Kazalo
27 odnosi: Aglibol, Arheologija na Slovenskem, Carrarski marmor, Dagoba Abhayagiri, Egejska civilizacija, Frankopanski grad, Gaj Julij Cezar, Ivan Lučić, Jaroslav Šašel, Jože Kastelic, Kapitolski muzeji, Kraljeva nekropola, Biblos, Lakuna, Mada'in Saleh, Mihovil Abramič, Milan Lovenjak, Mošeja Džuma, Baku, Narodni muzej Slovenije, Paleografija, Papirologija, Pisanje, Pomožne zgodovinske vede, Seznam zgodovinskih vsebin, Sigirija, Tabularium, Vadi El Hudi, Zgodovina.
Aglibol
Aglibol je bil sirski bog, ki je izviral iz skupnosti priseljencev na severu Sirije.
Poglej Epigrafika in Aglibol
Arheologija na Slovenskem
Prve omembe arheoloških spomenikov s sedanjega slovenskega ozemlja zasledimo v času humanizma, ko se je tudi na Slovenskem razmahnilo zanimanje za antični svet.
Poglej Epigrafika in Arheologija na Slovenskem
Carrarski marmor
Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.
Poglej Epigrafika in Carrarski marmor
Dagoba Abhayagiri
Abhayagiri Vihāra je bilo glavno samostansko središče mahajana, teravadskega in Vadžrajana budizma, ki se je nahajal v Anuradhapuri na Šrilanki.
Poglej Epigrafika in Dagoba Abhayagiri
Egejska civilizacija
Egejska civilizacija je splošen izraz za evropske bronastodobne civilizacije na območju Grčije ob Egejskem morju.
Poglej Epigrafika in Egejska civilizacija
Frankopanski grad
Frankopanski grad Krk je grad na jugozahodni obali otoka Krk, v starodavnem mestu Krk, ki je eno najstarejših mest na Jadranu, in na Hrvaškem.
Poglej Epigrafika in Frankopanski grad
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Epigrafika in Gaj Julij Cezar
Ivan Lučić
Ivan Lučić (nekje i Lucić, Lucius, Lucich oz Lucio), hrvaški zgodovinar in kartograf, * 1604, Trogir, Hrvaška − † 11. januar 1679, Rim, Italija.
Poglej Epigrafika in Ivan Lučić
Jaroslav Šašel
Jaroslav Šašel, slovenski arheolog in filolog, epigrafik * 21. januar 1924, Šmarje pri Jelšah † 25. marec 1988, Ljubljana.
Poglej Epigrafika in Jaroslav Šašel
Jože Kastelic
Jožef Kastelic, slovenski arheolog, filolog, antični zgodovinar, muzealec, univerzitetni profesor, pesnik, prevajalec in likovni kritik, * 18. avgust 1913, Šentvid pri Stični, † 20. maj 2003.
Poglej Epigrafika in Jože Kastelic
Kapitolski muzeji
Kapitolski muzeji (italijansko Musei Capitolini) je en sam muzej, ki vsebuje skupino umetniških in arheoloških muzejev na Piazza del Campidoglio, na vrhu Kapitolskega griča v Rimu, Italija.
Poglej Epigrafika in Kapitolski muzeji
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Poglej Epigrafika in Kraljeva nekropola, Biblos
Lakuna
Lakuna (latinsko lacuna – luknja, jama, izguba) je vrzel v rokopisu, napisu, besedilu, sliki ali skladbi.
Poglej Epigrafika in Lakuna
Mada'in Saleh
Mada'in Saleh (arabsko مدائن صالح, madā'in Ṣāliḥ) imenovano tudi Al-Hijr ali Hegra, je predislamsko arheološko najdišče v Al-`Ula, znotraj regije Al Madinah, v Saudovi Arabiji.
Poglej Epigrafika in Mada'in Saleh
Mihovil Abramič
Mihovil Abramić, hrvaški arheolog, * 12. maj 1884, Pulj, † 8. maj 1962, Split.
Poglej Epigrafika in Mihovil Abramič
Milan Lovenjak
Milan Lovenjak, slovenski arheolog in antični zgodovinar, * 30. marec 1965, Murska Sobota.
Poglej Epigrafika in Milan Lovenjak
Mošeja Džuma, Baku
Mošeja Džuma, ali Petkova mošeja je mošeja v Bakuju v Azerbajdžanu.
Poglej Epigrafika in Mošeja Džuma, Baku
Narodni muzej Slovenije
Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.
Poglej Epigrafika in Narodni muzej Slovenije
Paleografija
Paleografíja (grško palaios star, graphe pisava) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja in širjenja vrst pisav.
Poglej Epigrafika in Paleografija
Papirologija
Papirologija je veda, ki preučuje starodavni zapisi, korspondenco, pravni arhivi itd., ki so se ohranili v rokopisih, napisanih na papirusu, ki je bila najpogostejša pisna podlaga v starodavnih civilizacijah Egipta, Grčije in Rima.
Poglej Epigrafika in Papirologija
Pisanje
Pisanje je kodiranje sporočila s pisnimi znamenji (črkami, številkami, notami), ki jih poznamo pod izrazom pisava.
Poglej Epigrafika in Pisanje
Pomožne zgodovinske vede
Pomožne zgodovinske vede so sestavni del zgodovinopisja kot samostojne znanosti.
Poglej Epigrafika in Pomožne zgodovinske vede
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Epigrafika in Seznam zgodovinskih vsebin
Sigirija
Sigirija ali Sinhagiri (Levja skala, singalsko සීගිරිය, tamilsko சிகிரியா) je starodavna skalna trdnjava, ki leži v severnem delu okrožja Matale, blizu mesta Dambulla v Osrednji pokrajini na Šrilanki.
Poglej Epigrafika in Sigirija
Tabularium
Tabularium je bil uradni arhiv antičnega Rima, v njem pa so bile tudi pisarne mnogih mestnih uradnikov.
Poglej Epigrafika in Tabularium
Vadi El Hudi
Vadi el-Hudi je suho rečno korito v Vzhodni puščavi v Gornjem Egiptu, kjer so bili staroveški rudniki ametista.
Poglej Epigrafika in Vadi El Hudi
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Epigrafika in Zgodovina