Kazalo
52 odnosi: Adrien-Marie Legendre, Alexander Ross Clarke, Alexis Claude Clairaut, Carl Friedrich Gauss, Dvolomnost, Elipsa, Fermatovo načelo, Friedrich Wilhelm Bessel, Gaussov problem o krogu, Geodezija, Geometrijsko telo, Gnuplot, Haumea, Hiperboloid, Ionski polmer, James Gregory, James Short, Jean le Rond d'Alembert, Jetavanaramaya, John Fillmore Hayford, Jurij Vega, Kartografija, Komet, Krogelna Zemlja, Kvadrik, Laurent Cassegrain, Oblika Zemlje, Optična indikatrisa, Ortodroma, Oval (geometrija), Paraboloid, Plimska sila, Podolgovati sferoid, Pojav JORP, Seznam astronomskih vsebin, Seznam matematičnih vsebin, Seznam ploskev, Sfera, Sferoid, Sklep, Sploščeni sferoid, Superkvadrik, Teža, Tenzorsko polje, Vztrajnostni moment, Wild 2, Zemeljsko površje, Zemlja, Zemljin polmer, 121 Hermiona, ... Razširi indeks (2 več) »
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Poglej Elipsoid in Adrien-Marie Legendre
Alexander Ross Clarke
Alexander Ross Clarke, angleški geodet, matematik in častnik, * 16. december 1828, Reading, grofija Berkshire, Anglija, † 11. februar 1914, Strathmore, Reigate, Surrey, Anglija.
Poglej Elipsoid in Alexander Ross Clarke
Alexis Claude Clairaut
Alexis Claude Clairaut ali Clairault, francoski matematik in astronom, * 7. maj 1713, Pariz, Francija, † 17. maj 1765, Pariz.
Poglej Elipsoid in Alexis Claude Clairaut
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Poglej Elipsoid in Carl Friedrich Gauss
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Poglej Elipsoid in Dvolomnost
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Elipsoid in Elipsa
Fermatovo načelo
Fermatovo načelo (tudi načelo najmanjšega časa) pravi, da svetloba v poljubnem sredstvu od ene do druge točke potuje po najkrajši poti oziroma tako, da za pot porabi najmanj časa.
Poglej Elipsoid in Fermatovo načelo
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Elipsoid in Friedrich Wilhelm Bessel
Gaussov problem o krogu
Gaussov problem o krogu v je v matematiki nerešeni problem določitve števila mrežnih točk znotraj kroga s središčem v koordinatnem izhodišču in polmerom r. Prvi korak pri rešitvi je naredil Carl Friedrich Gauss in po njem se problem tudi imenuje.
Poglej Elipsoid in Gaussov problem o krogu
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Poglej Elipsoid in Geodezija
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Elipsoid in Geometrijsko telo
Gnuplot
gnuplot je prostodostopni odprtokodni računalniški program z ukazno vrstico namenjen za izdelavo in izrisovanje dvorazsežnih in trirazsežnih grafov funkcij, podatkov in prilagoditev podatkov.
Poglej Elipsoid in Gnuplot
Haumea
Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Elipsoid in Haumea
Hiperboloid
Hiperboloid je kvadrik (ploskev drugega reda) v treh razsežnostih.
Poglej Elipsoid in Hiperboloid
Ionski polmer
Ionski polmer, rion, je merilo velikosti atomovega iona v kristalni mreži.
Poglej Elipsoid in Ionski polmer
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Poglej Elipsoid in James Gregory
James Short
James Short, FRS, škotski matematik, optik in astronom, * 10. junij 1710, Edinburgh, Škotska, † 15. junij 1768, London, Anglija.
Poglej Elipsoid in James Short
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Elipsoid in Jean le Rond d'Alembert
Jetavanaramaya
Jetavanaramaya je dagoba, ki se nahaja v ruševinah Jetavane v kraju, ki je na seznamu svetovne dediščine Unesca, mestu Anuradhapura na Šrilanki.
Poglej Elipsoid in Jetavanaramaya
John Fillmore Hayford
John Fillmore Hayford (tudi Filimore), ameriški inženir in geodet, * 19. maj 1868, Rouses Point, New Jersey, ZDA, † 10. marec 1925, Evanston, Illinois, ZDA.
Poglej Elipsoid in John Fillmore Hayford
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Elipsoid in Jurij Vega
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Poglej Elipsoid in Kartografija
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Elipsoid in Komet
Krogelna Zemlja
Koncept krogelne Zemlje se je prvič pojavil približno v 5. stoletju pr. n. št.
Poglej Elipsoid in Krogelna Zemlja
Kvadrik
Kvadrik (tudi ploskev drugega reda) je poljubna n\, -razsežna hiperpovršina v n - 1\, razsežnem prostoru, ki je geometrijsko mesto ničel (korenov) kvadratnega polinoma.
Poglej Elipsoid in Kvadrik
Laurent Cassegrain
Laurent Cassegrain (tudi -verjetno napačno- Guillaume, Jacques ali Nicolas), francoski rimskokatoliški duhovnik in optik, * 1629, verjetno Chartres, Francija, † 31. avgust 1693, Chaudon, Eure-et-Loir.
Poglej Elipsoid in Laurent Cassegrain
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Elipsoid in Oblika Zemlje
Optična indikatrisa
Optična indikatrisa (tudi elipsoid lomnega količnika) prikazuje velikost lomnega količnika v mineralu v različnih smereh.
Poglej Elipsoid in Optična indikatrisa
Ortodroma
Najkrajša pot na površini krogle med točkama A in B je ortodroma. Ortodroma (tudi razdalja po velikem krogu) je najkrajša pot med dvema točkama po površini krogle (ne štejemo poti, ki poteka skozi notranjost krogle).
Poglej Elipsoid in Ortodroma
Oval (geometrija)
Oval z eno osjo simetrije, spominja na kokošje jajce. V celoti zaokrožen pravokotnik po navadi imenujemo oval. Oval z dvema osema simetrije, tvorjen s štirimi tangentnimi krožnimi loki. Ovál (tudi jájčnica ali óvoid; latinsko ovum - jajce) je v geometriji vsaka ravninska krivulja, ki je po obliki podobna jajcu ali elipsi.
Poglej Elipsoid in Oval (geometrija)
Paraboloid
Rotacijski (krožni) paraboloid Hiperbolični paraboloid Paraboloid je kvadrična ploskev ali ploskev drugega reda.
Poglej Elipsoid in Paraboloid
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Poglej Elipsoid in Plimska sila
Podolgovati sferoid
Podolgovat sferoid Podolgovat sferoid je sferoid, ki ima polarni premer večji od ekvatorialnega.
Poglej Elipsoid in Podolgovati sferoid
Pojav JORP
naklon tirnice. Pojàv JORP ali pojav Jarkovski-O’Keefe-Radzijevski-Paddack je v nebesni mehaniki pojav, ki se kaže kot spreminjaje hitrosti vrtenja nebesnega telesa ali spreminjanja nagiba vrtilne osi zaradi anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Elipsoid in Pojav JORP
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elipsoid in Seznam astronomskih vsebin
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elipsoid in Seznam matematičnih vsebin
Seznam ploskev
Seznam ploskev.
Poglej Elipsoid in Seznam ploskev
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Elipsoid in Sfera
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Poglej Elipsoid in Sferoid
Sklep
Tečajast sklep komolca Sklep je zveza med kostmi pri organizmih, ki imajo skelet.
Poglej Elipsoid in Sklep
Sploščeni sferoid
Sploščeni sferoid Splôščeni sferoíd (tudi splôščéni ~) ali splôščeni rotacíjski elipsoíd je geometrijsko telo, ki ima eno krajšo os in dve enako dolgi osi.
Poglej Elipsoid in Sploščeni sferoid
Superkvadrik
Nekateri superkvadriki. Superkvadrik (tudi superkvadratik) je v matematiki družina geometrijskih oblik, ki so definirane z obrazci, ki spominjajo na elipsoide in kvadrike.
Poglej Elipsoid in Superkvadrik
Teža
Téža (navadno se označuje s Fg) je sila, s katero Zemlja zaradi težnosti privlači vsako telo z od nič različno maso.
Poglej Elipsoid in Teža
Tenzorsko polje
Tenzorsko polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše tenzor, ki pripada neki fizikalni količini.
Poglej Elipsoid in Tenzorsko polje
Vztrajnostni moment
Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.
Poglej Elipsoid in Vztrajnostni moment
Wild 2
Komet 81P/Wild, znan tudi kot Wild 2, je periodični komet z obhodno dobo okoli 6,4 let.
Poglej Elipsoid in Wild 2
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Poglej Elipsoid in Zemeljsko površje
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Elipsoid in Zemlja
Zemljin polmer
Oblika Zemlje - pretirano Zemljin premer Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) (pogoste označbe r🜨, rZ, rE) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini.
Poglej Elipsoid in Zemljin polmer
121 Hermiona
121 Hermiona (mednarodno ime 121 Hermione, starogrško: Hermióne) je velik in temen asteroid tipa C v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Elipsoid in 121 Hermiona
16 Psiha
16 Psiha (mednarodno ime 16 Psyche, starogrško: Psihé) je velik asteroid tipa M v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Elipsoid in 16 Psiha
243 Ida
243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Elipsoid in 243 Ida