Kazalo
198 odnosi: Abruci, Akcija (fizika), Albrecht Dürer, Alexandre Koyré, Algebrska geometrija, Anankina skupina, Anomalija, Apolonij, Apolonski asteroid, Apsidnica, Aryabhata I., Asteroid, Asteroid tipa V, Astroida, Astronomska enota, Atonski asteroid, Šobec, Španska književnost, Časovna enačba, Časovni pregled astronomije, Bernoullijeva lemniskata, Bertrandov izrek, Bibavica, Cassinijev oval, Cerkev sv. Pavla, Frankfurt, Cisoida, Descartesov oval, Dinamični biljard, Diona (luna), Diskriminanta, Družina Alinda, Družina asteroidov, Družina Eos, Družina Evnomija, Družina Flora, Družina Gefion, Družina Griqua, Družina Haumea, Družina Higeja, Družina Hilda, Družina Hirajama, Družina Koronis, Družina krivulj, Družina Madžarska, Družina Marija, Družina Masalija, Družina Nisa, Družina Palas, Družina Temida, Družina Vesta, ... Razširi indeks (148 več) »
Abruci
Abruci (v italijanskem izvirniku Abruzzo, tudi Abruzzi) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Elipsa in Abruci
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Elipsa in Akcija (fizika)
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Elipsa in Albrecht Dürer
Alexandre Koyré
Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.
Poglej Elipsa in Alexandre Koyré
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Poglej Elipsa in Algebrska geometrija
Anankina skupina
Anankina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra s retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.
Poglej Elipsa in Anankina skupina
Anomalija
Anomalíja (grško anómalos.
Poglej Elipsa in Anomalija
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Elipsa in Apolonij
Apolonski asteroid
Apolonski asteroid (tudi Apolonec) je član skupine Zemlji bližnjih asteroidov (NEAs).
Poglej Elipsa in Apolonski asteroid
Apsidnica
Ekliptična ravnina v sistemu Sonce-Zemlja Apsídnica ali apsídna čŕta je v astrodinamiki namišljena daljica, ki jo določa vektor izsrednosti tira nebesnega telesa.
Poglej Elipsa in Apsidnica
Aryabhata I.
Āryabhata I. Starejši (tudi Āriabhata; devanāgarī आर्यभट), indijski matematik in astronom, * 476, Ašmaka, Indija, † 550.
Poglej Elipsa in Aryabhata I.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Poglej Elipsa in Asteroid
Asteroid tipa V
Vesta, kot jo je posnel Vesoljski teleskop Hubble. Lepo je viden veliki krater. Asteroid tipa V ali Vestoidi je vrsta asteroidov, ki imajo podoben spekter kot asteroid 4 Vesta (od tega je tudi ime).
Poglej Elipsa in Asteroid tipa V
Astroida
Astroida (tudi asteroida) je ravninska krivulja, ki jo sestavljajo štirje enako dolgi loki (vsebuje štiri konice).
Poglej Elipsa in Astroida
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Poglej Elipsa in Astronomska enota
Atonski asteroid
Atonski asteroid ali Atonec je pripadnik skupine Zemlji bližnjih asteroidov, ki imajo veliko polos tirnice manjšo od razdalje med Zemljo in Soncem (astronomska enota).
Poglej Elipsa in Atonski asteroid
Šobec
Sončni vzhod ob Šobčevem bajerju Lesen most ob bajerju Šobec je ime avtokampa, ki je oddaljen dva kilometra od avtoceste Jesenice - Ljubljana.
Poglej Elipsa in Šobec
Španska književnost
Španska književnost se je razvila v Španiji ali so jo pisali pesniki in pisatelji v španskih dialektih- riojano, aragonés, leonés.
Poglej Elipsa in Španska književnost
Časovna enačba
ekliptike. Časovna enačba je vsota obeh krivulj. uro. Časóvna enáčba je funkcija, ki v odvisnosti od dneva v letu določa velikost razlike med pravim in srednjim Sončevim časom.
Poglej Elipsa in Časovna enačba
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Poglej Elipsa in Časovni pregled astronomije
Bernoullijeva lemniskata
Bernoullijeva lemniskata in njeni dve gorišči. hiperbole Bernoullijeva lemniskata je ravninska krivulja, ki jo definirata dve dani točki F_\, in F_\,, imenovani gorišči.
Poglej Elipsa in Bernoullijeva lemniskata
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Elipsa in Bertrandov izrek
Bibavica
Bíbavica ali plimovánje je izraz, ki opisuje pojav izmeničnega spreminjanja višine vodne gladine v morjih in oceanih.
Poglej Elipsa in Bibavica
Cassinijev oval
Nekaj Cassinijevih ovalov ('''b.
Poglej Elipsa in Cassinijev oval
Cerkev sv. Pavla, Frankfurt
Cerkev sv.
Poglej Elipsa in Cerkev sv. Pavla, Frankfurt
Cisoida
500px Cisoida je krivulja, ki nastane s pomočjo dveh krivulj C1 in C2 in ene točke O, ki jo imenujemo pol.
Poglej Elipsa in Cisoida
Descartesov oval
Zgled Descartesovega ovala Descartesov oval (tudi Descartesova jajčnica) je določen na naslednji način.
Poglej Elipsa in Descartesov oval
Dinamični biljard
Bunimovičev stadion je zgled kaotičnega dinamičnega biljarda Dinámični biljárd je preprost dinamični sistem, v katerem se delec izmenično giblje premočrtno in odbija od stene, svoje meje, oziroma robu območja.
Poglej Elipsa in Dinamični biljard
Diona (luna)
Diona (grško Διώνη: Dióne) je Saturnov naravni satelit, ki ga je odkril Giovanni Domenico Cassini leta 1684.
Poglej Elipsa in Diona (luna)
Diskriminanta
Diskriminanta (oznaka \Delta) je v algebri pojem, ki se uporablja v povezavi z mnogočleniki.
Poglej Elipsa in Diskriminanta
Družina Alinda
Družina Alinda je družina asteroidov.
Poglej Elipsa in Družina Alinda
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Poglej Elipsa in Družina asteroidov
Družina Eos
Družina Eos je pomembna družina asteroidov.
Poglej Elipsa in Družina Eos
Družina Evnomija
Družina Evnomija je družina asteroidov, ki se nahajajo v osrednjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Elipsa in Družina Evnomija
Družina Flora
Družina Flora je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Elipsa in Družina Flora
Družina Gefion
Družina Gefion je družina asteroidov, ki se nahaja v asteroidnem pasu.
Poglej Elipsa in Družina Gefion
Družina Griqua
Družina Griqua je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Elipsa in Družina Griqua
Družina Haumea
telesa razpršenega diska (sivo). Polarne koordinate: velika polos tirnice in naklon tirnice. Družina Haumea je edina najdena čezneptunska družina trka (kolizijska družina).
Poglej Elipsa in Družina Haumea
Družina Higeja
Družina Higeja je družina asteroidov, ki se nahajajo v zunanjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Elipsa in Družina Higeja
Družina Hilda
Prikazan je notranji del Osončja vključno z asteroidi glavnega asteroidnega pasu (označeni belo), asteroidi družine Hilda (označeni oranžno) in Jupitrovimi trojanci (zeleno). Družina Hilda je skupina asteroidov, katerih.
Poglej Elipsa in Družina Hilda
Družina Hirajama
Družina Hirajama je družina asteroidov, ki imajo podobne elemente tira kot so.
Poglej Elipsa in Družina Hirajama
Družina Koronis
Družina Koronis je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Elipsa in Družina Koronis
Družina krivulj
krožnic. točki (0, 0)\, in parametrom a\, Družina krivulj je množica krivulj.
Poglej Elipsa in Družina krivulj
Družina Madžarska
Družina Madžarska je družina asteroidov, ki se nahajajo blizu notranjega roba glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Elipsa in Družina Madžarska
Družina Marija
Družina Marija je družina asteroidov, ki jo prištevamo v skupino Hirajaminih družin (družine za katere velja, da so nastale s trki asteroidov).
Poglej Elipsa in Družina Marija
Družina Masalija
Družina Masalija je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Elipsa in Družina Masalija
Družina Nisa
Družina Nisa (tudi družina Herta ali družina Polana ali družina Nisa - Polana) je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Elipsa in Družina Nisa
Družina Palas
Družina Palas je družina asteroidov tipa B, ki se nahajajo v osrednjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Elipsa in Družina Palas
Družina Temida
Družina Temida je družina asteroidov, ki jo prištevamo v skupino Hirajamovih družin.
Poglej Elipsa in Družina Temida
Družina Vesta
Družina Vesta je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.
Poglej Elipsa in Družina Vesta
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Poglej Elipsa in Dvolomnost
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Poglej Elipsa in Edmond Halley
Ekscentrična anomalija
Ekscentrična anomalija je označena z E. Ekscentrična anomalija (oznaka E) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elipsa in Ekscentrična anomalija
Eleanor Francis Helin
Eleanor Francis »Glo« Helin, ameriška astronomka in planetologinja, * 19. november 1932, † 25. januar 2009.
Poglej Elipsa in Eleanor Francis Helin
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Poglej Elipsa in Elementi tira
Elipsa (razločitev)
Elipsa je lahko.
Poglej Elipsa in Elipsa (razločitev)
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Poglej Elipsa in Elipsoid
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Poglej Elipsa in Eliptična krivulja
Eliptična polarizacija
Eliptično polarizirano valovanje. Z modro je prikazano vrtenje vrha vektorja električnega (magnetnega) polja. Spodaj je narisana elipsa (vijolično) kot projekcija točk vrtenja vrha električnega (magnetnega) polja. Eliptična polarizacija elektromagnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega in magnetnega polja opisuje elipso.
Poglej Elipsa in Eliptična polarizacija
Eliptični paraboloid
Eliptični paraboloid. Eliptični paraboloid z a.
Poglej Elipsa in Eliptični paraboloid
Enkelad
Enkelad (Enkélados) je Saturnov naravni satelit.
Poglej Elipsa in Enkelad
Entitetni-odnosni model
Entitetni-odnosni (relacijski) model ali E-R model je natančna logična predstavitev podatkovnega modela, ki naj bi bil razumljiv tako uporabnikom kot strokovnjakom.
Poglej Elipsa in Entitetni-odnosni model
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Poglej Elipsa in Epsilon
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Poglej Elipsa in Friedrich Wilhelm Bessel
Galska skupina
Nepravilni sateliti Saturna. Horizontalna os pomeni oddaljenost od planeta, vertikalna pa naklon tirnice. Sateliti z naklonom večjim od 90° so retrogradni. Galska skupina Saturnovih naravnih satelitov je skupina štirih nepravilnih progradnih satelitov, ki imajo podobne tirnice.
Poglej Elipsa in Galska skupina
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Poglej Elipsa in Ganimed (luna)
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Elipsa in Geometrijski lik
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Poglej Elipsa in Gibanje Zemlje
Giovanni Battista Riccioli
Giovanni Battista Riccioli, italijanski jezuit, astronom in geograf, * 17. april 1598, Ferrara, Italija, † 25. junij 1671, Bologna.
Poglej Elipsa in Giovanni Battista Riccioli
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano, italijanski matematik, * 6. december 1682, Sinigaglia, Marke, Italija, † 26. september 1766.
Poglej Elipsa in Giulio Carlo de' Toschi di Fagnano
Gorišče
Vzporedni žarki se po odboju na paraboličnem zrcalu zbirajo v gorišču parabole Žarki, ki izvirajo iz enega gorišča elipse, se po odboju zbirajo v drugem gorišču Goríšče (tudi žaríšče ali fókus) je v geometriji točka, ki določa stožnico.
Poglej Elipsa in Gorišče
Haumea
Haumea (uradno (136108) Haumea; simbol) je pritlikavi planet v Kuiperjevem pasu.
Poglej Elipsa in Haumea
Heliocentrični model
zvezdnega atlasa ''Ubranost vesoljstva'' (''Harmonia Macrocosmica''), izdaja leta 1708 Heliocéntrični modél je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce.
Poglej Elipsa in Heliocentrični model
Hidra (luna)
Hidra je naravni satelit pritlikavega planeta Pluton.
Poglej Elipsa in Hidra (luna)
Himalijina skupina
polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Himalijine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Himalijina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra s progradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.
Poglej Elipsa in Himalijina skupina
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Poglej Elipsa in Hiparh
Hipotrohoida
Rdeča krivulja je hipotrohoida, ki nastane takrat, ko se manjša krožnica (črna) kotali v notranjosti večje krožnice (modra) (parametri so ''R''.
Poglej Elipsa in Hipotrohoida
Inuitska skupina
Nepravilni sateliti Saturna. Horizontalna os pomeni oddaljenost od planeta, vertikalna pa naklon tirnice. Sateliti z naklonom večjim od 90° so retrogradni. Inuitska skupina Saturnovih naravnih satelitov je skupina petih nepravilnih progradnih satelitov, ki imajo podobne tirnice.
Poglej Elipsa in Inuitska skupina
Ismael Bullialdus
Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.
Poglej Elipsa in Ismael Bullialdus
Izoptika
right Izoptika je množica točk, za katere se po dve tangenti dane krivulje sekata pod danim kotom.
Poglej Elipsa in Izoptika
Izrek o štirih temenih
točki obrata na evoluti. Izrek o štirih temenih pravi, da ima funkcija ukrivljenosti enostavne, sklenjene, gladke ravninske krivulje štiri lokalne ekstreme (posebno vsaj dva lokalna maksimuma in vsaj dva lokalna minimuma).
Poglej Elipsa in Izrek o štirih temenih
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Elipsa in Izrojenost (matematika)
Izsrednost
Vse vrste stožnic, urejene po naraščajoči izsrednosti. Ukrivljenost se z izsrednostjo zmanjšuje, nobene od teh krivulj pa se ne sekajo. Izsrédnost ali ekscéntričnost je število povezano z obliko stožnice.
Poglej Elipsa in Izsrednost
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Poglej Elipsa in Izsrednost tira
Jacques Philippe Marie Binet
Jacques Philippe Marie Binet, francoski matematik, astronom in fizik, * 2. februar 1786, Rennes, Bretanija, Francija, † 12. maj 1856, Pariz, Francija.
Poglej Elipsa in Jacques Philippe Marie Binet
Jakob Bernoulli I.
Jakob Bernoulli I. (tudi Jacob, James, Jacques), švicarski matematik, * 27. december 1654, Basel, Švica, † 16. avgust 1705, Basel.
Poglej Elipsa in Jakob Bernoulli I.
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Poglej Elipsa in Jeremiah Horrocks
Johannes Hevel
Johannes Hevel (tudi Johann Hewelke, Hewelcke, poljsko Jan Heweliusz, nemško Johannes Hewel, pa tudi Hevelius, Hevelij), poljski astronom, * 28. januar 1611, Danzig, (sedaj Gdansk, Poljska), † 28.
Poglej Elipsa in Johannes Hevel
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Elipsa in John Wallis
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Poglej Elipsa in Jupitrovi naravni sateliti
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Elipsa in Jurij Vega
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Poglej Elipsa in Kalisto (luna)
Kapela (zvezda)
Kapela ali α Voznika je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Voznika, šesta najsvetlejša zvezda nočnega neba in tretja najsvetlejša zvezda severne nebesne poloble, tik za Arkturjem in Vego.
Poglej Elipsa in Kapela (zvezda)
Karmina skupina
Karmina skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice.
Poglej Elipsa in Karmina skupina
Katalog glavnih galaksij
Katalog glavnih galaksij (izvirno; mednarodna okrajšava PGC) je astronomski katalog objavljen leta 1989.
Poglej Elipsa in Katalog glavnih galaksij
Kepler-11
Primerjava planetnega sestava Kepler 11 z Osončjem Kepler-11 je Soncu podobna zvezda s potrjenim planetnim sestavom najmanj 6 planetov s kratkimi tiri, zadnji, 6 je od zvezde oddaljen malce dlje, kot je Merkur od Sonca, odkrit je bil 2.
Poglej Elipsa in Kepler-11
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Poglej Elipsa in Keplerjevi zakoni
Kirkwoodova vrzel
velike polosi. Kirkwoodova vrzél je vrzel (zmanjšano število) v porazdelitvi asteroidov po večji polosi (ali po obhodni dobi) v glavnem asteroidnem pasu.
Poglej Elipsa in Kirkwoodova vrzel
Koštabona
Koštabona (it. Costabona) je vas v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Elipsa in Koštabona
Komet Bradfield
Komet Bradfield ali C/2004 F4 je dolgoperiodični komet, ki ga je 23.
Poglej Elipsa in Komet Bradfield
Komet de Kock-Paraskevopoulos
Komet de Kock-Paraskevopoulos ali C/1941 B2 je komet, ki ga je 15. januarja 1941 odkril južnoafriški ljubiteljski astronom Reginald Purdon de Kock (1902 – 1980) in 23. januarja 1941 prav tako grško-južnoafriški astronom John Stefanos Paraskevopoulos (1889 – 1951).
Poglej Elipsa in Komet de Kock-Paraskevopoulos
Kozaijev pojav
Kozaijev pojàv ali Kozaijeva resonánca je v nebesni mehaniki dolgotrajni vpliv na tirnico nebesnih teles zaradi periodičnih zunanjih motenj (perturbacij).
Poglej Elipsa in Kozaijev pojav
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Poglej Elipsa in Krožnica
Krog
Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r.
Poglej Elipsa in Krog
Krvobetna čeladica
Krvobetna čeladica (znanstveno ime Mycena haematopus) je vrsta glive iz družine Mycenaceae, pogosta v Evropi in Severni Ameriki, raste pa tudi na Japonskem in v Venezueli.
Poglej Elipsa in Krvobetna čeladica
Kubevan
Tiri različnih kubevanov v primerjavi s tiroma Neptuna (modro) in Plutona (rožnato). Kubevan ali klasično telo Kuiperjevega pasu je asteroid iz Kuiperjevega pasu, ki kroži po tirnici zunaj tirnice Neptuna in ni v orbitalni resonanci z nobenim od velikih planetov.
Poglej Elipsa in Kubevan
Lactarius indigo
Lactarius indigo je široko razširjena gliva iz družine golobičarke, ki raste na območju Severne in Srednje Amerike ter Vzhodne Azije.
Poglej Elipsa in Lactarius indigo
Lagrangeeva točka
Konturni graf razpoložljivega potenciala problema dveh teles (Sonce in Zemlja), kaže 5 Lagrangeevih točk. Lagrangeeve tóčke (tudi L-točke ali libracijske točke) v nebesni mehaniki predstavljajo pet leg v medplanetarnem prostoru, v katerih lahko rečemo, da manjše telo, na katerega vpliva le gravitacija, teoretično miruje glede na dve večji telesi, kot na primer satelit glede na Zemljo in Luno.
Poglej Elipsa in Lagrangeeva točka
Lastni elementi tira
a.e.. Lastni elementi tira so vrsta elemetov, ki opisujejo tir nebesnega telesa tako, da elementi ostajajo nespremenjeni tudi v astronomsko dolgih obdobjih.
Poglej Elipsa in Lastni elementi tira
Lissajousova krivulja
Lissajousova krivulja (tudi Bowditchova krivulja) pripada družini krivulj, ki nastanejo zaradi harmonskega nihanja, ki izhaja iz dveh med seboj pravokotnih smeri.
Poglej Elipsa in Lissajousova krivulja
Lunina tirnica
Lunin tir (ali Lunina tirnica) je pot Lune okrog Zemlje v sistemu Zemlja – Luna.
Poglej Elipsa in Lunina tirnica
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Poglej Elipsa in Mala in velika polos
Marsov Trojanec
Marsov trojanec je asteroid, ki se nahaja v Lagrangejevi točki L4 ali L5 na tirnici okoli Marsa.
Poglej Elipsa in Marsov Trojanec
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Poglej Elipsa in Marsovi naravni sateliti
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Elipsa in Matematična fizika
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Poglej Elipsa in Merkur
Metoda izčrpavanja
Metóda izčrpávanja (tudi metóda ekshávcije) je v matematiki metoda iskanja površine oblik (likov, teles) z včrtavanjem zaporedja mnogokotnikov katerih površina konvergira k tej obliki.
Poglej Elipsa in Metoda izčrpavanja
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Poglej Elipsa in Michel Hénon
Navadna bodika
Navadna bodika (znanstveno ime Ilex aquifolium) je vednozeleno drevo z bodičastimi listi.
Poglej Elipsa in Navadna bodika
Navidezna lega Sonca
W) 3. januarja 2010 zjutraj ob 08:53 po krajevnem času Navídezna léga Sónca na nebu je funkcija časa in geografskih koordinat opazovalca na zemeljskem površju.
Poglej Elipsa in Navidezna lega Sonca
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Poglej Elipsa in Nebesna mehanika
Nordijska skupina
Nepravilni sateliti Saturna. Horizontalna os pomeni oddaljenost od planeta, vertikalna pa naklon tirnice. Sateliti z naklonom večjim od 90° so retrogradni. Nordijska skupina Saturnovih naravnih satelitov je skupina 29 nepravilnih retrogradnih satelitov, ki imajo podobne tirnice.
Poglej Elipsa in Nordijska skupina
Notranji Jupitrovi sateliti
Notranji Jupitrovi sateliti so štiri manjše lune, ki krožijo okoli Jupitra.
Poglej Elipsa in Notranji Jupitrovi sateliti
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Elipsa in Oblika Zemlje
Obseg
Obseg je v geometriji dolžina zaprte krivulje, po navadi dvorazsežne ravninske krivulje.
Poglej Elipsa in Obseg
Onduloid
Z uporabo orodja Maple 12 računalniško narejen unduloid. Unduloid (tudi onduloid) je ploskev, ki ima neničelno srednjo ukrivljenost.
Poglej Elipsa in Onduloid
Optična indikatrisa
Optična indikatrisa (tudi elipsoid lomnega količnika) prikazuje velikost lomnega količnika v mineralu v različnih smereh.
Poglej Elipsa in Optična indikatrisa
Optično podvajanje frekvenc
Optično podvajanje frekvenc je nelinearen optični pojav, pri katerem na snov svetimo s svetlobo s frekvenco \omega, iz snovi pa dobimo tudi svetlobo z dvakratno frekvenco 2\omega oz.
Poglej Elipsa in Optično podvajanje frekvenc
Oskulacijski tir
Oskulacijski tir ali oskulacijska tirnica je v astrodinamiki tir, ki bi v določenem trenutku imel obliko, kot ga določajo Keplerjevi zakoni brez zunanjih vplivov (na telo vpliva samo centralno telo po splošnem gravitacijskem zakonu).
Poglej Elipsa in Oskulacijski tir
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Elipsa in Osončje
Oval (geometrija)
Oval z eno osjo simetrije, spominja na kokošje jajce. V celoti zaokrožen pravokotnik po navadi imenujemo oval. Oval z dvema osema simetrije, tvorjen s štirimi tangentnimi krožnimi loki. Ovál (tudi jájčnica ali óvoid; latinsko ovum - jajce) je v geometriji vsaka ravninska krivulja, ki je po obliki podobna jajcu ali elipsi.
Poglej Elipsa in Oval (geometrija)
Paposova veriga
Paposova veriga. arbelosu. Paposova veriga je skupina krožnic, ki ležijo znotraj arbelosa.
Poglej Elipsa in Paposova veriga
Pasifajina skupina
polarnem koordinatnem sistemu, v katerem so prikazani elementi tirnic v primerjavi z velikostjo posameznih članic Pasifajine skupine skupine. Na eni osi je prikazana poprečna oddaljenost od Jupitra, na drugi pa naklon tirnice. Pasifajino skupina je skupina nepravilnih satelitov (lun) Jupitra z retrogradnim gibanjem, ki imajo podobne značilnosti tirnice kot luna Pasifaja Velike polosi skupine so med 22,8 in 24,1 Gm (podobno kot Karmina skupina), naklon tira imajo med 144,5 ° in 158,3 ° in izsrednost tira med 0,25 in 0,43.
Poglej Elipsa in Pasifajina skupina
Paul Gerber
Paul Gerber, nemški fizik, * 1854, Berlin, † 13. avgust 1909, Freiburg im Breisgau.
Poglej Elipsa in Paul Gerber
Pavrzeljenje
Pavrzeljenje je eden izmed mehanizmov brisanja oziroma (pod)tipov elipse (brisanja vsebine na fonetični ravni), pri katerem gre za brisanje večine – vendar ne celotne – glagolske zveze v drugem delu povedi; vsaj en del glagolske zveze mora ostati neizbrisan, imenujemo ga ostanek.
Poglej Elipsa in Pavrzeljenje
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Elipsa in Pšenica
Perga
Perga ali Perge (grško Πέργη Perge, turško Perge) je bila mesto v antični Anatoliji, v današnji Turčiji, nekoč prestolnica Pamfilije Secunda, zdaj v provinci Antalya na jugozahodni sredozemski obali.
Poglej Elipsa in Perga
Pesniški jezik
Pesniški jezik se imenuje tudi umetnostni jezik in je kot jezikovna zvrst, v kateri izstopa poetična funkcija, uporabljen v literarnih delih.
Poglej Elipsa in Pesniški jezik
Philippe van Lansberge
Philippe van Lansberge, nizozemski astronom, * 25. avgust 1561, Gent (sedaj Belgija), † 8. december 1632, Middelburg, Nizozemska.
Poglej Elipsa in Philippe van Lansberge
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Elipsa in Pi
Ploščina
Plôščina (tudi ploščína) je v geometriji mera za velikost geometrijskega lika oziroma dela ravnine.
Poglej Elipsa in Ploščina
Plutonovi naravni sateliti
Primerjava velikosti in barv Plutona in njegovih lun Gibanje petih Plutonovih satelitov, kot ga je posnel Vesoljski teleskop Hubble 7. julija 2012 Pluton ima pet znanih naravnih satelitov.
Poglej Elipsa in Plutonovi naravni sateliti
Podolgovati sferoid
Podolgovat sferoid Podolgovat sferoid je sferoid, ki ima polarni premer večji od ekvatorialnega.
Poglej Elipsa in Podolgovati sferoid
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Elipsa in Poissonova pega
Pojav Jarkovskega
'''Pojav Jarkovskega:''' Sila na asteroid nastane zaradi izsevanih fotonov. Na sliki je prikazana sila za progradno se gibajoči asteroid. V tem primeru komponenta sile deluje v smeri gibanja asteroida. Asteroid se v spirali oddaljuje od Sonca Pojáv Jarkovskega se kaže kot izredno majhna (netežnostna) sila, ki je posledica anizotropnega (ali odvisnega od smeri) sevanja termičnih fotonov s površine nebesnih teles.
Poglej Elipsa in Pojav Jarkovskega
Polarizacija valovanja
Polarizácija valovánja opisuje smer nihanja količine, ki valuje.
Poglej Elipsa in Polarizacija valovanja
Pot
Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.
Poglej Elipsa in Pot
Prava anomalija
Prava anomalija je označena s T. Na sliki so označeni vertorji s pomočjo katerih lahko izračunamo pravo anomalijo.. Prava anomalija (oznaka T\,\!, ali \nu\) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elipsa in Prava anomalija
Prehod Venere
Prehod Venere prek Sončeve ploskve 8. junija 2004 Prehôd Vénere je astronomski pojav, do katerega pride takrat, ko so na isti premici poravnani Sonce, Venera in Zemlja tako, da je Venera med Soncem in Zemljo.
Poglej Elipsa in Prehod Venere
Problem dveh teles
eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.
Poglej Elipsa in Problem dveh teles
Radialna hitrost
lege in hitrosti zvezde Radiálna hitróst je hitrost telesa v smeri opazovanja, oziroma njegova hitrost v smeri proti ali stran od opazovalca.
Poglej Elipsa in Radialna hitrost
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Poglej Elipsa in Ravninska krivulja
Referenčna ravnina
Referenčna ravnina je v nebesni mehaniki ravnina glede, na katero se za nebesno telo nanašajo dani elementi tira.
Poglej Elipsa in Referenčna ravnina
Resonančno čezneptunsko telo
Resonančno čezneptunsko telo je čezneptunsko telo, ki je v orbitalni resonanci z Neptunom.
Poglej Elipsa in Resonančno čezneptunsko telo
Ribja krivulja
Ribja krivulja ima obliko ribe. Ribja krivulja je negativna nožiščna krivulja elipse, ki ima nožiščno točko v fokusu posebnega primera elipse z izsrednostjo enako e^2.
Poglej Elipsa in Ribja krivulja
Ruleta (krivulja)
Dioklesove cisoide. Ruleta je v diferencialni geometriji krivulj posebna vrsta krivulje, ki posplošuje cikloide, epicikloide, hipocikloide, trohoide in involute.
Poglej Elipsa in Ruleta (krivulja)
Satelit
Prvi satelit Sputnik 1. oktobra 1957 Satelít je naravno ali umetno telo (predmet), ki se giblje po tiru (krožnici, elipsi) okrog nebesnega telesa.
Poglej Elipsa in Satelit
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elipsa in Seznam astronomskih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elipsa in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam krivulj
V seznamu krivulj so podane najpogostejše krivulje.
Poglej Elipsa in Seznam krivulj
Seznam matematičnih funkcij
Nekatere funkcije v matematiki realne ali kompleksne spremenljivke so dovolj pomembne, da si zaslužijo posebno ime.
Poglej Elipsa in Seznam matematičnih funkcij
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elipsa in Seznam matematičnih vsebin
Seznam neperiodičnih kometov
Med neperiodične komete se šteje tiste komete, ki imajo obhodno dobo 200 let in več.
Poglej Elipsa in Seznam neperiodičnih kometov
Seznam planetov v osončju
Seznam planetov v osončju navaja planete našega Osončja po definiciji Mednarodne astronomske zveze (IAU) - astronomska telesa v tiru okrog Sonca, ki so dovolj velika in masivna da dosežejo hidrostatično ravnovesje ter s svojim gravitacijskim privlakom počistijo območje svojega tira.
Poglej Elipsa in Seznam planetov v osončju
Seznami kometov
Seznami kometov so razdeljeni v dva dela.
Poglej Elipsa in Seznami kometov
Sfera
Osenčena sfera ortogonalno projekcijo nevtronske zvezde še bolj gladke. Sfêra je v matematiki površje krogle, torej dvorazsežna mnogoterost (ploskev), vložena v trirazsežni prostor.
Poglej Elipsa in Sfera
Sfernost
okroglost (vodoravno). Sfêrnost (tudi sfêričnost) je merilo, kako zelo je oblika objekta podobna obliki popolne sfere.
Poglej Elipsa in Sfernost
Sferoid
Nastanek sploščenega sfreroida. Elipsa se vrti okrog krajše osi. Sferoid je ploskev drugega reda, ki se jo dobi z vrtenjem elipse okrog ene izmed njenih glavnih (velika in mala os) osi.
Poglej Elipsa in Sferoid
Siva jelša
Síva jélša (znanstveno ime Alnus incana) je listopadno drevo severne poloble.
Poglej Elipsa in Siva jelša
Sod (posoda)
pivovarni, lesorez 1568 New York Sód je valju podobna zaprta posoda.
Poglej Elipsa in Sod (posoda)
Solarna konstanta
Solárna konstánta je gostota svetlobnega toka Sončevega elektromagnetnega sevanja (izsev (svetlobni tok) na enoto površine), merjena na zunanjem robu Zemljinega ozračja v ravnini pravokotni na sevanje, na razdalji 1 astronomske enote.
Poglej Elipsa in Solarna konstanta
Sončev čas
nadglavišču (zenitu). V točki 2 se je Zemlja zavrtela za 360 ° in oddaljena zvezda je zopet v zenitu (minil je 1 siderski dan). V točki 3 je Sonce zopet v zenitu (minil je 1 Sončev dan). Sončev čas je čas, s katerim merimo položaj Sonca na nebesni krogli.
Poglej Elipsa in Sončev čas
Sončev mrk
Popoln sončev mrk. Prikaz sence na Zemlji ob mrku. Sónčev mŕk nastane, kadar se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo na premico, Luna pa je med Zemljo in Soncem.
Poglej Elipsa in Sončev mrk
Srednja anomalija
Srednja anomalija je označena z M. Srednja anomalija (oznaka M) je v astronomiji in astrodinamiki eden izmed šestih elementov tira, ki določajo lego in hitrost nebesnega telesa.
Poglej Elipsa in Srednja anomalija
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Poglej Elipsa in Statistika
Steinerjeva veriga
Steinerjeva veriga dvanajstih črnih krožnic (''n''.
Poglej Elipsa in Steinerjeva veriga
Stožnica
Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice Razpredelnica stožnic, ''Ciklopedija'' (''Cyclopaedia''), 1728 Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino.
Poglej Elipsa in Stožnica
Struktura Zemlje
Notranje plasti Zemlje:1. Notranje jedro2. Zunanje jedro3. Plašč4. Plašč (zgornji del)5. Skorja6. Površje. Struktura Zemlje se nanaša na koncentrične sferične plasti, nad katerimi je najti zunanje sfere oziroma atmosfero in hidrosfero.
Poglej Elipsa in Struktura Zemlje
Superelipsa
Superelipsa z ''n''.
Poglej Elipsa in Superelipsa
Teme
Tême krivulje je v ravninski geometriji točka, kjer ukrivljenost krivulje doseže ekstremno (minimalno ali maksimalno) vrednost.
Poglej Elipsa in Teme
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Poglej Elipsa in Teorija kaosa
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Poglej Elipsa in Tir
Tirna hitrost
Tírna hitróst (ali vektor hitrosti v tirnici) astronomskega telesa (planeta, naravnega ali umetnega satelita ali večkratnih zvezd) je hitrost (vektor hitrosti), s katero ta telesa krožijo okoli skupnega težišča.
Poglej Elipsa in Tirna hitrost
Tisserandov kriterij
Tisserandov kriterij se uporablja v nebesni mehaniki pri opazovanju nebesnih teles (na primer kometov in asteroidov) za odločanje o tem, ali je telo isto kot telo, ki smo ga opazovali prej.
Poglej Elipsa in Tisserandov kriterij
Tisserandov parameter
Tisserandov parameter ali Tisserandova invarianta je kombinacija elementov tira v problemu treh teles.
Poglej Elipsa in Tisserandov parameter
Titanija (luna)
Titanija je največji Uranov naravni satelit. Titanijo je 11. januarja 1787 odkril William Herschel.
Poglej Elipsa in Titanija (luna)
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Poglej Elipsa in Torricellijeva trobenta
Toyota
Toyota Motor Corporation je največji svetovni in japonski proizvajalec avtomobilov.
Poglej Elipsa in Toyota
Trojanski asteroid
Hildškimi asteroidi (rjavo) Trojanski asteoridi (tudi Trojanska skupina asteroidov, oziroma Jupitrovi Trojanci) so velika skupina teles, ki se nahajajo v isti tirnici sistema Jupiter- Sonce.
Poglej Elipsa in Trojanski asteroid
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Poglej Elipsa in Ubežna hitrost
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27.
Poglej Elipsa in Ulug Beg
Uranovi naravni sateliti
Uran ima 27 znanih naravnih satelitov.
Poglej Elipsa in Uranovi naravni sateliti
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Poglej Elipsa in Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Poglej Elipsa in Venera
Vennov diagram
Vennov diagram množic A, B, in C Vennov diagram preseka ''A'' ∩ ''B'' Vennov diagrám je grafični prikaz odnosa med množicami.
Poglej Elipsa in Vennov diagram
Vozelna precesija
Vozelna precesija je precesija tirne ravnine satelita okrog vrtilne osi astronomskega telesa, kot je Zemlja.
Poglej Elipsa in Vozelna precesija
Vrzeljenje
Vrzeljenje je tip glagolskega izpusta (elipse), kjer so v neprvem sestavniku vezniških zvez glagolske oblike izpuščene oziroma izbrisane, torej se v neprvem sestavniku ne ponovijo.
Poglej Elipsa in Vrzeljenje
Zgodovina matematike
Stran iz al Hvarizmijeve ''Algebre'' iz leta 830 vozli, Larcov muzej, Lima, Peru Zgodovína matemátike je področje, ki se prvenstveno ukvarja z izvorom novih odkritij v matematiki in v manjši meri s standardnimi matematičnimi metodami in zapisi v preteklosti.
Poglej Elipsa in Zgodovina matematike
Prav tako znan kot Mala polos, Pakrog, Velika polos.