Kazalo
25 odnosi: Algebrska geometrija, Analitična teorija števil, Christoffel Jacob Bouwkamp, Cliffordov torus, Enačba, Enotska hiperbola, Enotski kvadrat, Enotski vektor, Eulerjeva karakteristika, Geometrija, Grandijeva vrsta, Inverzna krivulja, Kepler-Bouwkampova konstanta, Kompleksna ravnina, Lambertova vrsta, Maclaurinova trisektrisa, Milijonkotnik, Opičje sedlo, Ortonormalnost, Osemkotnik, Seznam krivulj, Seznam matematičnih vsebin, Trigonometrična funkcija, Trigonometrija, Zgodovina števila π.
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Enotska krožnica in Algebrska geometrija
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Poglej Enotska krožnica in Analitična teorija števil
Christoffel Jacob Bouwkamp
Christoffel Jacob Bouwkamp, nizozemski matematik in fizik, * 26. junij 1915, Hoogkerk, Nizozemska, † 23. februar 2003, Eindhoven, Nizozemska.
Poglej Enotska krožnica in Christoffel Jacob Bouwkamp
Cliffordov torus
enostavno vrtenje. Cliffordov torus je v geometrijski topologiji posebna vrsta torusa, ki se nahaja v prostoru R4.
Poglej Enotska krožnica in Cliffordov torus
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Enotska krožnica in Enačba
Enotska hiperbola
Enotska hiperbola je prikazana v modri barvi, njena konjugirana oblika v zeleni, asimptote pa v rdeči barvi. Enotska hiperbola je v geometriji množica točk v kartezičnem koordinatnem sistemu, ki zadoščajo enačbi x^2 - y^2.
Poglej Enotska krožnica in Enotska hiperbola
Enotski kvadrat
realni ravnini. Enôtski kvadrát je v matematiki kvadrat, ki ima dolžino stranic enako 1.
Poglej Enotska krožnica in Enotski kvadrat
Enotski vektor
Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.
Poglej Enotska krožnica in Enotski vektor
Eulerjeva karakteristika
Eulerjeva karakteristika (tudi Euler-Poincaréjeva karakteristika) (oznaka \chi \) je v matematiki oziroma v algebrski topologiji in poliedrski kombinatoriki topološka invarianta.
Poglej Enotska krožnica in Eulerjeva karakteristika
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Enotska krožnica in Geometrija
Grandijeva vrsta
Grandijeva vŕsta se v matematiki včasih imenuje neskončna vrsta 1 − 1 + 1 − 1 + ···, oziroma zapisana z znakom za vsoto: Vrsta se imenuje po italijanskem rimskokatoliškem duhovniku, filozofu, matematiku in inženirju Luigiju Guidu Grandiju, ki je leta 1703 podal o njej pomembno razpravo v knjigi Quadratura circula et hyperbolae per infinitas hyperbolas geometrice exhibita.
Poglej Enotska krožnica in Grandijeva vrsta
Inverzna krivulja
krožnice (črtkano). Inverzna krivulja (tudi obratna krivulja) je v geometriji za dano krivuljo C \, rezultat uporabe operacije inverzije, ki jo izvedemo za krivuljo C \,.
Poglej Enotska krožnica in Inverzna krivulja
Kepler-Bouwkampova konstanta
Keplerju odgovarjala Saturnovemu tiru. Venere in Merkurja (K_4, K_5, K_6\) že v celoti ležijo znotraj mejne krožnice K_\infty\,. platonskimi telesi iz dela ''Kozmografska nedoumljivost'' (''Mysterium cosmographicum'', 1596) Kepler-Bouwkampova konstánta (ali konstánta včŕtanih mnogokótnikov, označba \rho\, ali K'\) je v ravninski geometriji konstanta kot limita zaporednega postopka, kjer se v enotsko krožnico K_\, izmenično včrtujejo pravilni mnogokotniki in njim včrtane krožnice.
Poglej Enotska krožnica in Kepler-Bouwkampova konstanta
Kompleksna ravnina
''argument'' z\,. Kompleksna ravnina ali z-ravnina je v matematiki dvorazsežna geometrijska predstavitev kompleksnih števil, ki jo podajata realna os in njej ortogonalna imaginarna os.
Poglej Enotska krožnica in Kompleksna ravnina
Lambertova vrsta
Lambertova vŕsta je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil neskončna vrsta oblike: Imenuje se po švicarskem matematiku, fiziku, astronomu in filozofu Johannu Heinrichu Lambertu.
Poglej Enotska krožnica in Lambertova vrsta
Maclaurinova trisektrisa
tri dele. Maclaurinova trisektrisa je enačba tretje stopnje za katero je značilna delitev kota na tri dele.
Poglej Enotska krožnica in Maclaurinova trisektrisa
Milijonkotnik
krožnice Milijonkotnik je mnogokotnik, ki ima milijon stranic.
Poglej Enotska krožnica in Milijonkotnik
Opičje sedlo
300px Opičje sedlo je ploskev, definirana z enačbo Parametrična oblika ploskve je Ploskev spada v skupino sedlastih ploskev.
Poglej Enotska krožnica in Opičje sedlo
Ortonormalnost
Ortonormalnost je v linearni algebri odnos med dvema enotskima vektorjema (njuna dolžina je 1), ki sta med seboj pravokotna ˙(ortogonalna).
Poglej Enotska krožnica in Ortonormalnost
Osemkotnik
Pravilni osemkotnik Nepravilni osemkotnik Vbočeni osemkotnik Ósemkótnik ali s tujko óktagon (starogrško octogōnos S_.
Poglej Enotska krožnica in Osemkotnik
Seznam krivulj
V seznamu krivulj so podane najpogostejše krivulje.
Poglej Enotska krožnica in Seznam krivulj
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Enotska krožnica in Seznam matematičnih vsebin
Trigonometrična funkcija
Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.
Poglej Enotska krožnica in Trigonometrična funkcija
Trigonometrija
Beseda trigonometríja izhaja iz grških besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje.
Poglej Enotska krožnica in Trigonometrija
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Poglej Enotska krožnica in Zgodovina števila π
Prav tako znan kot Enotski krog.