Kazalo
16 odnosi: Algoritem, Celo število, Diofantska enačba, Evklid, Evklidova lema, Fibonaccijevo število, HP-32S, HP-41, Jacobijev simbol, Največji skupni delitelj, Razširjeni Evklidov algoritem, RSA, Seznam matematičnih vsebin, Teorija števil, Tuje število, Verižni ulomek.
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Evklidov algoritem in Algoritem
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Evklidov algoritem in Celo število
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Poglej Evklidov algoritem in Diofantska enačba
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Poglej Evklidov algoritem in Evklid
Evklidova lema
Evklidova lema je v osnovni teoriji števil pomembna lema, ki se nanaša na deljivost in praštevila.
Poglej Evklidov algoritem in Evklidova lema
Fibonaccijevo število
Fibonaccijeva števila, ki določajo Fibonaccijevo zaporedje, so v matematiki rekurzivno določena z naslednjimi enačbami: Zaporedje začnemo z dvema številoma, običajno 1 in 1.
Poglej Evklidov algoritem in Fibonaccijevo število
HP-32S
HP-32S HP-32SII (zeleno/vijolična kombinacija) HP-32SII (zlatorumena/modra kombinacija) HP-32S (s kodnim imenom »Leonardo«) je bilo programabilno znanstveno računalo (kalkulator, žepni računalnik) z obratnim poljskim zapisom (RPN), ki ga je izdelovalo podjetje Hewlett-Packard med letoma 1988 in 1991.
Poglej Evklidov algoritem in HP-32S
HP-41
Žepni kalkulator HP-41C zaslon HP-41CX HP-41CX z magnetnim bralnikom in termičnim tiskalnikom HP-41 je bila vrsta programabilnih, razširljivih, znanstvenih kalkulatorjev (žepnih računalnikov, računal) z obrnjenim poljskim zapisom (RPN) podjetja Hewlett-Packard (HP), izdelanih med letoma 1979 in 1989.
Poglej Evklidov algoritem in HP-41
Jacobijev simbol
Jacobijev simbol za različne k (proti vrhu) in n (proti levi).
Poglej Evklidov algoritem in Jacobijev simbol
Največji skupni delitelj
Nàjvéčji skúpni delítelj (tudi nàjvéčja skúpna méra) celih števil je v matematiki največji od deliteljev, ki so skupni številoma.
Poglej Evklidov algoritem in Največji skupni delitelj
Razširjeni Evklidov algoritem
Prikaz postopka Razširjeni Evklidov algoritem je razširitev Evklidovega algoritma.
Poglej Evklidov algoritem in Razširjeni Evklidov algoritem
RSA
RSA je algoritem, ki spada v družino algoritmov za šifriranje z javnim ključem.
Poglej Evklidov algoritem in RSA
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Evklidov algoritem in Seznam matematičnih vsebin
Teorija števil
Teoríja števíl je običajno tista matematična disciplina, ki raziskuje značilnosti celih števil.
Poglej Evklidov algoritem in Teorija števil
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Poglej Evklidov algoritem in Tuje število
Verižni ulomek
Verížni ulómek je v matematiki izraz oblike: kjer je a0 neko celo število, vsa druga števila an pa so naravna števila (oziroma pozitivna cela števila) in se imenujejo delni količniki.