Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Odpri v Google Maps Uporabi AI

Kazalo

1. 234 odnosi: Aachenska stolnica, Ašurnasirpal II., Abasidski kalifat, Abu Salabih, Ahemenidsko cesarstvo, Akadsko kraljestvo, Akšak, Aleksander Sever, Aleksander Veliki, Alep, Altıntepe, Amenhotep I., Ami-Saduka, Amijan Marcelin, Amoriti, Arabski polotok, Arhitektura Mezopotamije, Armenija (razločitev), Arzenov bron, Asirija, Asirija (rimska provinca), Augusta Euphratensis, Şanlıurfa, Azija, Šalmaneser I., Šamši-Adad I., Šat el Arab, Šupiluliuma I., Šurupak, Črno morje, Babilon, Babilonija, Babilonska matematika, Babilonski stolp, Babilonski viseči vrtovi, Balduin I. Jeruzalemski, Balduin II. Jeruzalemski, Basra, Bazilij I. Makedonec, Beka (dolina), Belšazar, Bitinija, Bitka pri Gavgameli, Bitka pri Isu, Bitka pri Megidu, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Bravo Two Zero, Carl Humann, Cedrov gozd, ... Razširi indeks (184 več) » « Shrink indeks

Aachenska stolnica

Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.

Poglej Evfrat in Aachenska stolnica

Ašurnasirpal II.

Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II.

Poglej Evfrat in Ašurnasirpal II.

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Evfrat in Abasidski kalifat

Abu Salabih

Abu Salabih je skupina nizkih gomil (tellov) okoli 20 km severozahodno od starodavnega Nipurja v provinci Al-Qādisiyyah, Irak.

Poglej Evfrat in Abu Salabih

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Poglej Evfrat in Ahemenidsko cesarstvo

Akadsko kraljestvo

Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.

Poglej Evfrat in Akadsko kraljestvo

Akšak

Akšak (sumersko 𒌔𒆠, akšak) je bilo mesto starodavni Sumeriji na severni meji Akadskega kraljestva, ki se je včasih istovetilo z babilonskim Upijem (grško Opis).

Poglej Evfrat in Akšak

Aleksander Sever

Aleksander Sever (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, zadnji iz Severske dinastije, ki je vladal od leta 222 do 235, * 1. oktober 208, Arca Caesarea, Sirija, † 18.

Poglej Evfrat in Aleksander Sever

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Evfrat in Aleksander Veliki

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Poglej Evfrat in Alep

Altıntepe

Altıntepe (turško »zlati hrib«) je urartska trdnjava in tempelj iz 9.-7.

Poglej Evfrat in Altıntepe

Amenhotep I.

Amenhotep I. (egipčansko jmn-ḥtp(w), Amon je zadovoljen, amarnski klinopis a-ma-an-ha-at-pe ali -at-pa, Amenôthes I) ali Amenofis I. (iz starogrškega, Aménofis, tudi Ḏsr-k3-R`, Džeserkere)Dodson & Hilton (2004), str.

Poglej Evfrat in Amenhotep I.

Ami-Saduka

Ami-Saduka, tudi Amisaduka in Amizaduga, je bil deseti kralj iz Prve babilonske dinastije, ki je vladal okoli 1646-1626 pr.

Poglej Evfrat in Ami-Saduka

Amijan Marcelin

Amijan Marcelin (latinsko) je bil rimski vojak in zgodovinar, ki je napisal predzadnje ohranjeno veliko zgodovinsko poročilo (pred Prokopijem) z naslovom Res Gestae, * okoli 330, morda Antiohija, Rimsko cesarstvo, † okoli 391-400, Rim, Rimsko cesarstvo.

Poglej Evfrat in Amijan Marcelin

Amoriti

Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.

Poglej Evfrat in Amoriti

Arabski polotok

Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.

Poglej Evfrat in Arabski polotok

Arhitektura Mezopotamije

Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.

Poglej Evfrat in Arhitektura Mezopotamije

Armenija (razločitev)

Armenija je lahko.

Poglej Evfrat in Armenija (razločitev)

Arzenov bron

Tajskem okoli leta 1800 Arzenov bron je zlitina v kateri je bakru namesto običajnega kositra primešan arzen.

Poglej Evfrat in Arzenov bron

Asirija

Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.

Poglej Evfrat in Asirija

Asirija (rimska provinca)

Asirija (latinsko Provincia Assiria), rimska provinca, ki je trajala samo dve leti (116–118).

Poglej Evfrat in Asirija (rimska provinca)

Augusta Euphratensis

Augusta Euphratensis ali krajše Euphratensis (grško, Euphratēsía, slovensko Evfratska Provinca) je bila poznorimska in zatem bizantinska provinca na ozemlju sedanje Sirije in Turčije.

Poglej Evfrat in Augusta Euphratensis

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Poglej Evfrat in Şanlıurfa

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Poglej Evfrat in Azija

Šalmaneser I.

Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.

Poglej Evfrat in Šalmaneser I.

Šamši-Adad I.

Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.

Poglej Evfrat in Šamši-Adad I.

Šat el Arab

Šat al-Arab (Arabska reka) ali Arvand Rud (Hitra reka) je okoli 200 km dolga reka, ki izvira na sotočju rek Evfrat in Tigris pri mestu Al Qurnah v pokrajini Basra (jug Iraka). Na južnem koncu reke do izliva v Perzijski zaliv poteka meja med Irakom in Iranom. V širino meri približno 232 m pri Basri do 800 m pri izlivu.

Poglej Evfrat in Šat el Arab

Šupiluliuma I.

Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.

Poglej Evfrat in Šupiluliuma I.

Šurupak

Šurupak ali Šurupag (slovensko zdravilišče), sodobni Tell Fara v iraškem governoratu Al-Qādisiyyah, je bil antično sumersko mesto na obali Evfrata, približno 55 km južno od Nipurja.

Poglej Evfrat in Šurupak

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Evfrat in Črno morje

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Poglej Evfrat in Babilon

Babilonija

Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.

Poglej Evfrat in Babilonija

Babilonska matematika

kvadrata s stranico 30. Rezultat je 42 25 35 oziroma 42,4263888... Babilonska matematika, znana tudi kot asirsko-babilonska matematika, je bila matematika, ki so jo od zgodnje Sumerije do padca Babilona leta 539 pr.

Poglej Evfrat in Babilonska matematika

Babilonski stolp

Babilonski stolp (hebrejsko: מִגְדַּל בָּבֶל, Migdal Bavel) bi naj bila znamenita stavba v antičnem mestu Babilon.

Poglej Evfrat in Babilonski stolp

Babilonski viseči vrtovi

V 16. st. ročno barvani gravirani viseči vrtovi Babilona, nizozemskega umetnika Maarten van Heemskercka, z babilonskim stolpom v ozadju Babilonski viseči vrtovi so bili eno od sedmih čudes antičnega sveta in edino, katerega lokacija še ni bila dokončno dokazana.

Poglej Evfrat in Babilonski viseči vrtovi

Balduin I. Jeruzalemski

Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.

Poglej Evfrat in Balduin I. Jeruzalemski

Balduin II. Jeruzalemski

Balduin II.

Poglej Evfrat in Balduin II. Jeruzalemski

Basra

Basra (arabsko البصرة‎: Al Başrah) je mesto na jugu Iraka in za Bagdadom drugo največje mesto v državi.

Poglej Evfrat in Basra

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Poglej Evfrat in Bazilij I. Makedonec

Beka (dolina)

Dolina Beka (وادي البقاع,, libanonska arabščina)) tudi Beqaa, Beqā in v klasični antiki znana kot Coele-Syria, je rodovitna dolina v vzhodnem Libanonu. Je najpomembnejša libanonska kmetijska regija. Beka leži približno 30 km vzhodno od Bejruta. Dolina je med Libanonskim gorovjem na zahodu in Antilibanonom na vzhodu.

Poglej Evfrat in Beka (dolina)

Belšazar

Belšazar (biblijsko hebrejsko בלשאצר, Baltazar, akadsko Bēl-šarra-uṣur, Bel ščiti (varuje) kralja grško Baltazar) je bil babilonski princ, sin zadnjega kaldejskega kralja Nabonida, * 6.

Poglej Evfrat in Belšazar

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Evfrat in Bitinija

Bitka pri Gavgameli

Bitka pri Gavgameli, imenovana tudi bitka pri Arbeli, je potekala 1. oktobra 331 pr. n. št. med Aleksandrom Velikim in Darejem.

Poglej Evfrat in Bitka pri Gavgameli

Bitka pri Isu

Bitka pri Isu se je zgodila v južni Anatoliji, 5. novembra 333 pr. n. št. med grško zvezo, ki jo je vodil Aleksander Veliki in ahemenidskim cesarstvom, ki ga je vodil Darej III., v drugi veliki Aleksandrovi bitki za osvojitev Azije. Makedonska vojska je premagala perzijsko. Potem, ko je Helenska zveza premagala perzijske satrape Male Azije (pod vodstvom grškega plačanca Memnona iz Rodosa) v bitki pri Graniku, je Darej osebno poveljeval svoji vojski.

Poglej Evfrat in Bitka pri Isu

Bitka pri Megidu

Bitka pri Megidu je bila bitka med egipčanskom faraonom Tutmozom III. in kadeškim kraljem Hiskosom pred mestom Megido v Palestini.

Poglej Evfrat in Bitka pri Megidu

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Evfrat in Bizantinsko cesarstvo

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Poglej Evfrat in Bohemond I. Antiohijski

Bravo Two Zero

Bravo Two Zero (kratica B20) je bilo signalno ime 8-članske patrulje britanskega SAS med zalivsko vojno.

Poglej Evfrat in Bravo Two Zero

Carl Humann

Carl (tudi Karl) Humann, nemški inženir, arhitekt in arheolog, * 4. januar 1839, Steele, Nemška zveza (del današnjega Essna), † 12. april 1896, Izmir, Osmansko cesarstvo.

Poglej Evfrat in Carl Humann

Cedrov gozd

Cedrov gozd v Libanonu Epa o Gilgamešu'' Cedrov gozd je bilo veličastno kraljestvo bogov v mezopotamski mitologiji, ki ga je varoval polbog Humbaba.

Poglej Evfrat in Cedrov gozd

Cezareja Mazaka

Cezareja Mazaka (tudi Caesarea Mazaca; današnji Kayseri) je staro mesto v Mali Aziji, ki je bilo rezidenca kapadokijskih kraljev.

Poglej Evfrat in Cezareja Mazaka

Dagon

Dagon ali Dagan je bil staro mezopotamsko in kanaansko božanstvo.

Poglej Evfrat in Dagon

Darej III.

Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).

Poglej Evfrat in Darej III.

Deir ez-Zor

Deir ez-Zur (arabsko دير الزور, armensko Ter Zor) je mesto v osrednjem delu Sirije z okoli 130.000 prebivalci.

Poglej Evfrat in Deir ez-Zor

Dilbat

Dilbat, sodobni Tell ed-Duleim ali Tell al-Deylam, Irak, je bil manj pomemben sumerski tell (mesto na hribu) na vzhodnem bregu Zahodnega Evfrata.

Poglej Evfrat in Dilbat

Dolina

Logarska dolina Dolina je nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini, pogosto z reko, ki teče skoznjo.

Poglej Evfrat in Dolina

Dur-Kurigalzu

| name.

Poglej Evfrat in Dur-Kurigalzu

Dura-Europos

Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.

Poglej Evfrat in Dura-Europos

Ebla

Ebla (arabsko إبلا‎, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.

Poglej Evfrat in Ebla

Emar

Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.

Poglej Evfrat in Emar

Enbilulu

Enbilulu (sumersko 𒀭𒂗𒁉𒇻𒇻 dEN-bi.lu.lu) je bil bog rek in kanalov v mezopotamski mitologiji.

Poglej Evfrat in Enbilulu

Enki

Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.

Poglej Evfrat in Enki

Enuma Eliš

Enûma Eliš (slovensko Ko je zgoraj) je babilonski mit o ustvarjenju sveta.

Poglej Evfrat in Enuma Eliš

Filip Arabec

Filip Arabec ali Filip I. (latinsko, arabsko فيليب العربى), 34.

Poglej Evfrat in Filip Arabec

Fraat II.

Fraat II.

Poglej Evfrat in Fraat II.

Geografija Irana

Geografsko se Iran nahaja v zahodni Aziji in meji na Omanski zaliv, Perzijski zaliv in Kaspijsko jezero.

Poglej Evfrat in Geografija Irana

Gordijan III.

Gordijan III. (latinsko), 32.

Poglej Evfrat in Gordijan III.

Gornja Mezopotamija

Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.

Poglej Evfrat in Gornja Mezopotamija

Gotarz II.

Gotarz II.

Poglej Evfrat in Gotarz II.

Gregor I. Razsvetitelj

Gregor I. Razsvetitelj (klasično armensko: Գրիգոր Լուսաւորիչ, reformirano: Գրիգոր Լուսավորիչ, Grigor Lusavorich) (ok. 257 – ok. 331) je zavetnik in prvi uradni vodja Armenske apostolske cerkve.

Poglej Evfrat in Gregor I. Razsvetitelj

Grofija Edesa

Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.

Poglej Evfrat in Grofija Edesa

Habur

Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.

Poglej Evfrat in Habur

Halabija

Halabija (arabsko حلبيّة‎, latinsko/grško: Zenobia, Birtha) je arheološko najdišče na desnem bregu Evfrata v guvernatu Deir ez-Zor, Sirija.

Poglej Evfrat in Halabija

Hazor

Tel Hazor (hebrejsko תל חצור‬), tudi Hacor (חצור‬) in Tell el-Qedah (arabsko تل القضاه‎), je arheološki tel (grič) na mestu starodavnega Hazorja v južnem delu doline Hula v Gornji Galileji, Izrael, severno od Galilejskega jezera.

Poglej Evfrat in Hazor

Hetiti

Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.

Poglej Evfrat in Hetiti

Iblul-Il

Iblul-Il je bil najbolj energičen kralj (lugal) Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2380 pr.

Poglej Evfrat in Iblul-Il

Indska civilizacija

Ozemlje indske civilizacije z najpomembnejšimi arheološkimi najdišči Indska civilizacija, po prvem izkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800–1800 pr.

Poglej Evfrat in Indska civilizacija

Irkab-Damu

Irkab-Damu je bil kralj prvega Eblaitskega kraljestva, ki je vladal okoli leta 2340 pr.

Poglej Evfrat in Irkab-Damu

Izraelsko kraljestvo (združeno)

Združeno izraelsko kraljestvo Izraela in Judeje (hebrejsko ממלכת ישראל ‎) je bilo antično kraljestvo, ki so ga ustanovili Hebrejci (Izraeliti).

Poglej Evfrat in Izraelsko kraljestvo (združeno)

Jamhad

Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.

Poglej Evfrat in Jamhad

Jarim-Lim I.

Jarim-Lim I. je bil drugi kralj staroveškega amoritskega kraljestva Jamhad.

Poglej Evfrat in Jarim-Lim I.

Jasmah-Adad

Država Šamši-Adada I. Jasmah-Adad je bil mlajši sin amoritskega kralja Gornje Mezopotamije Šamši-Adada I., katerega je oče po uspešnem vojaškem napadu na Mari po umoru kralja Jahdun-Lima Marijskega leta 1795 pr.

Poglej Evfrat in Jasmah-Adad

Joscelin I. Edeški

Joscelin Courtenayski ali Joscelin I. Edeški je bil knez Galileje in gospodar Turbesela (1115–1131) in grof Edese (1119–1131), ko je bila grofija na višku moči, * ni znano, † 1131, trdnjava Kejsun.

Poglej Evfrat in Joscelin I. Edeški

Kaldeja

Kaldeja je bila starogrška označba pokrajine v Babiloniji.

Poglej Evfrat in Kaldeja

Kanaan

Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן‬, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.

Poglej Evfrat in Kanaan

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Evfrat in Kapadokija

Kapadokija (rimska provinca)

Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.

Poglej Evfrat in Kapadokija (rimska provinca)

Karkemiš

Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.

Poglej Evfrat in Karkemiš

Kavad I.

Kavad I. (srednjeperzijsko 𐭪𐭥𐭠𐭲‎, Kawād) je bil od leta 488 do 496 in ponovno od 498 do 531 kralj kraljev sasanidskega Irana, * 473, † 13. september 531.

Poglej Evfrat in Kavad I.

Kayseri

Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.

Poglej Evfrat in Kayseri

Kiš

Antična sumerska mesta Kiš (sumersko Kiš, transliterirano Kiŝki, akadsko kiššatu) je bilo antično mesto v Sumeriji, za katero se domneva, da je stalo blizu sedanjega Tell al-Uhaymirja v iraškem governoratu Babil, kakšnih 12 km vzhodno od Babilona in 80 km južno od Bagdada.

Poglej Evfrat in Kiš

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Evfrat in Kilikija

Kir II.

''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.

Poglej Evfrat in Kir II.

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Evfrat in Konstantinopel

Koptski Kairo

Koptski Kairo je del Starega Kaira, ki zajema Babilonsko trdnjavo, Koptski muzej, Visečo cerkev, grško cerkev sv.

Poglej Evfrat in Koptski Kairo

Korduena

Korduéna, poznana tudi kot Gorduena, Kordjena, Karduena, Gordjena, Gordjea, Korčajk in Gordjan, (armensko Կորճայք, Κορδουηνη/Kordouēnē, kurdsko Kardox, Hebrejskoקרטיגיני), zgodovinska pokrajina v severni Mezopotamiji v sedanji s Kurdi naseljeni vzhodni Turčiji.

Poglej Evfrat in Korduena

Kraljeva cesta (antična)

Potek kraljeve ceste skozi Wadi al-Mujib. Kraljeva cesta je bila trgovska pot življenjskega pomena na starodavnem Bližnjem vzhodu, ki je Afriko povezala z Mezopotamijo.

Poglej Evfrat in Kraljeva cesta (antična)

Kraljevska cesta

Zemljevid Ahemenidskega cesarstva in odsekov Kraljeve ceste po Herodotu Kraljevska cesta (tudi Perzijska kraljevska cesta) je bila antična prometnica, ki jo je v 5.

Poglej Evfrat in Kraljevska cesta

Kurigalzu I.

Kurigalzu I. (klinopisno ku-ri-gal-zu)J.A. Brinkman (1976): Materials for the Study of Kassite History (PDF), Oriental Institute of the University of Chicago, str.

Poglej Evfrat in Kurigalzu I.

Kuta, Mezopotamija

Kuta (sumersko Gudua, zdaj Tell Ibrahim) je arheološko najdišče v iraškem guvernatu Babil.

Poglej Evfrat in Kuta, Mezopotamija

Lagaš

Lagaš ali Lagas (sumersko Lagaški, klinopisno.LAKI ali.LAKI, skladišče, kašča ali zakladnica, akadsko Nakamtu), sedanji Tell Al-Hiba, governorat Dhi Qar, Irak, je bil starodavno mezopotamsko mesto severozahodno od sotočja Evfrata in Tigrisa in vzhodno od Uruka in približno 22 km vzhodno od sodobnega Ash Shatraha v Iraku.

Poglej Evfrat in Lagaš

Laodicea Combusta

Laodicea Combusta (starogrško, Laodikeia Katakekaumenê, "Zgorela Laodikeja") ali Laodicea (grško, Laodikeia), kasneje znana kot Claudiolaodicea, je bila helenistično mesto v Pizidiji v osrednji Anatoliji.

Poglej Evfrat in Laodicea Combusta

Latakija

Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة‎, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.

Poglej Evfrat in Latakija

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Poglej Evfrat in Limes

Lot (Sveto pismo)

Lot je bil patriarh v svetopisemski knjigi Geneze v poglavjih 11–14 in 19.

Poglej Evfrat in Lot (Sveto pismo)

Lukijan

Lukijan iz Samosate (grško Λουκιανὸς ὁ Σαμοσατεύς, latinsko Lucianus Samosatensis; cca 125 – po 180) je bil sirski retorik in zelo cenjen satirični pisec, ki je pisal v grščini, poznan je bil po izjemno bogatem opusu.

Poglej Evfrat in Lukijan

Luvijci

Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.

Poglej Evfrat in Luvijci

Mala Armenija

Mala ali Spodnja Armenija, z Armenci naseljena pokrajina zahodno in severozahodno od Evfrata v sedanji Turčiji je obsegala armensko poseljena območja predvsem na zahodu in severozahodu antičnega Armenskega kraljestva (znano tudi kot Kraljevina Velike Armenije).

Poglej Evfrat in Mala Armenija

Marelica

Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).

Poglej Evfrat in Marelica

Mari

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.

Poglej Evfrat in Mari

Marjan Pipenbaher

Marjan Pipenbaher, slovenski gradbeni inženir, podjetnik in predavatelj, * 22. avgust 1957, Ljubljana.

Poglej Evfrat in Marjan Pipenbaher

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Evfrat in Mezopotamija

Mezopotamija (razločitev)

Mezopotamija je lahko.

Poglej Evfrat in Mezopotamija (razločitev)

Mezopotamija (rimska provinca)

Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.

Poglej Evfrat in Mezopotamija (rimska provinca)

Mezopotamska umetnost

Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.

Poglej Evfrat in Mezopotamska umetnost

Mitani

Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.

Poglej Evfrat in Mitani

Mušezib-Marduk

Mušezib-Marduk je bil kaldejski princ, ki je kot kralj Babilonije vladal od leta 693 do 689 pr.

Poglej Evfrat in Mušezib-Marduk

Muzej Deir ez-Zora

Muzej Deir ez-Zora (arabsko متحف دير الزور‎) je muzej, posvečen arheologiji in zgodovini severovzhodne Sirije, znane kot Džazira ali Gornja Mezopotamija.

Poglej Evfrat in Muzej Deir ez-Zora

Nabatejci

Nabatejci (ٱلْأَنْبَاط,, singular النبطي,; compare translit; Nabataeus), so bili arabsko ljudstvo, ki so naselili severno Arabijo in južni Levant, njihova naselja, najpogosteje domnevno glavno mesto Petra, od leta 37 – okoli 100 n. št.

Poglej Evfrat in Nabatejci

Nadžaf

Nadžaf (arabsko نجف, An Najaf) je mesto v Iraku, približno 160 km južno od Bagdada.

Poglej Evfrat in Nadžaf

Nadžd

Pokrajina v Nadždu Nadžd ali Nedžd (نَجْدٌ) planota) je geografsko središče Saudove Arabije, ki predstavlja približno tretjino sodobnega prebivalstva države in od emirata Dirija deluje kot baza za vse kampanje združevanja Saudove hiše spraviti Arabijo pod enotno državo. Zgodovinska pokrajina Nadžd je bila razdeljena na tri sodobne upravne regije, ki se uporabljajo še danes.

Poglej Evfrat in Nadžd

Naditu

Nadītu je bil naziv pravnega položaja žensk v babilonski družbi in sumerskih sužnjev templjev.

Poglej Evfrat in Naditu

Narodni muzej Alepa

Narodni muzej Alepa (arabsko متحف حلب الوطني‎) je največji muzej v Alepu, Sirija.

Poglej Evfrat in Narodni muzej Alepa

Narodni muzej Damaska

Narodni muzej Damaska (arabsko المتحف الوطني بدمشق‎) je arheološki muzej v središču Damaska, Sirija.

Poglej Evfrat in Narodni muzej Damaska

Narseh

Narseh (tudi Narz), sasanidski vladar Perzije med 293 in 302, sin Šapurja I, * 293–303, † 303.

Poglej Evfrat in Narseh

Nearh

Nearh (grško Νέαρχος, Néarhos) je bil eden od častnikov (navarh) v vojski Aleksandra Velikega, * okoli 360 pr. n. št., † 300 pr. n. št. Znan je po svoji slavni ekspediciji, ki se je začela po indijskem pohodu Aleksandra Velikega v letih 326–324 pr.

Poglej Evfrat in Nearh

Neko II.

Neko II., včasih tudi Nekau, Neku, Nehoh, ali Nikuu (grško ali, Nehos II ali Neho II, hebrejsko נְכוֹ‬, tiberijsko Náko) je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 610 do 595 pr.

Poglej Evfrat in Neko II.

Nemrut

Nemrut ali Nemrud (turščina: Nemrut Dagi; armenščina: Նեմրութ լեռ) je 2.134 m visoka gora v jugovzhodni Turčiji, znana po vrhu, kjer stoji več velikih kipov, za kar se predvideva, da je kraljeva grobnica iz 1.

Poglej Evfrat in Nemrut

Ninurta

Ninurta (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒅁, DNIN.URTA, pomen imena ni znan),Black & Green 1992, str.

Poglej Evfrat in Ninurta

Nipur

Nipur (URUEN.LIL, sumersko Nibru, pogosto logografsko zapisano kot EN.LÍLKI, Enlilovo mesto, akadsko Nibbur) je bil eno od najstarejših sumerskih mest.

Poglej Evfrat in Nipur

Nitokris

Nitokris (grško Nítokris) naj bi bila zadnja vladarica (faraonka) iz Šeste egipčanske dinastije.

Poglej Evfrat in Nitokris

Nuhaše

Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.

Poglej Evfrat in Nuhaše

Nur ad-Din

‎ Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.

Poglej Evfrat in Nur ad-Din

Oman

Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.

Poglej Evfrat in Oman

Omar (kalif)

Omar, polno ime Omar ibn al-Hattab (arabsko), islamski kalif, * 585, Meka, † 3. november 644, Medina.

Poglej Evfrat in Omar (kalif)

Orod II.

Orod II.

Poglej Evfrat in Orod II.

Osemnajsta egipčanska dinastija

Egipt na višku svoje moči (15. stoletje pr. n. št.) Osemnajsta egipčanska dinastija je bila prva dinastija staroegipčanskega Novega kraljestva, ki je vladal od 1549/1550 pr.

Poglej Evfrat in Osemnajsta egipčanska dinastija

Osroena

|native_name.

Poglej Evfrat in Osroena

Palestinska Sirija

Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).

Poglej Evfrat in Palestinska Sirija

Palmira

Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.

Poglej Evfrat in Palmira

Paršatatar

Paršatatar, Paršatar, Baratarna ali Paratarna je bil huritski kralj Mitanija, ki je vladal v 15.

Poglej Evfrat in Paršatatar

Partščina

Partščina, znana tudi kot arsakidska pahlavščina in pahlavanik, je izumrli antični severozahodnoiranski jezik, ki so ga govorili v Partiji, severovzhodni pokrajini antičnega Partskega cesarstva.

Poglej Evfrat in Partščina

Parti

Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.

Poglej Evfrat in Parti

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Poglej Evfrat in Partsko cesarstvo

Perzijski zaliv

Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.

Poglej Evfrat in Perzijski zaliv

Pijaššili

Pijaššili, znan tudi kot Šarri-Kušuh, je bil hetitski princ in srednji sin kralja Šupiluliume I., mlajši od Arnuvande I. in starejši od Šupiluliumovega naslednika Muršilija II. in morda tudi od nesrečnega Zananze.

Poglej Evfrat in Pijaššili

Poimenski seznam rek

Poimenski seznam rek.

Poglej Evfrat in Poimenski seznam rek

Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 13001 do 14000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Evfrat in Pomeni imen asteroidov: 13001–14000

Pomeni imen asteroidov: 22001–23000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 22001 do 23000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Evfrat in Pomeni imen asteroidov: 22001–23000

Pontonski most

Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.

Poglej Evfrat in Pontonski most

Poplava

hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.

Poglej Evfrat in Poplava

Prostitucija

Prostitutka okoli 1890 Prostitúcija (iz latinskega prostituere »prostituirati se«, sestavljeno iz pro »pred, spredaj« in statuere »postaviti«, dobesedno »postavljati pred «) je poklic ali postranska zaposlitev izvajanja spolne dejavnosti v zameno za plačilo.

Poglej Evfrat in Prostitucija

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Poglej Evfrat in Prva križarska vojna

Prve visoke civilizacije

Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.

Poglej Evfrat in Prve visoke civilizacije

Radaniti

Karta Evrazije z mrežo radanitskih trgovskih poti (modra barva) okrog leta 870 kot jih opisal ibn Hordabeh v ''Knjigi poti in kraljestev''; druge trgovske poti so označene s škrlatno barvo Radaniti (hebrejsko: edn. רדהני, mn. רדהנים; arabsko: الرذنية) so bili srednjeveški judovski trgovci.

Poglej Evfrat in Radaniti

Rečna delta

Bangladešu je največja rečna delta na svetu Rečna delta je reliefna oblika, ki se ustvari z odlaganjem snovi, ki jih nosi reka kot tok, ko zapusti ustje in se začne počasneje premikati ali ko voda stoji.

Poglej Evfrat in Rečna delta

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Poglej Evfrat in Reka

Rim-Sin I.

Larsi (1820 pr. n. št.); Muzej Louvre, Pariz Rim-Sin I. je bil elamski vladar mezopotamske mestne države Larse, Sumerije in Akada, ki je vladal od 1822 do 1763 pr.

Poglej Evfrat in Rim-Sin I.

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Poglej Evfrat in Rimska Armenija

Rimski most

Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.

Poglej Evfrat in Rimski most

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Evfrat in Rimsko cesarstvo

Rodovitni polmesec

Rodovitni polmesec Rodovitni polmesec je območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu, vodi skozi Mezopotamijo ob rekah Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), se nadaljuje čez regijo Džazira v današnji Siriji do južne Turčije, kjer se obrne proti jugu in ob vzhodni obali Sredozemskega morja poteka čez današnjo severozahodno Sirijo, Libanon ter vzdolž reke Jordan prek današnje Jordanije, palestinskega Zahodnega brega in Izraela do Egipta.

Poglej Evfrat in Rodovitni polmesec

Roman IV. Diogen

Roman IV.

Poglej Evfrat in Roman IV. Diogen

Sa'umu

Sa'umu je bil kralj (lugal) Drugega marijskega kraljestva, ki je vladal okoli 2416–2400 pr.

Poglej Evfrat in Sa'umu

Samosata

Samosata je zgodovinsko mesto, v bližini današnjega mesta Samsat v Turčiji, ki je država na Bližnjem vzhodu.

Poglej Evfrat in Samosata

Sanherib

Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ‎, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב‬, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.

Poglej Evfrat in Sanherib

Saraceni

Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.

Poglej Evfrat in Saraceni

Sargon II.

Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.

Poglej Evfrat in Sargon II.

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Evfrat in Sasanidsko cesarstvo

Sebasteja (tema)

Sebastejska téma (grško Θέμα Σεβαστείας) je bila vojaško-civilna provinca (téma) Bizantinskega cesarstva v severovzhodni Kapadokiji in Mali Armeniji v sodobni Turčiji.

Poglej Evfrat in Sebasteja (tema)

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Poglej Evfrat in Sedem čudes starega veka

Selevkija

Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko), znana tudi kot Selevkija na Tigrisu, je bila v helenističnem in rimskem odbobju veliko mesto v Mezopotamiji na desni obali Tigrisa nasproti manjšega Ktezifona v sedanjem iraškem Babilskem governoratu.

Poglej Evfrat in Selevkija

Selevkija (razločitev)

Selevkija (grško Σελεύκεια, latinsko Seleucia) je lahko eno od naslednjih staroveških mest.

Poglej Evfrat in Selevkija (razločitev)

Semiramida

''Semiramida, babilonska kraljica'', 1905, Cesare Saccaggi iz Tortone. Semiramida, znana tudi kot Semiramis ali Samuramat, asirska princesa, * okoli 800 pr. n. št., † ? Slavna je bila predvsem po zaslugi starogrških zgodovinarjev in okoli nje so se spletle številne legende.

Poglej Evfrat in Semiramida

Semiti

Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.

Poglej Evfrat in Semiti

Seznam rek po dolžini

Nil Seznam rek po dolžini.

Poglej Evfrat in Seznam rek po dolžini

Seznam rimskih uzurpatorjev

Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.

Poglej Evfrat in Seznam rimskih uzurpatorjev

Sin (mitologija)

Sīn ali Suen (akadsko 𒂗𒍪 EN.ZU, izgovorjeno kot Su'en, Sîn) ali Nana (sumersko 𒀭𒋀𒆠 DŠEŠ.KI, DNANNA) je bil v mezopotamski sumerski, akadski, asirski in babilonski mitologijo bog lune.

Poglej Evfrat in Sin (mitologija)

Sinop

Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.

Poglej Evfrat in Sinop

Sipar

Sipar (sumersko Zimbir - ptičje mesto), sodobni Tell Abu Habbah, je starodavno mezopotamsko mesto na vzhodnem bregu Evfrata v iraškem governoratu Gagdad.

Poglej Evfrat in Sipar

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Poglej Evfrat in Sirija (rimska provinca)

Sirska puščava

Sirska puščava (arabsko بادية الشام, Bādiyat al-Shām), znana tudi kot Sirska stepa, Jordanska stepa ali Badia, je območje puščave, polpuščave in stepe, ki obsega 500.000 kvadratnih kilometrov Bližnjega vzhoda, vključno z deli jugovzhodne Sirije, severovzhodne Jordanije, severne Saudove Arabije in zahodnega Iraka.

Poglej Evfrat in Sirska puščava

Slovenska znanstvena fantastika

Znanstvena fantastika v slovenščini je nastajala večinoma na slovenskem kulturnem in govornem področju – v Avstrijskem cesarstvu, Avstro-Ogrski, Jugoslaviji in Sloveniji.

Poglej Evfrat in Slovenska znanstvena fantastika

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Evfrat in Slovenski eksonimi

Stari vek

Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.

Poglej Evfrat in Stari vek

Staro asirsko cesarstvo

Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.

Poglej Evfrat in Staro asirsko cesarstvo

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Evfrat in Sulejman I.

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Evfrat in Sultanat Rum

Sumu-Epuh

Sumu-Epuh je bil prvi dokazani kralj Jamhada/Halaba.

Poglej Evfrat in Sumu-Epuh

Sumuel

Votivni kipec iz Sumuelovega obdobjaa; Muzej Louvre, Pariz Sumuel, Sumu-El ali Sumu-ilum je bil sedmi amoritski vladar posumerske mestne države Larse, ki je vladal od 1830 do 1801 pr.

Poglej Evfrat in Sumuel

Svejhat

Tell es-Svejhat je veliko arheološko najdišče ob Evfratu v severni Siriji.

Poglej Evfrat in Svejhat

Taurus

Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.

Poglej Evfrat in Taurus

Tell Šejk Hamad

Tell Šejk Hamad (arabsko تل الشيخ حمد‎) ali Dur-Katlimmu je arheološko najdišče v vzhodni Siriji ob spodnjem toku reke Habur, Kühne, Hartmut, ur.

Poglej Evfrat in Tell Šejk Hamad

Teodozijev obelisk

Teodozijev obelisk (turško Dikilitaş) je staroegipčanski obelisk faraona Tutmoza III., ki ga je na hipodromu v Konstantinoplu (danes znan kot At Meydanı ali Sultanahmet Meydanı, v sodobnem mestu Carigrad v Turčiji) ponovno postavil rimski cesar Teodozij I. v 4.

Poglej Evfrat in Teodozijev obelisk

Terka

Terka (arabsko ترقا, tarqā) ali Sirka, je starodavno mesto, odkrito v Tell Ašari na obali Srednjega Evfrata v guvernatu Deir ez-Zor, Sirija.

Poglej Evfrat in Terka

Terminologija Irana in Perzije

Karta moderne države Iran Terminologija "Irana" in "Perzije" pogosto predstavlja spor glede imenovanja v zahodnem svetu, odnosno problem glede razumevanja politične, zgodovinske, geografske in kulturne terminologije, ki jo označujeta ta naziva.

Poglej Evfrat in Terminologija Irana in Perzije

Tiamat

Tiamat je v babilonski mitologiji boginja slanega oceana in pošast kaosa.

Poglej Evfrat in Tiamat

Tiberij II. Konstantin

Tiberij II.

Poglej Evfrat in Tiberij II. Konstantin

Tiglat-Pileser I.

Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.

Poglej Evfrat in Tiglat-Pileser I.

Tigran Veliki

Tigran II., bolj znan kot Tigran Veliki (140 - 55 pr. n. št.) je bil kralj Armenije, pod katerim je država za kratek čas postala najmočnejša država vzhodno od Rima.

Poglej Evfrat in Tigran Veliki

Tigris

Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.

Poglej Evfrat in Tigris

Transjordanija (regija)

Transjordanija, Vzhodni breg ali Transjordansko višavje je del južnega Levanta vzhodno od reke Jordan, ki ga večinoma vsebuje današnja Jordanija.

Poglej Evfrat in Transjordanija (regija)

Tušratta

Tušratta (sanskrt Tvesa-ratha, njegov bojni voz napada) je bil kralj Mitanija.

Poglej Evfrat in Tušratta

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Evfrat in Turčija

Turkmenistan

Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.

Poglej Evfrat in Turkmenistan

Tutmoz I.

Tutmoz I., včasih tudi Tutmozis I. (egipčansko ḏḥwty.ms, Džehutymes, kar pomeni Tot je rojen), je bil egipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal od 1506 do 1493 pr.

Poglej Evfrat in Tutmoz I.

Tutmoz II.

Tutmoz II. (egipčansko /ḏḥwty.ms/, Džehutimes, poslovenjeno "Tot je rojen"), tudi Tutmozis II., je bil četrti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.

Poglej Evfrat in Tutmoz II.

Tutmoz III.

Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.

Poglej Evfrat in Tutmoz III.

Tuttul

Tuttul ali Tultul (arabsko تل البيعة, Tell Bi'a) je bilo naselje v vzhodni Siriji na sotočju rek Balih in Evfrat.

Poglej Evfrat in Tuttul

Umetnost egejskih kultur

''Kikladski idol'', 2700–2300 pr. n. št., višina 27 cm, kamen, Louvre, Pariz, maskota olimpijskih iger v Atenah 2004 ''Idol z Amorga'', zgodnje kikladsko obdobje, marmor, 88, 8 x 1 7,8 x 6 cm, Karlsruhe, Nemčija Umetnost egejskih kultur je umetnost kikladske, minojske (kretske) in mikenske kulture, ki so cvetele na širšem prostoru ob Egejskem morju okoli leta 2200–1200 pr.

Poglej Evfrat in Umetnost egejskih kultur

Ur

Ur (Sumersko: Urim, Akadsko: Uru,أور) je bila pomembna sumerska mestna državica v antični Mezopotamiji.

Poglej Evfrat in Ur

Urartu

Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.

Poglej Evfrat in Urartu

Uruk

Uruk (klinopisno URU UNUG, sumersko Unug, akadsko Uruk, aramejsko/hebrejsko אֶרֶךְ, starogrško: Ὀρχόη, Ὠρύγεια, arabsko وركاء) je starodavno mesto v Sumeriji in kasneje Babiloniji, ki se nahaja vzhodno od sedanje struge reke Evfrat, približno 30 km vzhodno od modernega As-Samawah, provinca Al-Muthanna v Iraku ali okoli 230 km jugozahodno od Bagdada.

Poglej Evfrat in Uruk

Uzun Hasan

Uzun Hasan (azerbajdžansko اوزون حسن, Uzun Həsən, turško Uzun Hasan (Uzun pomeni Visoki), perzijsko اوزون حسن‎) je bil deveti šahanšah oguške turške dinastije Ak Kojunlu, znane tudi kot Turkmeni bele ovce, * 1423, † 6. januar 1478.

Poglej Evfrat in Uzun Hasan

Varnost voda

Morska obala, severna Dalmacija, okolica Šibenika Varnost voda je bila opredeljena kot "zanesljiva razpoložljivost in kakovost vode za zdravje, preživetje in proizvodnjo, skupaj s sprejemljivo stopnjo tveganja, povezano z vodo.« Trajnostnega razvoja ni mogoče doseči brez svetovne pitne vode.

Poglej Evfrat in Varnost voda

Veliki Iran

Geografsko in kulturološko Veliki Iran obsega področje iranske planote; razteza se od Sirije in Kavkaza na severozahodu, preko Srednje Azije (Baktrija) in Hindukuša do reke Ind v Pakistanu na jugovzhodu Veliki Iran (perz. ایران بزرگ: Irān-e Bozorg ali ایرانزمین: Irān-zamīn) ali Iranski kulturološki kontinent je naziv za področje kjer dominira iranska kultura.

Poglej Evfrat in Veliki Iran

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.

Poglej Evfrat in Voda

Vojna na Bližnjem vzhodu

Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.

Poglej Evfrat in Vojna na Bližnjem vzhodu

Vologas I.

Vologas I. Partski (perzijsko ولاش يکم‎), včasih tudi Vologes, v zoroastrskih besedilih Valahš (perzijsko بلاش‎, Balāš), veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal približno od leta 51 do 78 n. št, * ni znano, † okoli leta 78.

Poglej Evfrat in Vologas I.

Zalabija

Zalabija (arabsko زلبيّة‎) je arheološko najdišče na levem bregu Evfrata v provinci Deir ez-Zor, Sirija.

Poglej Evfrat in Zalabija

Zeliščarstvo

Pri zdravljenju z zelišči gre v večini primerov za pripravke iz korenin, listov, stebel in semen Zeliščarstvo je uporaba rastlin in njihovih izvlečkov za zdravljenje in preprečevanje širokega razpona bolezni.

Poglej Evfrat in Zeliščarstvo

Zengidi

Ozemlje Zengidov (1127-1183), ko so bili na višku moči. Zengidi ali Zangidi, muslimanska vladarska dinastija turškega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v delu severnega Iraka in Sirije.

Poglej Evfrat in Zengidi

Zenobija

Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.

Poglej Evfrat in Zenobija

Zgodnji zemljevidi sveta

Najstarejši znani zemljevidi sveta segajo v klasično antiko, najstarejši primeri od 6.

Poglej Evfrat in Zgodnji zemljevidi sveta

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Evfrat in Zgodovina geografije

Zgodovina Irana

Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.

Poglej Evfrat in Zgodovina Irana

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Evfrat in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina vrtov

Zgodovina vrtov ali zgodovina parkov lahko velja za estetski izraz lepote skozi umetnost in naravo, prikaz okusa ali sloga v civiliziranem življenju, izraz filozofije posameznika ali kulture, včasih pa tudi kot prikaz zasebnega statusa ali nacionalnega ponosa - v zasebni in javni krajini.

Poglej Evfrat in Zgodovina vrtov

Zimri-Lim

Zimri-Lim (akadsko zi-im-ri-li-im) je bil od okoli 1775 do 1761 pr.

Poglej Evfrat in Zimri-Lim

1069

1069 (MLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Evfrat in 1069

1260

1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Evfrat in 1260

1271

1271 (MCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Evfrat in 1271

18. stoletje pr. n. št.

Osemnajsto stoletje pr.

Poglej Evfrat in 18. stoletje pr. n. št.

2

2 (II) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo ali ponedeljek (odvisno od vira).

Poglej Evfrat in 2

Prav tako znan kot Eufrat.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti