Hitreje kot brskalnik!
24 odnosi: Blutorden, Erich von Falkenhayn, Hindenburgova linija, Kappov puč, Kronologija prve svetovne vojne, Nemčija v prvi svetovni vojni, Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni, Noč dolgih nožev, Papež Benedikt XV., Paul von Hindenburg, Pivniški puč, Premirje 11. novembra 1918, Prva svetovna vojna, Seznam nemških generalov, Seznam nemških politikov, Seznam zgodovinskih vsebin, Soška fronta, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Weimarska republika, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), 1918, 20. december, 26. oktober, 9. april.
Blutorden
Blutorden (nemško: »krvavi red«, uradno Medaille zur Erinnerung an den 9. November 1923 – Medalja v spomin na 9. november 1923) je bilo odlikovanje Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP), s katerim so po odloku Adolfa Hitlerja odlikovali udeležence pivniškega puča v Münchnu 9.
Novo!!: Erich Ludendorff in Blutorden · Poglej več »
Erich von Falkenhayn
Erich von Falkenhayn, nemški general, vrhovni poveljnik generalštaba in vojaški pisatelj, * 11. september 1861, Burg Belchau, † 8. april 1922, Schloss Lindstedt.
Novo!!: Erich Ludendorff in Erich von Falkenhayn · Poglej več »
Hindenburgova linija
Hindenburgova linija (znana tudi kot Siegfriedova linija) je bila obsežna nemška obrambna črta v severni Franciji med prvo svetovno vojno.
Novo!!: Erich Ludendorff in Hindenburgova linija · Poglej več »
Kappov puč
Kappov puč je bil poskus strmoglavljenja weimarske republike in obnovitve nemške monarhije v dneh 13.–17.
Novo!!: Erich Ludendorff in Kappov puč · Poglej več »
Kronologija prve svetovne vojne
Kronologija prve svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred in po njej, ampak so neposredno povezani.
Novo!!: Erich Ludendorff in Kronologija prve svetovne vojne · Poglej več »
Nemčija v prvi svetovni vojni
Zemljevid Nemškega cesarstva pred izbruhom vojne. V prvi svetovni vojni je bila Nemčija članica centralnih sil, se je borila proti antantnim silam tako na vzhodni kot tudi na zahodni fronti, čeprav je nemško ozemlje večino vojne ostalo relativno varno pred širšo invazijo, razen za kratek čas leta 1914, ko je bila napadena Vzhodna Prusija.
Novo!!: Erich Ludendorff in Nemčija v prvi svetovni vojni · Poglej več »
Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni
Nemške čete na pohodu skozi belgijsko prestolnico Bruselj leta 1914 Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni je bila vojaška okupacija Belgije s strani sil Nemškega cesarstva med letoma 1914 in 1918.
Novo!!: Erich Ludendorff in Nemška okupacija Belgije v prvi svetovni vojni · Poglej več »
Noč dolgih nožev
Noč dolgih nožev (nemško) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30.
Novo!!: Erich Ludendorff in Noč dolgih nožev · Poglej več »
Papež Benedikt XV.
Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan). Papež je bil od 3. septembra 1914 do svoje smrti 22. januarja 1922. Bil je četrti papež, ki je kot »vatikanski ujetnik« živel le v Vatikanu; znan je predvsem po svojih mirovnih prizadevanjih za končanje Prve svetovne vojne.
Novo!!: Erich Ludendorff in Papež Benedikt XV. · Poglej več »
Paul von Hindenburg
Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).
Novo!!: Erich Ludendorff in Paul von Hindenburg · Poglej več »
Pivniški puč
Marijin trg v Münchnu med pivniškim pučem Pivniški puč (Hitler-Ludendorff-Putsch, Bürgerbräu-Putsch ali Marsch auf die Feldherrnhalle) je bil poskus državnega udara, ki ga je leta 1923 organiziral vodja Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (NSDAP) Adolf Hitler ob pomoči generala Ericha Ludendorffa in drugih voditeljev lige Kampfbund, da bi prevzel oblast v Münchnu na Bavarskem, kar bi jim predstavljalo odskočno desko za aktivnosti proti vladi Weimarske republike.
Novo!!: Erich Ludendorff in Pivniški puč · Poglej več »
Premirje 11. novembra 1918
Fotografija posneta po podpisu sporazuma, ki je končal prvo svetovno vojno. To se je zgodilo na vagonu Ferdinanda Focha v kraju Compiègne. Foch je drugi z desne, levo od njega pa je britanski predstavnik Sir Rosslyn Wemyss. Na desni je admiral George Hope. Premirje 11.
Novo!!: Erich Ludendorff in Premirje 11. novembra 1918 · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Erich Ludendorff in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam nemških generalov
Seznam nemških generalov (seznam zajema tudi Pruse).
Novo!!: Erich Ludendorff in Seznam nemških generalov · Poglej več »
Seznam nemških politikov
Seznam nemških politikov.
Novo!!: Erich Ludendorff in Seznam nemških politikov · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Erich Ludendorff in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Erich Ludendorff in Soška fronta · Poglej več »
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Novo!!: Erich Ludendorff in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Novo!!: Erich Ludendorff in Weimarska republika · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Erich Ludendorff in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Erich Ludendorff in 1918 · Poglej več »
20. december
20.
Novo!!: Erich Ludendorff in 20. december · Poglej več »
26. oktober
26.
Novo!!: Erich Ludendorff in 26. oktober · Poglej več »
9. april
9.
Novo!!: Erich Ludendorff in 9. april · Poglej več »
