Kazalo
27 odnosi: Ahhotep II., Ajgina, Artemidin tempelj v Efezu, Bezant, Bizantinski kovanci, Elektron, Elektron (razločitev), Fokaja, Jonija, Keops, Kizik, Mira (kadilo), Mitilena, Nobelova nagrada, Obarvano zlato, Peta egipčanska dinastija, Piramida, Piramidion, Rudarstvo, Sahure, Sarde, Seznam kemijskih vsebin, Srebro, Tetarteron, Uluburunski brodolom, Zlato, Zlitina.
Ahhotep II.
Ahhotep II. je bila egipčanska kraljica in verjetno velika kraljeva žena faraona Kamoza.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Ahhotep II.
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Ajgina
Artemidin tempelj v Efezu
Artemidin tempelj ali Artemizijon (grško Ἀρτεμίσιον, turško Artemis Tapınağı), manj znan kot Dianin tempelj, je bil grški tempelj, posvečen boginji Artemidi.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Artemidin tempelj v Efezu
Bezant
Jeruzalemskega kraljestva: francoski denier v evropskem slogu s podobo Božjega groba (1162–1175); kufski zlati bezant (1140–1180); zlati bezant s krščanskim simbolom (1250. leta, Britanski muzej); prvi bezanti so bili kopije dinarjev z napisi v kufski pisavi, po letu 1250 pa so jim na zahtevo papežev dodali krščanske simbole Tripolski zlati bezant z napisom v arabščini (1270–1300) in srebrni groš (1275–1287); Britanski muzej Bezant (starofrancosko besant iz latinskega bizantius aureus) je bil naziv, s katerim so v zahodni Evropi poimenovali več zlarnikov z Bližnjega vzhoda.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Bezant
Bizantinski kovanci
V Vzhodnem rimskem (Bizantinskem) cesarstvu sta se po padcu Zahodnega rimskega cesarstva sprva uporabljaki predvsem dve vrsti kovancev: zlati solid in različni bronasti kovanci.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Bizantinski kovanci
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Elektron
Elektron (razločitev)
Elektron se najpogosteje nanaša na negativno nabiti atomski delec.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Elektron (razločitev)
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Fokaja
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Jonija
Keops
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Keops
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Kizik
Mira (kadilo)
Mira (/ mɜːr /; iz aramejščine, a glej § etimologija) je naravna guma ali smola, pridobljena iz številnih majhnih, trnatih drevesnih vrst iz rodu Commiphora.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Mira (kadilo)
Mitilena
Mitilena (grško Mytilini) je mesto na jugovhodu otoka Lezbosa, ustanovljeno v 11.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Mitilena
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Nobelova nagrada
Obarvano zlato
Trikotniški diagram barve zlata glede na delež zlata, bakra (Cu) in srebra (Ag) (oz. platine, iridija) Obarvano zlato je zlitina zlata in določenih kovin v različnih razmerjih.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Obarvano zlato
Peta egipčanska dinastija
Peta dinastija Starega egipčanskega kraljestva je vladala približno 150 let od okoli 2494 do 2345 pr.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Peta egipčanska dinastija
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Piramida
Piramidion
Kairu Amenemheta III. at Dahshur Rdeče piramide v Dahšurju Piramidion je najvišji del ali vršni kamen egipčanske piramide ali obeliska.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Piramidion
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Rudarstvo
Sahure
Sahure (helenizirano) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Sahure
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Sarde
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Seznam kemijskih vsebin
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Srebro
Tetarteron
Tetarteron (grško, dobesedo četrt kovanca, četrtak) je bil naziv dveh različnih bizantinskih kovancev: zlatega, ki je bil v obtoku od 960.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Tetarteron
Uluburunski brodolom
Uluburunski brodolom – je brodolom ladje iz poznega bronaste dobe datiran v pozno 14.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Uluburunski brodolom
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Zlato
Zlitina
kovine: titan, aluminij, magnezij Zlítina (tudi zlitína) ali legúra je trdna raztopina dveh ali več kovin.
Poglej Elektron (zlata zlitina) in Zlitina
Prav tako znan kot Elektron (zlitina), Elektrum, Zeleno zlato.