Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Enakonočje

Index Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Kazalo

  1. 64 odnosi: Alan Jakin, Albatani, Almagest, Analema, Angkor Vat, Žarkasti likoris, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Bazilika San Petronio, Bologna, Brú na Bóinne, Dolga ladja, Ekliptika, Ekvatorialni obroč, Ekvinokcij (opera), El Infiernito, Enačba sončnega vzhoda, Enakonočje, Evktemon, Galaktična poravnava, Georgijski smerni kamni, Gibanje Zemlje, Guo Šoudžing, Haron (luna), Higan, Hiparh, Inkovski imperij, Japonski koledar, Jesen, Jesenišče, Kapela (zvezda), Koledar francoske revolucije, Kukulkan, Letni časi, Lunin mesec, Mačje oko (meglica), Mala ročka (meglica), Megalitski templji na Malti, Meton, Mezopotamija, Mnajdra, Navidezna lega Sonca, Observatorij Kokino, Papež Gregor XIII., Perzepolis, Poletje, Pomlad, Pomladišče, Praška astronomska ura, Precesija enakonočij, Rdeči pajek (meglica), ... Razširi indeks (14 več) »

Alan Jakin

Alan Jakin, slovenski kitarist, * 9. september 1952, Nova Gorica, † 16. april 2018.

Poglej Enakonočje in Alan Jakin

Albatani

Abu'Abdalah Mohamed ibn Džabir ibn-Sinan al-Raki al-Harani as-Sabi' Albatani, arabski (haranski psevdo-sabejski) astronom in matematik, * 850, Haran (antično Carrhae), ali blizu Harana, (Battani, Irak), † 929, blizu Samare.

Poglej Enakonočje in Albatani

Almagest

Almagest je latinizirana oblika arabskega imena (Velika zbirka) matematične in astronomske razprave o gibanju zvezd in planetov, ki jo je izvirno v stari grščini kot:, Matematična razprava, kasneje naslovljena kot, Velika razprava) napisal Klavdij Ptolemaj leta 150. Njegov geocentrični model so privzeli za pravilnega za več kot tisoč let v islamskih in evropskih družbah skozi srednji vek in zgodnjo renesanso.

Poglej Enakonočje in Almagest

Analema

Popoldanska analema v času 1998–99, fotografija Jacka Fishburna, Murray Hill, New Jersey, ZDA. V ospredju je stavba Bellovih laboratorijev. Analema z datumskimi označbami natisnjena na globusu, Muzej globusov, Dunaj Analéma je v astronomiji diagram, ki prikazuje letno spremembo navidezne lege Sonca na nebu (nebesni sferi) relativno glede na njegovo srednjo lego, kakor jo vidi opazovalec v določenem času dneva in z določenega kraja na Zemlji.

Poglej Enakonočje in Analema

Angkor Vat

Angkor Vat je tempeljski kompleks v Kambodži in največji verski spomenik na svetu.

Poglej Enakonočje in Angkor Vat

Žarkasti likoris

Žarkasti likoris, lat.

Poglej Enakonočje in Žarkasti likoris

Časovna enačba

ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.

Poglej Enakonočje in Časovna enačba

Časovni pregled astronomije

Časovni pregled zgodovine astronomije.

Poglej Enakonočje in Časovni pregled astronomije

Bazilika San Petronio, Bologna

Bazilika San Petronio je manjša bazilika in cerkev nadškofije Bologna v Bologni, Emilija – Romanja, severna Italija.

Poglej Enakonočje in Bazilika San Petronio, Bologna

Brú na Bóinne

Brú na Bóinne (irsko, Palača Boyne ali Dvorec Boyne) je območje v grofiji Meath na Irskem na obrežju reke Boyne.

Poglej Enakonočje in Brú na Bóinne

Dolga ladja

Dolge ladje so bile vrsta specializiranih skandinavskih vojnih ladij, ki imajo dolgo zgodovino v Skandinaviji, njihov obstoj pa je arheološko dokazan in dokumentiran vsaj v 4.

Poglej Enakonočje in Dolga ladja

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej Enakonočje in Ekliptika

Ekvatorialni obroč

Hiparhov ekvatorialni obroč Ekvatoriálni obróč je bila astronomska merilna priprava v helenističnem svetu za določevanja točnega datuma pomladnega in jesenskega enakonočja.

Poglej Enakonočje in Ekvatorialni obroč

Ekvinokcij (opera)

Ekvinokcij je opera v štirih dejanjih skladatelja Marjana Kozine.

Poglej Enakonočje in Ekvinokcij (opera)

El Infiernito

El Infiernito (špansko za "Mali pekel") je predkolumbovsko arheoastronomsko najdišče na Altiplano Cundiboyacense na obrobju Villa de Leyva, departma Boyacá, Kolumbija.

Poglej Enakonočje in El Infiernito

Enačba sončnega vzhoda

Graf časa dneva kot funkcija geografske širine in dneva leta, ki uporablja najbolj točno enačbo opisano spodaj. Geografska širina 40° N (približno New York, Madrid ali Peking) je označeno za referenco. Enačba sončnega vzhoda se uporablja pri približnem določanju sončnega vzhoda ali zahoda za katerokoli Sončevo deklinacijo in geografsko širino, kjer je opoldan Sonce navidezno vedno najvišje na nebu: kjer je.

Poglej Enakonočje in Enačba sončnega vzhoda

Enakonočje

Enakonóčje (tudi ekvinókcij) je astronomski pojav, v katerem ekvatorialna ravnina zaide čez sončevo središče, kar pomeni da sta dan in noč približno enako dolga po celem svetu.

Poglej Enakonočje in Enakonočje

Evktemon

Evktemon (Euktémon hó Atenaíos), starogrški astronom, meteorolog in geograf, * okoli 480 pr. n. št., † 410 pr. n. št.

Poglej Enakonočje in Evktemon

Galaktična poravnava

Galaktična poravnava se lahko nanaša na več različnih astronomskih in tudi astroloških pojavov.

Poglej Enakonočje in Galaktična poravnava

Georgijski smerni kamni

Georgijski smerni kamni (angleško Georgia Guidestones) so bili granitni spomenik, postavljen leta 1980 v okrožju Elbert v ameriški zvezni državi Georgija.

Poglej Enakonočje in Georgijski smerni kamni

Gibanje Zemlje

Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.

Poglej Enakonočje in Gibanje Zemlje

Guo Šoudžing

Guo Šoudžing (kitajsko: 郭守敬; pinjin: Guō Shǒujìng; Wade-Giles: Kuo Shou-ching), kitajski astronom, hidrolog in matematik, * 1231, Šingtaj, provinca Hebei, Kitajska, † 1316.

Poglej Enakonočje in Guo Šoudžing

Haron (luna)

Háron (Háron - kruti sijaj) je Plutonov največji doslej odkriti naravni satelit.

Poglej Enakonočje in Haron (luna)

Higan

Žarkasti likoris (''Lycoris radiata'') oznanja ''šubun'', jesensko enakonočje. Mnogi budisti na Japonskem praznujejo prihod jeseni na grobu prednikov. Higan (お彼岸 o-higan) je budistični praznik, ki ga praznujejo izključno japonske sekte ob spomladanskem in jesenskem enakonočju.

Poglej Enakonočje in Higan

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Enakonočje in Hiparh

Inkovski imperij

Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.

Poglej Enakonočje in Inkovski imperij

Japonski koledar

Japonski koledar je lunisolarni koledar, ki je bil v rabi na Japonskem pred letom 1872 in so ga privzeli od kitajskega koledarja.

Poglej Enakonočje in Japonski koledar

Jesen

Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.

Poglej Enakonočje in Jesen

Jesenišče

Definicija jesenišča (smer proti jesenišču je označena rdeče) Jeseníšče je ena izmed dveh točk na nebesni krogli v katerih se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Poglej Enakonočje in Jesenišče

Kapela (zvezda)

Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.

Poglej Enakonočje in Kapela (zvezda)

Koledar francoske revolucije

Koledar francoske revolucije, kot ga je narisal Philibert Louis Debucourt Koledar francoske revolucije (tudi Francoski republikanski koledar, Republikanski koledar, Revolucionarni koledar,...) je bil koledar, predlagan med francosko revolucijo.

Poglej Enakonočje in Koledar francoske revolucije

Kukulkan

Chichen Itzi med marčnim enakonočjem leta 2009 Kukulkán je v majevski mitologiji bog, ki je prinašalec omike.

Poglej Enakonočje in Kukulkan

Letni časi

Létni čási so ena od razdelitev leta, povezana s spremembami vremena.

Poglej Enakonočje in Letni časi

Lunin mesec

Lune skozi več svojih faz, videno iz severne poloble. Navidezno zibanje Lune je znano kot libracija. V luninih koledarjih je lunin mesec čas med dvema sizigijema (mlajema ali ščipoma).

Poglej Enakonočje in Lunin mesec

Mačje oko (meglica)

Máčje okó (znana tudi kot NGC 6543) je planetarna meglica v ozvezdju Zmaja.

Poglej Enakonočje in Mačje oko (meglica)

Mala ročka (meglica)

Meglíca Mála rôčka (znana tudi kot Messier 76 ali NGC 650 oz. NGC 651) je planetarna meglica v ozvezdju Perzej.

Poglej Enakonočje in Mala ročka (meglica)

Megalitski templji na Malti

Megalitski templji na Malti so številni prazgodovinski templji, od katerih so nekateri na seznamu Unescove svetovne dediščine, zgrajeni v treh ločenih časovnih obdobjih približno med 3600 pr.

Poglej Enakonočje in Megalitski templji na Malti

Meton

Meton (Méton hó Atenaíos), starogrški astronom, matematik, geometer in inženir * okoli 470 pr. n. št. Atene, † okoli 400 pr. n. št.

Poglej Enakonočje in Meton

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Enakonočje in Mezopotamija

Mnajdra

Mnajdra (malteško L-Imnajdra) je megalitski tempeljski kompleks na južni obali sredozemskega otoka Malte.

Poglej Enakonočje in Mnajdra

W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.

Poglej Enakonočje in Navidezna lega Sonca

Observatorij Kokino

Kokino (makedonsko Кокино) je bronastodobno arheološko najdišče v Republiki Severni Makedoniji, približno 30 km od mesta Kumanovo in približno 6 km od meje s Srbijo, v občini Staro Nagoričane.

Poglej Enakonočje in Observatorij Kokino

Papež Gregor XIII.

Papež Gregor XIII. (rojen kot Ugo Boncompagni), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 7. januar 1502, Bologna, † 10. april 1585.

Poglej Enakonočje in Papež Gregor XIII.

Perzepolis

Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.

Poglej Enakonočje in Perzepolis

Poletje

Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.

Poglej Enakonočje in Poletje

Pomlad

Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.

Poglej Enakonočje in Pomlad

Pomladišče

Definicija pomladišča (smer proti pomladišču je označena rdeče) Pomladišče (tudi pomladna točka, oznaka γ) je ena izmed točk na nebesni krogli, v kateri se sekata ekliptika in nebesni ekvator.

Poglej Enakonočje in Pomladišče

Praška astronomska ura

Praška astronomska ura Praška astronomska ura ali Praški orloj (češko Pražský orloj) je srednjeveška astronomska ura v Pragi, glavnem mestu Češke republike.

Poglej Enakonočje in Praška astronomska ura

Precesija enakonočij

hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.

Poglej Enakonočje in Precesija enakonočij

Rdeči pajek (meglica)

Rdèči pájek (znana tudi kot NGC 6537) je planetarna meglica v ozvezdju Strelca.

Poglej Enakonočje in Rdeči pajek (meglica)

Runski koledar

Zgodovinskem muzeju v Lundu, Švedska. Samijski runski koledar. estonskega otoka Saaremaa, kjer je vsak mesec nakazan na ločeni leseni plošči. Runski koledar (tudi runska palica ali runski almanah) je večni koledar, katerega različice so se rabile v Severni Evropi do 19.

Poglej Enakonočje in Runski koledar

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Enakonočje in Sasanidsko cesarstvo

Saule

litovskega Narodnega muzeja Saule je v predkrščanski baltski mitologiji boginja Sonca in eno najpomembnejših božanstev tega panteona.

Poglej Enakonočje in Saule

Seznam astronomskih vsebin

Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Enakonočje in Seznam astronomskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Enakonočje in Seznam fizikalnih vsebin

Sončev obrat

Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.

Poglej Enakonočje in Sončev obrat

Staroslovenski prazniki

Večina današnjih praznikov ter šege in navade povezane z njimi izhajajo še iz predkrščanskega obdobja.

Poglej Enakonočje in Staroslovenski prazniki

Staroverstvo

Kolovrat, simbol slovanskih starovercev Svarožje roke so običajni simbol staroverstva Svarica je tako starodavni kot sodobni simbol rodnovercev. Tako kot simbol rozete in kolovrata je tudi osnova simbola svarice križ, to je povezava neba in zemlje Rozeta oziroma z ljudskim imenom mora, truta mora ali šestlistnato znamenje je star ljudski simbol, ki ponazarja Sonce in je razširjen po vsej Evropi Slovansko staroverstvo oziroma stara vera ali rodnoverstvo oziroma rodna vera je eno od sodobnih imen za obnovljeno politeistično etnično religijo Slovanov, Круг языческой традиции, Москва, 17.03.2002.

Poglej Enakonočje in Staroverstvo

Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Strasbourška stolnica ali Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu (francosko Cathédrale Notre-Dame de Strasbourg ali Cathédrale de Strasbourg, nemško Liebfrauenmünster zu Straßburg ali Straßburger Münster) je katoliška stolnica v Strasbourgu v Alzaciji v Franciji.

Poglej Enakonočje in Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu

Timoharis

Timoharis, starogrški astronom in filozof, * okoli 320 pr. n. št. (po vsej verjetnosti Aleksandrija), † okoli 260 pr. n. št.

Poglej Enakonočje in Timoharis

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Poglej Enakonočje in Točka

Veliko leto

Nagnjenost Zemljine polarne osi ostaja skoraj konstantna, a na nebu oriše krožno pot skozi veliko leto. Veliko leto ima dva glavna pomena.

Poglej Enakonočje in Veliko leto

Zima

Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.

Poglej Enakonočje in Zima

Zodiakalna svetloba

Zodiakalna svetloba je šibka bela svetloba, ki jo lahko opazimo na nebu takoj po Sončnem zahodu ali pred njim.

Poglej Enakonočje in Zodiakalna svetloba

Prav tako znan kot Ekvinokcij, Ekvinovcij, Spomladansko enakonočje.

, Runski koledar, Sasanidsko cesarstvo, Saule, Seznam astronomskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Sončev obrat, Staroslovenski prazniki, Staroverstvo, Stolnica Notre-Dame v Strasbourgu, Timoharis, Točka, Veliko leto, Zima, Zodiakalna svetloba.