Kazalo
41 odnosi: Školjke, Želve, Bakterije, Darwin-Wallaceova medalja, Darwinova medalja, Deseteronožci, Ekologija, Evolucijska biologija, Jetrenjaki, Johannes Peter Müller, Kivi (ptica), Kolibriji, Kraljestvo (biologija), Kubomeduze, Mahovi, Nekton, Netopirji, Pajkovci, Protisti, Rastline, Seznam bioloških vsebin, Seznam ekoloških vsebin, Seznam filozofov, Seznam nemških biologov, Seznam nemških filozofov, Seznam nemških zdravnikov, Seznam nemških zoologov, Seznam rastlin po družinah, Sigmund Freud, Staurozoa, Teorija rekapitulacije, Turingija, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Zajedavske uši, Zgodovina biologije, Zgodovina ekologije, Zoologija, 16. februar, 1834, 1919, 9. avgust.
Školjke
Školjke (znanstveno ime Bivalvia) so razred živali iz debla mehkužcev.
Poglej Ernst Haeckel in Školjke
Želve
Želve (znanstveno ime Testudines) so plazilci, za katere je značilno, da njihovo telo ščiti koščen ali hrustančen oklep iz 60 kosov, ki je nastal iz preobraženih reber.
Poglej Ernst Haeckel in Želve
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Ernst Haeckel in Bakterije
Darwin-Wallaceova medalja
Darwin-Wallaceova medalja je nagrada, ki jo vsakih 50 let podeljuje Linnejevo društvo v Londonu za »izjemne dosežke v evolucijski biologiji«.
Poglej Ernst Haeckel in Darwin-Wallaceova medalja
Darwinova medalja
Darwinova medalja je priznanje, ki ga vsako drugo leto od leta 1890 podeljuje Kraljeva družba iz Londona za raziskovalno delo na področju biologije.
Poglej Ernst Haeckel in Darwinova medalja
Deseteronožci
Deseteronožci (znanstveno ime Decapoda) so red rakov, v katerega uvrščamo okoli 14.000 danes živečih opisanih vrst, kar predstavlja skoraj četrtino vseh znanih vrst rakov, in so najprepoznavnejša skupina med njimi.
Poglej Ernst Haeckel in Deseteronožci
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Ernst Haeckel in Ekologija
Evolucijska biologija
Evolucijska biologija je področje biologije, ki preučuje skupni izvor bioloških vrst in njihovo spreminjanje, razširjanje ter raznovrstnost v času.
Poglej Ernst Haeckel in Evolucijska biologija
Jetrenjaki
Jetrenjaki (znanstveno ime Marchantiophyta) štejemo za primitivnejše, izvirnejše predstavnike mahov.
Poglej Ernst Haeckel in Jetrenjaki
Johannes Peter Müller
Johannes Peter Müller, nemški fiziolog, anatom in ihtiolog, * 14. julij 1801, Koblenz, Prvo Francosko cesarstvo, † 28. april 1858, Berlin, Prusija.
Poglej Ernst Haeckel in Johannes Peter Müller
Kivi (ptica)
Kívi (znanstveno ime Apteryx) je edini rod ptičev iz družine kivijev (Apterygidae). Živi samo na Novi Zelandiji. To družino so tradicionalno uvrščali v red nojevcev, po trenutno sprejeti klasifikaciji pa predstavlja samostojen red kivijev (Apterygiformes). Te nenavadne živali so morda kdaj živele tudi v drugih delih sveta, zdaj pa jih ni moč najti nikjer drugje kot na novozelandskem otočju.
Poglej Ernst Haeckel in Kivi (ptica)
Kolibriji
Kolíbriji (znanstveno ime Trochilidae) so družina majhnih ptic.
Poglej Ernst Haeckel in Kolibriji
Kraljestvo (biologija)
Kraljéstvo je v biologiji najvišja, oziroma skoraj najvišja enota v njeni sistematiki organizmov.
Poglej Ernst Haeckel in Kraljestvo (biologija)
Kubomeduze
Kubomeduze (znanstveno ime Cubozoa) so razred morskih ožigalkarjev, podobnih klobučnjakom, v katerega uvrščamo nekaj deset danes znanih vrst, ki živijo v toplih poltropskih in tropskih morjih.
Poglej Ernst Haeckel in Kubomeduze
Mahovi
Mahovi (znanstveno ime Bryophyta) so drobne mehke rastline, ki navadno dosežejo od enega do deset centimetrov višine, lahko pa tudi več.
Poglej Ernst Haeckel in Mahovi
Nekton
Nekton je skupina vodnih organizmov, ki imajo dobro razvite plavalne organe in sposobnost aktivnega plavanja.
Poglej Ernst Haeckel in Nekton
Netopirji
Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev.
Poglej Ernst Haeckel in Netopirji
Pajkovci
Pájkovci (znanstveno ime Arachnida, iz grške άράχνη - arachne: pajek) so razred členonožcev iz poddebla pipalkarjev.
Poglej Ernst Haeckel in Pajkovci
Protisti
Protisti (znanstveno ime Protista) so heterogena skupina organizmov, v katero uvrščamo tiste evkarionte, ki niso živali, rastline ali glive.
Poglej Ernst Haeckel in Protisti
Rastline
Rastlíne (znanstveno ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij, v katerega uvrščamo približno 300.000 danes znanih vrst.
Poglej Ernst Haeckel in Rastline
Seznam bioloških vsebin
Seznam bioloških vsebin podaja članke, ki se v Wikipediji nanašajo na biologijo, biokemijo in biofiziko in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Ernst Haeckel in Seznam bioloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin
Seznam ekoloških vsebin.
Poglej Ernst Haeckel in Seznam ekoloških vsebin
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Poglej Ernst Haeckel in Seznam filozofov
Seznam nemških biologov
Seznam nemških biologov.
Poglej Ernst Haeckel in Seznam nemških biologov
Seznam nemških filozofov
Seznam nemških filozofov.
Poglej Ernst Haeckel in Seznam nemških filozofov
Seznam nemških zdravnikov
Seznam nemških zdravnikov.
Poglej Ernst Haeckel in Seznam nemških zdravnikov
Seznam nemških zoologov
Seznam nemških zoologov.
Poglej Ernst Haeckel in Seznam nemških zoologov
Seznam rastlin po družinah
Seznam rastlin po družinah obsega vse družine rastlin.
Poglej Ernst Haeckel in Seznam rastlin po družinah
Sigmund Freud
Sigismund Schlomo Freud, bolje znan kot Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in psiholog judovskega rodu, 6. maj 1856, Příbor, Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 23. september 1939, London, Anglija.
Poglej Ernst Haeckel in Sigmund Freud
Staurozoa
Staurozoa, tudi pecljati klobučnjaki, so razred ožigalkarjev, ki zajema samo en red klobučnjakov, tj.
Poglej Ernst Haeckel in Staurozoa
Teorija rekapitulacije
Teorija rekapitulacije pravi, da je ontogeneza kratka rekapitulacija (ponovitev) filogeneze.
Poglej Ernst Haeckel in Teorija rekapitulacije
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Ernst Haeckel in Turingija
Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.
Poglej Ernst Haeckel in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni
Zajedavske uši
Zajedavske uši (znanstveno ime Phthiraptera, grško - phthir - uš + a (predpona) - brez + pteron - krilo) so red žuželk z okoli 5000 opisanimi vrstami obligatnih zajedavcev, predstavniki katerih zajedajo na skoraj vseh redovih sesalcev in ptičev z izjemo stokovcev in netopirjev.
Poglej Ernst Haeckel in Zajedavske uši
Zgodovina biologije
Zgodovina biologije obravnava potek raziskovanja življenja, ki se je začel že ob začetkih človeške vrste in traja še danes, ko doživljamo razcvet bioloških panog.
Poglej Ernst Haeckel in Zgodovina biologije
Zgodovina ekologije
O ekologiji se na splošno govori kot o novi znanosti, saj je vidna postala šele v drugi plovici 20. stoletja.
Poglej Ernst Haeckel in Zgodovina ekologije
Zoologija
Zoologíja (grško zoon - živo bitje + λόγος: lógos - veda + pripona ια) je naravoslovna veda, poddisciplina biologije, ki preučuje živali.
Poglej Ernst Haeckel in Zoologija
16. februar
16.
Poglej Ernst Haeckel in 16. februar
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ernst Haeckel in 1834
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ernst Haeckel in 1919
9. avgust
9.
Poglej Ernst Haeckel in 9. avgust