Hitreje kot brskalnik!
111 odnosi: Abell 1689, Aksion, Antinevtron, Antiproton, Atom, Žarek gama, Barion Ξ, Barion Σ, Barion Ω, Barion Δ, Barion Λ, Boltzmannova konstanta, Bozoni W' in Z', Braggova krivulja, Cezij-137, Džul, Delec alfa, Delec WIMP, Dižveplov dioksid, Dielektrik, Douglas Rayner Hartree, Eksciton, Električna energija, Elektron, Elektronegativnost, Energija, Energija fotona, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Flerovij, Foton, Gigaelektronvolt, Gravitino, Hartreejeva energija, Helij, Higgsov bozon, Hiperon, Infrardeče valovanje, Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran), Ionizirajoče sevanje, Izotopi helija, Izotopi vodika, Jedrska cepitev, Kalifornij, Kaon, Kidričeva nagrada, Kilovatna ura, Kopernicij, Kozmični žarki, Kvark, Kvark b, ..., Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Lepton, Lepton tau, Livermorij, Mednarodni sistem enot, MeV (razločitev), Mezon B, Mezon D, Mezon ρ, Mezon Υ, Mezon η, Mezon φ, Mezon J/Ψ, Moskovij, Nastanek para, Natrijev fluorid, Nihonij, Območje H I, Pentakvark, Pierre Victor Auger, Pion, Planckova energija, Polprevodnik, Pospeševalnik, Pozitron, Pozitronij, Prasevanje, Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Prepovedani pas, Pretvorba med enotami, Prožno sipanje, Prvobitni nuklid, Računska kemija, Raderfordij, Razpad alfa, Razpad beta, Red velikosti, Red velikosti (energija), Rutherfordovo sipanje, Seznam barionov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam mezonov, Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij, Skalarni mezon, Sončev veter, Stereotaktična radiokirurgija, Supersimetrija, Tenes, Tetrakvark, Tokamak, Tritij, Trojni alfa proces, Ultravijolično valovanje, Vezavna energija, Vodik. Razširi indeks (61 več) »
Abell 1689
Abell 1689 je jata galaksij v ozvezdju Device.
Novo!!: Elektronvolt in Abell 1689 · Poglej več »
Aksion
Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.
Novo!!: Elektronvolt in Aksion · Poglej več »
Antinevtron
Antinevtron (oznaka \bar n \!\) je antidelec nevtrona.
Novo!!: Elektronvolt in Antinevtron · Poglej več »
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Novo!!: Elektronvolt in Antiproton · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Elektronvolt in Atom · Poglej več »
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Novo!!: Elektronvolt in Žarek gama · Poglej več »
Barion Ξ
Barion Ξ je pripadnik skupine barionov, ki jih označujemo s Ξ.
Novo!!: Elektronvolt in Barion Ξ · Poglej več »
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Novo!!: Elektronvolt in Barion Σ · Poglej več »
Barion Ω
Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).
Novo!!: Elektronvolt in Barion Ω · Poglej več »
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Novo!!: Elektronvolt in Barion Δ · Poglej več »
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Novo!!: Elektronvolt in Barion Λ · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Elektronvolt in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
Bozoni W' in Z'
Bozoni W' in Z' so domnevni umeritveni bozoni, ki povezujejo desnosučne fermione z desnosučnimi fermioni v Standardnem modelu.
Novo!!: Elektronvolt in Bozoni W' in Z' · Poglej več »
Braggova krivulja
S slike je razvidno, da je specifična izguba energije, ki jo tkivo sprejme sprva do določene globine majhna, nato se hitro povečuje in doseže maksimum, oziroma '''Braggov vrh'''. Za njim specifična izguba energije pada proti vrednosti nič, kjer ni več absorpcije energije. Ozka in relativno lokalizirana maksimalna oddana energija je lastnost, ki se uporablja v medicini za obsevanje s hitrimi protoni. Braggova krivúlja podaja specifično izgubo energije (ki se jo lahko poveže s specifično ionizacijo) ob prehodu nabitega delca skozi snov.
Novo!!: Elektronvolt in Braggova krivulja · Poglej več »
Cezij-137
Cezij-137 (Cs-137) je umetni radioaktivni izotop cezija.
Novo!!: Elektronvolt in Cezij-137 · Poglej več »
Džul
Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.
Novo!!: Elektronvolt in Džul · Poglej več »
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Novo!!: Elektronvolt in Delec alfa · Poglej več »
Delec WIMP
Delec WIMP (ali masivni delec s šibko interakcijo, v angleščini Weakly interacting massive particle) je domnevni delec, ki naj bi v vesolju sestavljal temno snov.
Novo!!: Elektronvolt in Delec WIMP · Poglej več »
Dižveplov dioksid
Dižveplov dioksid, dimerni žveplov monoksid ali SO dimer je anorganska spojina s formulo S2O2.
Novo!!: Elektronvolt in Dižveplov dioksid · Poglej več »
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.
Novo!!: Elektronvolt in Dielektrik · Poglej več »
Douglas Rayner Hartree
Muzeju znanosti in industrije v Manchestru. Douglas Rayner Hartree, FRS, angleški matematik in fizik, * 27. marec 1897, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija, † 12. februar 1958, Cambridge.
Novo!!: Elektronvolt in Douglas Rayner Hartree · Poglej več »
Eksciton
Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.
Novo!!: Elektronvolt in Eksciton · Poglej več »
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Novo!!: Elektronvolt in Električna energija · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Elektronvolt in Elektron · Poglej več »
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Novo!!: Elektronvolt in Elektronegativnost · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Elektronvolt in Energija · Poglej več »
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Novo!!: Elektronvolt in Energija fotona · Poglej več »
Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.
Novo!!: Elektronvolt in Faktor relativne biološke učinkovitosti · Poglej več »
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Novo!!: Elektronvolt in Flerovij · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Elektronvolt in Foton · Poglej več »
Gigaelektronvolt
Gígaelektrónvolt (kratica GeV) je fizikalna enota za energijo, ki se uporablja v fiziki osnovnih delcev.
Novo!!: Elektronvolt in Gigaelektronvolt · Poglej več »
Gravitino
Gravitíno (ozanaka \tilde G \) je superpartner domnevnega delca gravitona (tenzorski bozon s spinom 2).
Novo!!: Elektronvolt in Gravitino · Poglej več »
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Novo!!: Elektronvolt in Hartreejeva energija · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Elektronvolt in Helij · Poglej več »
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Novo!!: Elektronvolt in Higgsov bozon · Poglej več »
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s. Sodelujejo v močnih interakcijah.
Novo!!: Elektronvolt in Hiperon · Poglej več »
Infrardeče valovanje
Slika majhnega psa, posneta v srednjevalovnem infrardečem (»termalnem«) območju Ínfrardéče sévanje označuje elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami, daljšimi od valovnih dolžin vidne svetlobe, a krajšimi od mikrovalovnega valovanja.
Novo!!: Elektronvolt in Infrardeče valovanje · Poglej več »
Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran)
Za vsak atom je stolpec z oznako 1 prva ionizacijska energija za ionizacijo nevtralnega atoma, stolpec z oznako 2 je druga ionizacijska energija za odstranitev drugega elektrona iz iona +1, stolpec z oznako 3 je tretja ionizacijska energija za odstranitev tretjega elektron iz iona +2 itd.
Novo!!: Elektronvolt in Ionizacijske energije elementov (podatkovna stran) · Poglej več »
Ionizirajoče sevanje
Mednarodni simbol za nevarnost ionizirajočega sevanja. Ionizirajoče sevanje zajema osnovne ali jedrske delce ali elektromagnetno valovanje, ki ima dovolj visoko energijo za ionizacijo atomov ali molekul.
Novo!!: Elektronvolt in Ionizirajoče sevanje · Poglej več »
Izotopi helija
Trenutno je znanih 9 helijevih izotopov, od 2He do 10He.
Novo!!: Elektronvolt in Izotopi helija · Poglej več »
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Novo!!: Elektronvolt in Izotopi vodika · Poglej več »
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Novo!!: Elektronvolt in Jedrska cepitev · Poglej več »
Kalifornij
Kalifornij je kemični element, srebrno sijajna kovina.
Novo!!: Elektronvolt in Kalifornij · Poglej več »
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Novo!!: Elektronvolt in Kaon · Poglej več »
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Novo!!: Elektronvolt in Kidričeva nagrada · Poglej več »
Kilovatna ura
Kilovátna úra (oznaka kWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000 J. Ena kilovatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v času 1 ure, torej v 3600 s. Mednarodni sistem enot SI uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri obračunu porabe električne energije v gospodinjstvu.
Novo!!: Elektronvolt in Kilovatna ura · Poglej več »
Kopernicij
Kopernicij je sintetični kemični element s simbolom Cn in atomskim številom 112.
Novo!!: Elektronvolt in Kopernicij · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Elektronvolt in Kozmični žarki · Poglej več »
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Novo!!: Elektronvolt in Kvark · Poglej več »
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Novo!!: Elektronvolt in Kvark b · Poglej več »
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Novo!!: Elektronvolt in Kvark c · Poglej več »
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Novo!!: Elektronvolt in Kvark d · Poglej več »
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Novo!!: Elektronvolt in Kvark s · Poglej več »
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Novo!!: Elektronvolt in Kvark t · Poglej več »
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Novo!!: Elektronvolt in Kvark u · Poglej več »
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Novo!!: Elektronvolt in Lepton · Poglej več »
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Novo!!: Elektronvolt in Lepton tau · Poglej več »
Livermorij
Livermorij je sintetični kemični element s simbolom Lv in atomskim številom 116.
Novo!!: Elektronvolt in Livermorij · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Elektronvolt in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
MeV (razločitev)
MeV ima več pomenov.
Novo!!: Elektronvolt in MeV (razločitev) · Poglej več »
Mezon B
Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).
Novo!!: Elektronvolt in Mezon B · Poglej več »
Mezon D
Mezon D (pred letom 1986 tudi mezon F) (oznaka D \) je najlažji mezon, ki vsebuje kvark c. Za fiziko osnovnih delcev je zanimiv, ker omogoča raziskovanje šibke interakcije.
Novo!!: Elektronvolt in Mezon D · Poglej več »
Mezon ρ
Mezon ρ (oznaka \rho \) je mezon, ki se pojavlja v treh oblikah, ki jih označujemo z \rho^0 \,, \rho^+ \, in \rho^- \,.
Novo!!: Elektronvolt in Mezon ρ · Poglej več »
Mezon Υ
Mezon Y ((oznaka Y \,, tudi \Upsilon \) je mezon brez okusa, ki ga sestavljata kvark b in antikvark b ali b \bar b \,. Prištevamo ga med botomonije. Odkrili so ga v Fermilabu leta 1978 (skupina E288) pod vodstvom ameriškega fizika Leona Maxa Ledermana (rojen 1922). Bil je prvi opaženi delec, ki je vseboval kvark b.
Novo!!: Elektronvolt in Mezon Υ · Poglej več »
Mezon η
Mezon η in mezon η′ (oznaka \eta \) je mezon, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v dveh oblikah, ki ju označujemo z \eta \, in \eta^\prime \,.
Novo!!: Elektronvolt in Mezon η · Poglej več »
Mezon φ
Mezon φ (oznaka \varphi \) je mezon, ki spada med vektorske mezone.
Novo!!: Elektronvolt in Mezon φ · Poglej več »
Mezon J/Ψ
Mezon J/ψ (oznaka J/\psi \) je mezon brez okusa, ki vsebuje kvark c in njegov antikvark.
Novo!!: Elektronvolt in Mezon J/Ψ · Poglej več »
Moskovij
Moskovij je sintetični kemični element s simbolom Mc in atomskim številom 115.
Novo!!: Elektronvolt in Moskovij · Poglej več »
Nastanek para
Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.
Novo!!: Elektronvolt in Nastanek para · Poglej več »
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Novo!!: Elektronvolt in Natrijev fluorid · Poglej več »
Nihonij
Nihonij je sintetični kemični element s simbolom Nh in atomskim številom 113.
Novo!!: Elektronvolt in Nihonij · Poglej več »
Območje H I
Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.
Novo!!: Elektronvolt in Območje H I · Poglej več »
Pentakvark
Pentakvark je delec, ki ga sestavlja pet kvarkov, od tega so štirje kvarki in en antikvark.
Novo!!: Elektronvolt in Pentakvark · Poglej več »
Pierre Victor Auger
Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.
Novo!!: Elektronvolt in Pierre Victor Auger · Poglej več »
Pion
Pion (oznaka \pi \) je katerikoli izmed podatomskih delcev, ki jih označujemo s \pi^0, \pi^+, \pi^- \,.
Novo!!: Elektronvolt in Pion · Poglej več »
Planckova energija
Planckova energija (oznaka E_P \) je izpeljana enota v Planckovem sistemu enot.
Novo!!: Elektronvolt in Planckova energija · Poglej več »
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Novo!!: Elektronvolt in Polprevodnik · Poglej več »
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Novo!!: Elektronvolt in Pospeševalnik · Poglej več »
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Novo!!: Elektronvolt in Pozitron · Poglej več »
Pozitronij
Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.
Novo!!: Elektronvolt in Pozitronij · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Elektronvolt in Prasevanje · Poglej več »
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Novo!!: Elektronvolt in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov · Poglej več »
Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino
Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.
Novo!!: Elektronvolt in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino · Poglej več »
Prepovedani pas
Prepovedani pas je energijski pas v območju od vrha valenčnega pasu do začetka prevodnega pasu.
Novo!!: Elektronvolt in Prepovedani pas · Poglej več »
Pretvorba med enotami
V razpredelnici spodaj so predstavljeni pretvorniki glavnih merskih enot, ki se danes uporabljajo, na enote SI.
Novo!!: Elektronvolt in Pretvorba med enotami · Poglej več »
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Novo!!: Elektronvolt in Prožno sipanje · Poglej več »
Prvobitni nuklid
skorji celinske Zemlje na osnovi atoma Prvobitni nuklidi, znani tudi kot prvobitni izotopi, so v geokemiji, geofiziki in jedrski fiziki nuklidi, ki jih najdemo na Zemlji in obstajajo v sedanji obliki že od nastanka Zemlje.
Novo!!: Elektronvolt in Prvobitni nuklid · Poglej več »
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Novo!!: Elektronvolt in Računska kemija · Poglej več »
Raderfordij
Raderfordij ali tudi rutherfordij, nekdaj znan tudi kot kurčatovij ali dubnij, je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rf in atomsko število 104.
Novo!!: Elektronvolt in Raderfordij · Poglej več »
Razpad alfa
Razpad alfa Razpad alfa je razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec α oz.
Novo!!: Elektronvolt in Razpad alfa · Poglej več »
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Novo!!: Elektronvolt in Razpad beta · Poglej več »
Red velikosti
Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.
Novo!!: Elektronvolt in Red velikosti · Poglej več »
Red velikosti (energija)
Brez opisa.
Novo!!: Elektronvolt in Red velikosti (energija) · Poglej več »
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Novo!!: Elektronvolt in Rutherfordovo sipanje · Poglej več »
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Novo!!: Elektronvolt in Seznam barionov · Poglej več »
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Novo!!: Elektronvolt in Seznam delcev · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Elektronvolt in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam mezonov
V spodnjem seznamu mezonov so prikazane značilnosti nekaterih mezonov.
Novo!!: Elektronvolt in Seznam mezonov · Poglej več »
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij
Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij vsebuje 2 · 292.
Novo!!: Elektronvolt in Seznam vseh dvočrkovnih kombinacij · Poglej več »
Skalarni mezon
Skalarni mezon je vrsta mezonov, ki imajo celotni spin enak 0 in sodo (parno) parnost (JP.
Novo!!: Elektronvolt in Skalarni mezon · Poglej več »
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Novo!!: Elektronvolt in Sončev veter · Poglej več »
Stereotaktična radiokirurgija
Stereotaktična radiokirurgija (SRK, angl. SRS) je način obsevanja, kjer se v eni ali omejenem številu frakcij (do pet) aplicira visoka tumorska doza, ki je predpisana na natančno opredeljeno in imobilizirano tarčo znotraj lobanje.
Novo!!: Elektronvolt in Stereotaktična radiokirurgija · Poglej več »
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Novo!!: Elektronvolt in Supersimetrija · Poglej več »
Tenes
Tenes je sintetični kemični element s simbolom Ts in atomskim številom 117.
Novo!!: Elektronvolt in Tenes · Poglej več »
Tetrakvark
Tetrakvark je hipotetični delec, ki bi ga sestavljali štirje kvarki, od tega dva kvarka in dva antikvarka.
Novo!!: Elektronvolt in Tetrakvark · Poglej več »
Tokamak
Tokamak je naprava, ki proizvaja toroidno (v obliki napihnjene zračnice) magnetno polje za omejevanje plazme.
Novo!!: Elektronvolt in Tokamak · Poglej več »
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Novo!!: Elektronvolt in Tritij · Poglej več »
Trojni alfa proces
Pregled trojnega procesa alfa. Trojni alfa proces je niz jedrskih fuzijskih reakcij, pri katerih se tri jedra helija-4 (delci &alpha) pretvorijo v ogljik.
Novo!!: Elektronvolt in Trojni alfa proces · Poglej več »
Ultravijolično valovanje
vesoljskega daljnogleda TRACE Últravijólično valovánje (kratica UV) je elektromagnetno valovanje z valovno dolžino krajšo od valovne dolžine vidne svetlobe, vendar daljšo od valovne dolžine rentgenskih žarkov.
Novo!!: Elektronvolt in Ultravijolično valovanje · Poglej več »
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Novo!!: Elektronvolt in Vezavna energija · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Elektronvolt in Vodik · Poglej več »
Preusmerja sem:
EV, Elektron volt, Elektronski volt, Kiloelektronvolt, MeV, Megaelektronvolt.
