarizmi
Naslovna stran al Horizmijeve ''Algebre'' (1831) Al Hvarizmijeva ''Algebra'' Stran latinskega prevoda ''Algorithmi de numero Indorum'', verjetno po Adelardu (Cambridge, University Library, Ii. 6.5.) Zemljevid iz 15. stoletja, ki temelji na Ptolemejevi ''Geografiji'' Al Hvarizmijeve astronomske tabele (Corpus Christ College MS 283, 12.
Poglej Evklidska geometrija in Al Hvarizmi
Šestkotno tlakovanje
Šestkotno tlakovanje je pravilno tlakovanje evklidske ravnine, kjer se po trije šestkotniki srečajo v vsakem oglišču.
Poglej Evklidska geometrija in Šestkotno tlakovanje
Blaise Pascal
Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.
Poglej Evklidska geometrija in Blaise Pascal
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Evklidska geometrija in Carl Friedrich Gauss
Coxeterjeva grupa
Coxeterjeva grupa je v matematiki abstraktna grupa, ki omogoča formalni opis grupe v okviru zrcalnih simetrij.
Poglej Evklidska geometrija in Coxeterjeva grupa
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Evklidska geometrija in David Hilbert
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Evklidska geometrija in Dvokotnik
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Poglej Evklidska geometrija in E = mc²
Eliptična geometrija
Elíptična geometríja (tudi Riemannova geometrija – v ožjem smislu) je neevklidska geometrija, v kateri veljajo nekoliko drugačni aksiomi kot v običajni evklidski geometriji.
Poglej Evklidska geometrija in Eliptična geometrija
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Evklidska geometrija in Enačba
Enakokraki pravokotni trikotnik
Enakokraki pravokotni trikotnik Očrtana in včrtana krožnica enakokrakemu pravokotnemu trikotniku. Razdalja med središčema krožnic je enaka d.
Poglej Evklidska geometrija in Enakokraki pravokotni trikotnik
Enokotnik
250px Enokotnik (s tujko tudi henagon ali monogon) je mnogokotnik z eno stranico, enim ogliščem in enim notranjim kotom.
Poglej Evklidska geometrija in Enokotnik
Enotska krožnica
Enotska krožnica. Spremenljivka ''t'' je kot Enôtska króžnica (tudi enôtski króg) je v matematiki in evklidski geometriji krožnica s polmerom ene enote.
Poglej Evklidska geometrija in Enotska krožnica
Erlangenski program
Erlangenski program je program raziskovanja geometrije, ki ga je zastavil Felix Christian Klein leta 1872 v nastopnem predavanju na Univerzi v Erlangnu.
Poglej Evklidska geometrija in Erlangenski program
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Evklidska geometrija in Evklid
Evklidski prostor
Evklidski prostor je realni topološki vektorski prostor v katerem je definiran skalarni produkt.
Poglej Evklidska geometrija in Evklidski prostor
Felix Christian Klein
Felix Christian Klein, nemški matematik, * 25. april 1849, Düsseldorf, Nemčija, † 22. junij 1925, Göttingen, Nemčija.
Poglej Evklidska geometrija in Felix Christian Klein
Gaston Bachelard
Gaston Bachelard, francoski filozof, * 27. junij 1884, Bar-sur-Aube, Francija, † 16. oktober 1962, Pariz, Francija.
Poglej Evklidska geometrija in Gaston Bachelard
Gaussova ukrivljenost
Od leve proti desni: ploskev z negativno Gaussovo ukrivljenostjo, (hiperboloid), ploskev z ničelno Gaussovo ukrivljenostjo (valj) in ploskev s pozitivno Gaussovo ukrivljenostjo (sfera). Gaussova ukrívljenost (oznaka \Kappa\) v določeni točki na ploskvi je v diferencialni geometriji produkt glavnih ukrivljenosti κ1 in κ2 v tej točki.
Poglej Evklidska geometrija in Gaussova ukrivljenost
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Evklidska geometrija in Geometrija
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Poglej Evklidska geometrija in Georg Ferdinand Cantor
Hermann Minkowski
Hermann Minkowski, nemški matematik in fizik, * 22. junij 1864, Aleksota (Aleksotas), Ruski imperij (sedaj Kaunas, Litva), † 12. januar 1909, Göttingen, Nemčija.
Poglej Evklidska geometrija in Hermann Minkowski
Hermann Weyl
Hermann Klaus Hugo Weyl, nemški matematik in fizik, * 9. november 1885, Elmshorn pri Hamburgu, Prusija, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 8. december 1955, Zürich, Švica.
Poglej Evklidska geometrija in Hermann Weyl
Hilbertov prostor
strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.
Poglej Evklidska geometrija in Hilbertov prostor
Hiperbolična geometrija
Hiperbolična geometrija ali geometrija Lobačevskega je najbolj znana in zgodovinsko tudi prva odkrita neevklidska geometrija.
Poglej Evklidska geometrija in Hiperbolična geometrija
Homogene koordinate
ravnino – racionalna krivulja (rdeče) Homogéne koordináte (homogeni koordinatni sistem, koordinate označujemo z (X, Y, Z) \) v matematiki predstavlja sistem koordinat, ki se uporablja v projektivni geometriji tako, kot se kartezične koordinate uporabljajo v evklidski geometriji.
Poglej Evklidska geometrija in Homogene koordinate
Izrek sedmih krožnic
krožnic Izrek sedmih krožnic je v ravninski geometriji izrek o posebni postavitvi sedmih krožnicah v evklidsko ravnino.
Poglej Evklidska geometrija in Izrek sedmih krožnic
János Bolyai
János Bolyai, madžarski matematik, * 15. december 1802, Kolozsvár, Madžarska (danes Cluj-Napoca, Romunija), † 27. januar 1860, Marosvásárhely, Madžarska (danes Târgu Mureș, Romunija).
Poglej Evklidska geometrija in János Bolyai
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Evklidska geometrija in Kartezični koordinatni sistem
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Evklidska geometrija in Klasična mehanika
Kompaktifikacija (matematika)
Kompaktifikacija je postopek ali rezultat delovanja s katerim naredimo topološki prostor kompakten.
Poglej Evklidska geometrija in Kompaktifikacija (matematika)
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Evklidska geometrija in Krog
Kvadrik
Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.
Poglej Evklidska geometrija in Kvadrik
Maple
Maple (javor) je splošni računalniški program za simbolno računanje.
Poglej Evklidska geometrija in Maple
Matematični dokaz
language.
Poglej Evklidska geometrija in Matematični dokaz
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Evklidska geometrija in Matematika
Menelaj Aleksandrijski
Menelaj Aleksandrijski, starogrški ali egipčanski astronom in matematik, * okoli 70, verjetno Aleksandrija, † okoli 140.
Poglej Evklidska geometrija in Menelaj Aleksandrijski
Mera (matematika)
prazne množice mora biti enaka 0. Méra na množici je v matematični analizi sistematični način prireditve števila vsaki njeni ustrezni podmnožici, ki ga intuitivno tolmačimo kot njeno velikost.
Poglej Evklidska geometrija in Mera (matematika)
Mnogoterost
Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).
Poglej Evklidska geometrija in Mnogoterost
Neevklidska geometrija
Neevklidska geometrija je geometrija, ki sloni na drugačnih aksiomih kot običajna evklidska geometrija.
Poglej Evklidska geometrija in Neevklidska geometrija
Nicolaus Fuss
Nicolaus Fuss (tudi Nikolaus, Nicolas), švicarski matematik, * 29. januar 1755, Basel, Švica, † 4. januar 1826, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Poglej Evklidska geometrija in Nicolaus Fuss
Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Nikolaj Ivanovič Lobačevski (tudi (nepravilno) Lobačevskij, rusko Никола́й Ива́нович Лобаче́вский), ruski matematik, * 1. december (20. november, ruski koledar) 1792, Nižni Novgorod, Rusija, † 24. februar (12. februar) 1856, Kazan, Rusija.
Poglej Evklidska geometrija in Nikolaj Ivanovič Lobačevski
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej Evklidska geometrija in Ortodroma
Planckova dolžina
Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.
Poglej Evklidska geometrija in Planckova dolžina
Platonsko telo
Platonsko telo (ali pravilno telo) je konveksni polieder, katerega stranske ploskve so med sabo skladni pravilni mnogokotniki z značilnostjo, da se v vsakem oglišču stika isto število stranskih ploskev.
Poglej Evklidska geometrija in Platonsko telo
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Evklidska geometrija in Premica
Prirezani dodekaeder
Prirezani dodekaeder (ali prirezani ikozidodekaeder) je v geometriji konveksni polieder.
Poglej Evklidska geometrija in Prirezani dodekaeder
Prirezano šestkotno tlakovanje
Prirezano šestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Evklidska geometrija in Prirezano šestkotno tlakovanje
Prirezano kvadratno tlakovanje
Prirezano kvadratno tlakovanje je polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Evklidska geometrija in Prirezano kvadratno tlakovanje
Prisekano šestkotno tlakovanje
Prisekano šestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Evklidska geometrija in Prisekano šestkotno tlakovanje
Prisekano trišestkotno tlakovanje
Prisekano trišestkotno tlakovanje (tudi veliko rombitrišestkotno tlakovanje ali rombiprisekano trišestkotno tlakovanje ali prisekan šestdeltil ali omniprisekano šestkotno tlakovanje) v geometriji eno izmed osmih polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Evklidska geometrija in Prisekano trišestkotno tlakovanje
Projektivna geometrija
Projektivna geometrija je posplošena geometrija, ki poleg običajnih točk kot povsem enakovredne obravnava še točke v neskončnosti.
Poglej Evklidska geometrija in Projektivna geometrija
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Poglej Evklidska geometrija in Ravninska krivulja
Rombitrišestkotno tlakovanje
Rombitrišestkotno tlakovanje je v geometriji polpravilno tlakovanje evklidske ravnine.
Poglej Evklidska geometrija in Rombitrišestkotno tlakovanje
Schwarzev trikotnik
Schwarzev trikotnik je sferni trikotnik s pomočjo katerega se lahko tlakuje sfero.
Poglej Evklidska geometrija in Schwarzev trikotnik
Sedemkotnik
Pravilni sedemkotnik Nepravilni sedemkotnik Sédemkótnik ali sedmerokótnik ali s tujko héptagon (starogrško heptagōnos, iz hepta – sedem in gōnos – tak, ki ima kote) je v ravninski geometriji mnogokotnik s sedmimi stranicami, sedmimi oglišči in sedmimi notranjimi koti.
Poglej Evklidska geometrija in Sedemkotnik
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Evklidska geometrija in Seznam astronomskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Evklidska geometrija in Seznam filozofskih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Evklidska geometrija in Seznam matematičnih vsebin
Seznam neperiodičnih množic tlakovanj
translacijo tako, da tvorijo neskončno tlakovanje ravnine. Teh delov tlakovanja ni potrebno zavrteti, da bi to dosegli. Seznam neperiodičnih množic tlakovanj je v geometriji skupina oblik imenovanih ploščice, ki ravnino pokrijejo brez lukenj ali prekrivanj (arhivirano pri). Takšno tlakovanje je sestavljeno iz osnovnih enot ali primitivnih celic.
Poglej Evklidska geometrija in Seznam neperiodičnih množic tlakovanj
Seznam pravilnih politopov
Pregled pravilnih politopov vsebuje pravilne politope v evklidskih, sfernih in hiperboličnih prostorih.
Poglej Evklidska geometrija in Seznam pravilnih politopov
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Evklidska geometrija in Sferna geometrija
Simetrija
Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.
Poglej Evklidska geometrija in Simetrija
Stereologija
Stereologija je interdisciplinarna metodologija o postopkih, ki omogočajo kvantitativne ocene o tri-dimenzionalni notranji zgradbi teles ali njihovih sestavin iz dve-dimenzionalnih prerezov skoznje (glej primere v nadaljevanju).
Poglej Evklidska geometrija in Stereologija
Točka v neskončnosti
Številska premica s točko v neskončnosti; imenuje se realna projektivna premica. Točka v neskončnosti je v geometriji idealizirana mejna točka na »koncu« vsake premice.
Poglej Evklidska geometrija in Točka v neskončnosti
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Evklidska geometrija in Trigonometrija
Trikotno tlakovanje
Trikotno tlakovanje je eno izmed treh pravilnih tlakovanj na evklidski ravnini.
Poglej Evklidska geometrija in Trikotno tlakovanje
Uniformno tlakovanje
Uniformno tlakovanje je v geometriji vrsta teselacije ravnine s stranskimi ploskvami pravilnega mnogokotnika (uniformni polieder ima pravilne mnogokotnike kot stranske ploskve) z edino omejitvijo, da so ogliščnouniformni.
Poglej Evklidska geometrija in Uniformno tlakovanje
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Evklidska geometrija in Vektor (matematika)
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Evklidska geometrija in Vesolje
Voronojev diagram
spodaj) Thiessnovi mnogokotniki Fotografija nevronov (levo) in ustrezni Voronojev mozaik, zgrajen na podlagi njihovih centroidov (geometrijskih središč) Voronojev diagrám je v matematiki razdeljevanje ravnine na področja, ki so blizu vsakemu od dane množice objektov.
Poglej Evklidska geometrija in Voronojev diagram
Vzporednost
Vzporédnost je ena od temeljnih relacij, ki opisujejo medsebojno lego geometrijskih objektov (premic, ravnin).
Poglej Evklidska geometrija in Vzporednost
Wythoffov simbol
right Wythoffov simbol so prvi uporabili Harold Scott MacDonald Coxeter (1907–2003), Hugh Christopher Longuet-Higgins (1923–2004) in Miller v svojih pregledih uniformnih poliedrov.
Poglej Evklidska geometrija in Wythoffov simbol
Prav tako znan kot Evklidska ravnina.