Kazalo
420 odnosi: Aktinoidi, Aldehid, Amin, Amonijev ion, Anaerob, Anihilacija, Anihilacija para, Anoda, Antidelec, Antioksidant, Antivodik, Antocian, Anton Mavretič, Anton Meden, Antracen, Arheje, Aromatičnost, Atom, Atom vodika, Atomska teža, Atomska ura, Atomske enote, Atomski polmer, Atomsko jedro, Avtodinamika, Azo spojina, Šibki hipernaboj, Žarek gama, Živo srebro, Žveplov monoksid, Čarmonij, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Barion, Bazni par, Bela pritlikavka, Beta, Bethe-Blochova enačba, Biofilm, Bioluminiscenca, Biuretski test, Blok d, Blok f, Blok p, Blok periodnega sistema, Blok s, Bohrov magneton, Bohrov model atoma, Bohrov polmer, Boltzmannova konstanta, ... Razširi indeks (370 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Poglej Elektron in Aktinoidi
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Poglej Elektron in Aldehid
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Poglej Elektron in Amin
Amonijev ion
Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.
Poglej Elektron in Amonijev ion
Anaerob
sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.
Poglej Elektron in Anaerob
Anihilacija
Anihilacija ali izničenje je v fiziki pojav združitve delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija.
Poglej Elektron in Anihilacija
Anihilacija para
Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).
Poglej Elektron in Anihilacija para
Anoda
Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.
Poglej Elektron in Anoda
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Elektron in Antidelec
Antioksidant
sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.
Poglej Elektron in Antioksidant
Antivodik
Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.
Poglej Elektron in Antivodik
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Poglej Elektron in Antocian
Anton Mavretič
Anton Mavretič, slovenski elektrotehnik in akademik, * 11. december 1934, Boldraž pri Metliki, Jugoslavija, † 21. november 2019, ZDA.
Poglej Elektron in Anton Mavretič
Anton Meden
Anton Meden, slovenski kemik, * 4. september 1963, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Elektron in Anton Meden
Antracen
Antracen je eden trdnih poliaromatskih ogljikovodikov (PAH), sestavljen iz treh taljenih benzenovih obročev.
Poglej Elektron in Antracen
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Poglej Elektron in Arheje
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Elektron in Aromatičnost
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Poglej Elektron in Atom
Atom vodika
Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.
Poglej Elektron in Atom vodika
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Poglej Elektron in Atomska teža
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Poglej Elektron in Atomska ura
Atomske enote
Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.
Poglej Elektron in Atomske enote
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Poglej Elektron in Atomski polmer
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Elektron in Atomsko jedro
Avtodinamika
Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.
Poglej Elektron in Avtodinamika
Azo spojina
Splošna formula azo spojine. Azo spojine so organske spojine s splošno formulo R-N.
Poglej Elektron in Azo spojina
Šibki hipernaboj
Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.
Poglej Elektron in Šibki hipernaboj
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Poglej Elektron in Žarek gama
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Poglej Elektron in Živo srebro
Žveplov monoksid
Žveplov monoksid je anorganska spojina s formulo SO.
Poglej Elektron in Žveplov monoksid
Čarmonij
Čarmonij je vrsta kvarkonija.
Poglej Elektron in Čarmonij
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Elektron in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Elektron in Črna luknja
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Elektron in Barion
Bazni par
Bazni par gvanin-citozin s tremi vodikovimi vezmi Bazni par adenin-timin z dvema vodikovima vezema Bazni par (pogosto okrajšano bp ali samo b) je v molekularni biologiji par nukleotidnih baz na sosednjih komplementarnih verigah DNK ali RNK, ki sta med seboj povezani z vodikovimi vezmi.
Poglej Elektron in Bazni par
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Poglej Elektron in Bela pritlikavka
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Poglej Elektron in Beta
Bethe-Blochova enačba
Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.
Poglej Elektron in Bethe-Blochova enačba
Biofilm
katetru Biofilm je skupek mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih produktov kot vezni člen, ki so običajno pritrjeni na biogeno ali abiogeno podlago.
Poglej Elektron in Biofilm
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Poglej Elektron in Bioluminiscenca
Biuretski test
Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.
Poglej Elektron in Biuretski test
Blok d
right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.
Poglej Elektron in Blok d
Blok f
right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.
Poglej Elektron in Blok f
Blok p
right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.
Poglej Elektron in Blok p
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Poglej Elektron in Blok periodnega sistema
Blok s
right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.
Poglej Elektron in Blok s
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Poglej Elektron in Bohrov magneton
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Elektron in Bohrov model atoma
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Poglej Elektron in Bohrov polmer
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Elektron in Boltzmannova konstanta
Boltzmannova porazdelitev
Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.
Poglej Elektron in Boltzmannova porazdelitev
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Elektron in Bozoni W in Z
Bozoni W' in Z'
Bozoni W' in Z' so domnevni umeritveni bozoni, ki povezujejo desnosučne fermione z desnosučnimi fermioni v Standardnem modelu.
Poglej Elektron in Bozoni W' in Z'
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Elektron in Brezrazsežna količina
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Elektron in Celično dihanje
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Poglej Elektron in Comptonov pojav
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Poglej Elektron in Comptonova valovna dolžina
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Poglej Elektron in Coulomb
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Elektron in Coulombov zakon
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Poglej Elektron in Curiejeva temperatura
D-orbitala
D-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Poglej Elektron in D-orbitala
Dehidrogenaza
Dehidrogenaza je encim, ki oksidira substrat s prenosom enega ali več protonov ter dvojice elektronov na akceptor - po navadi na NAD ali NADPH ali flavinske koencime, kot sta FAD ali FMN.
Poglej Elektron in Dehidrogenaza
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Elektron in Delčnovalovna dualnost
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Poglej Elektron in Delec beta
Denitrifikacija
Denitrifikacija je kemijska reakcija, pri kateri se v nitratu (NO3−) vezan dušik pretvori v prosti dušik (N2).
Poglej Elektron in Denitrifikacija
Deprotonacija
vode Deprotonacija je odcepitev protona (vodikovega kationa H+) iz Brønsted–Lowryjeve kisline v kislo-bazični reakciji, pri čemer nastane konjugirana baza te kisline.
Poglej Elektron in Deprotonacija
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Poglej Elektron in Detektor svetlobe
Dialektika
Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.
Poglej Elektron in Dialektika
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Poglej Elektron in Diamagnetizem
Diazonijeva sol
Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.
Poglej Elektron in Diazonijeva sol
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).
Poglej Elektron in Dielektrik
Digitalna fizika
Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.
Poglej Elektron in Digitalna fizika
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Elektron in Dihalna veriga
Dioda
Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).
Poglej Elektron in Dioda
E-tvorjenka
E-tvorjenke so se v slovenščini uveljavile s pojavom t. i. novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) in nastajanjem novih načinov tvorjenja besed.
Poglej Elektron in E-tvorjenka
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Poglej Elektron in Eddingtonova meja
Efektivna masa
Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.
Poglej Elektron in Efektivna masa
Eksciton
Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.
Poglej Elektron in Eksciton
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Poglej Elektron in Eksotični atom
Eksperiment LHCb
Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).
Poglej Elektron in Eksperiment LHCb
Električna iskra
Slika udara strele na severu Poljske. Električna iskra je iskra, ki nastane, ko jakost električnega polja preseže približno 4-30 kV/cm CRC Handbook of Chemistry and Physics - dielektrična poljska jakost zraka.
Poglej Elektron in Električna iskra
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Elektron in Elektrika
Elektrofil
V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.
Poglej Elektron in Elektrofil
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Elektron in Elektrokemija
Elektroluminiscenca
računala. Uporaba katodne luminiscence za projeciranje slike na TV zaslon. Delujoča elektroluminiscenčna nočna svetilka (z močjo 0,08 W pri 230 V, iz leta 1960; premer svetila 59 mm) Eléktroluminiscénca je pojav, ki nastane pod vplivom močnega električnega polja ali električnega toka (npr.
Poglej Elektron in Elektroluminiscenca
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Elektron in Elektromagnetno valovanje
Elektron (razločitev)
Elektron se najpogosteje nanaša na negativno nabiti atomski delec.
Poglej Elektron in Elektron (razločitev)
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.
Poglej Elektron in Elektron (zlata zlitina)
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Poglej Elektron in Elektronegativnost
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Poglej Elektron in Elektronska afiniteta
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Poglej Elektron in Elektronska lupina
Elektronska vrzel
Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.
Poglej Elektron in Elektronska vrzel
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Poglej Elektron in Elektronski magnetni moment
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Elektron in Elektronski mikroskop
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Poglej Elektron in Elektronski nevtrino
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Elektron in Elektronski snop
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Elektron in Elektronvolt
Elektrostatična razelektritev
Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.
Poglej Elektron in Elektrostatična razelektritev
Element 1. periode
Element 1.
Poglej Elektron in Element 1. periode
Element 2. periode
Element 2.
Poglej Elektron in Element 2. periode
Element 3. periode
Element 3.
Poglej Elektron in Element 3. periode
Element 4. periode
Element 4.
Poglej Elektron in Element 4. periode
Element 5. periode
Element 5.
Poglej Elektron in Element 5. periode
Element 6. periode
Element 6.
Poglej Elektron in Element 6. periode
Element 7. periode
Element 7.
Poglej Elektron in Element 7. periode
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Poglej Elektron in Encim
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Poglej Elektron in Energija fotona
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Poglej Elektron in Energijski nivo
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Poglej Elektron in Enota atomske mase
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Poglej Elektron in Enotski ulomek
Ernst Emil Alexander Back
Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.
Poglej Elektron in Ernst Emil Alexander Back
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Poglej Elektron in Erwin Schrödinger
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Poglej Elektron in Etan
F-orbitala
F-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Poglej Elektron in F-orbitala
Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.
Poglej Elektron in Faktor relativne biološke učinkovitosti
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Poglej Elektron in Faradayev pojav
Faradayeva čaša
Shematski prikaz Faradayeve čaše Faradayeva čaša z zaslonko na prednji strani Faradayeva čaša je električno prevodna kovinska čaša, zasnovana za lovljenje nabitih delcev v vakuumu.
Poglej Elektron in Faradayeva čaša
Faradayeva kletka
Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.
Poglej Elektron in Faradayeva kletka
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Poglej Elektron in Faradayeva konstanta
Farmakofor
Farmakofor je v farmakologiji zbirka steričnih in elektronskih lastnosti dela molekule, ki so potrebne za zagotovitev optimalnih molekularnih interakcij s specifično biološko tarčo, kar vodi do biološkega odziva.
Poglej Elektron in Farmakofor
Ferdinand von Lindemann
Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.
Poglej Elektron in Ferdinand von Lindemann
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Poglej Elektron in Fermion
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Elektron in Fizika osnovnih delcev
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Elektron in Fizikalna konstanta
Flavinadenindinukleotid
Flavínadeníndínukleotíd (okrajšano FAD) je spojina, v kateri sta z anhidridno vezjo med dvema molekulama fosforjeve kisline povezana adenozin-5'-monofosfat in flavinmononukleotid in je prostetična skupina oksidoreduktaz.
Poglej Elektron in Flavinadenindinukleotid
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Poglej Elektron in Flerovij
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Poglej Elektron in Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescentna sijalka
Različne vrste fluorescentnih sijalk Fluorescentna sijalka je vrsta svetila, ki temelji na prehodu električnega toka skozi razredčen ioniziran plin.
Poglej Elektron in Fluorescentna sijalka
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Poglej Elektron in Fluorit
Fotoavtotrofne bakterije
Fotoavtotrofna bakterija je bakterija, ki s pomočjo svetlobne energije opravlja fotosintezo.
Poglej Elektron in Fotoavtotrofne bakterije
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Poglej Elektron in Fotodioda
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Poglej Elektron in Fotoelektrični pojav
Fotoliaza
vrste ''Anacystis nidulans''. V sredini sta vidna kofaktorja flavin adenin dinukelotid (FADH2; rumeno) in deazaflavin 8-HDF (modro). Fotoliaza je encim, ki popravlja poškodbe na DNK zaradi vpliva ultravijolične svetlobe.
Poglej Elektron in Fotoliaza
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Elektron in Foton
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Poglej Elektron in Fotonski kristal
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Poglej Elektron in Fotosinteza
Fotoupornik
Fotoupórnik (ali fotoupor) je upornik, katerega upornost se spreminja v odvisnosti od intenzitete vpadle svetlobe.
Poglej Elektron in Fotoupornik
Franck-Hertzev poskus
Franck-Hertzev poskus je bil fizikalni poskus, s katerim sta James Franck in Gustav Ludwig Hertz leta 1914 poskušala dokazati energijske nivoje atoma.
Poglej Elektron in Franck-Hertzev poskus
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Elektron in Freeman John Dyson
Friedrich August Kekulé
Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.
Poglej Elektron in Friedrich August Kekulé
Galvanski člen
Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.
Poglej Elektron in Galvanski člen
Geisslerjeva cev
neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.
Poglej Elektron in Geisslerjeva cev
George Johnstone Stoney
George Johnstone Stoney, irski fizik, * 15. februar 1826, Oakley Park pri Birru, grofija Offaly, Irska, † 5. julij 1911, London, Anglija.
Poglej Elektron in George Johnstone Stoney
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Elektron in Gibanje
Gibljivost
Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.
Poglej Elektron in Gibljivost
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Poglej Elektron in Gilbert Newton Lewis
Glavno kvantno število
Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.
Poglej Elektron in Glavno kvantno število
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Poglej Elektron in Glikoliza
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Poglej Elektron in Grafit
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Poglej Elektron in Gravitacijska fizika
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Elektron in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Poglej Elektron in Gravitacijska sklopitvena konstanta
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Poglej Elektron in Grignardova reakcija
Gustav Ludwig Hertz
Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.
Poglej Elektron in Gustav Ludwig Hertz
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Poglej Elektron in Halogen
Hans Albrecht Bethe
Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Elektron in Hans Albrecht Bethe
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Poglej Elektron in Hartreejeva energija
Haynes - Shockleyev eksperiment
V Haynes - Shockleyev eksperimentu v polprevodnik (recimo tipa n) vbrizgamo vrzeli, lahko s sunkom napetosti ali pa z laserskim pulzom.
Poglej Elektron in Haynes - Shockleyev eksperiment
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Elektron in Helij
Helij-neonov laser
right Helij-neonov laser, pogosto imenovan kar HeNe laser, je plinski laser.
Poglej Elektron in Helij-neonov laser
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Poglej Elektron in Henry Moseley
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Elektron in Higgsov bozon
Hinokitiol
Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).
Poglej Elektron in Hinokitiol
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Elektron in Hitrost svetlobe
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Poglej Elektron in Holografija
Holon
Holon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se ti utesnjeni v majhnem prostoru pri absolutni ničli.
Poglej Elektron in Holon
Hubblov čas
Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.
Poglej Elektron in Hubblov čas
Hundovo pravilo
Hundovo pravilo pravi, da elektroni zasedejo energijsko enakovredne orbitale posamično.
Poglej Elektron in Hundovo pravilo
Implozija
telo sesede samo vase, tj. sile delujejo navznoter. Implozíja ali implózija je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase.
Poglej Elektron in Implozija
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Poglej Elektron in Inkandescenca
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Poglej Elektron in Interferometrija
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Elektron in Ion
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Elektron in Ionizacija
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Elektron in Ionizacijska energija
Ionosfera
Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.
Poglej Elektron in Ionosfera
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Poglej Elektron in Ionska vez
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.
Poglej Elektron in Isaac Asimov
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Poglej Elektron in Izotopi vodika
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Poglej Elektron in Izrek H
James Franck
James Franck, nemški fizik, * 26. avgust 1882, Hamburg, Nemčija, † 21. maj 1964, Göttingen, Nemčija.
Poglej Elektron in James Franck
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Poglej Elektron in Janez Strnad
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Poglej Elektron in Jedrska fizika
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Poglej Elektron in Jedrska kemija
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Poglej Elektron in Jedrski razpad
Johannes Rydberg
Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.
Poglej Elektron in Johannes Rydberg
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Poglej Elektron in John Archibald Wheeler
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Poglej Elektron in John Stewart Bell
Jokto
Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.
Poglej Elektron in Jokto
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Poglej Elektron in Joseph John Thomson
Josip Samujilovič Šklovski
Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Elektron in Josip Samujilovič Šklovski
Julian Seymour Schwinger
Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Elektron in Julian Seymour Schwinger
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Poglej Elektron in Karbokation
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Elektron in Kation
Katodna cev
Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.
Poglej Elektron in Katodna cev
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Poglej Elektron in Kemična vez
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Elektron in Kemija
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Poglej Elektron in Kemijska reakcija
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Elektron in Kemijski element
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Poglej Elektron in Keto-enolna tavtomerija
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Poglej Elektron in Klasična mehanika
Klasični polmer elektrona
Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.
Poglej Elektron in Klasični polmer elektrona
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Poglej Elektron in Klorofil
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Poglej Elektron in Koherentno valovanje
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Poglej Elektron in Koideova enačba
Komet McNaught
Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).
Poglej Elektron in Komet McNaught
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Poglej Elektron in Kompleksna spojina
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Poglej Elektron in Koncentracija
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Elektron in Konstanta fine strukture
Koordinativna kovalentna vez
Koordinativna kovalentna vez je posebna vrsta kovalentne vezi, kjer eden od atomov v vezi prispeva oba elektrona, potrebna za nastanek vezi.
Poglej Elektron in Koordinativna kovalentna vez
Korona
Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.
Poglej Elektron in Korona
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Elektron in Korozija
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Poglej Elektron in Kovalentna vez
Kovinska vez
Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.
Poglej Elektron in Kovinska vez
Kovinski vodik
Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.
Poglej Elektron in Kovinski vodik
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Elektron in Kozmični žarki
Kriptokrom
Kriptokromi (grško - skrita barva) so razred fotoreceptivnih beljakovin pri rastlinah in živalih.
Poglej Elektron in Kriptokrom
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Poglej Elektron in Kristalografija
Ksantin oksidaza
Ksantin oksidaza ali ksantinska oksidaza je FAD vsebujoči encim v poti razgradnje purinskih baz, ki katalizira oksidacijo ksantina v sečno kislino in vodikov peroksid, pa tudi oksidacijo hipoksantina v ksantin.
Poglej Elektron in Ksantin oksidaza
Kubični model atoma
Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.
Poglej Elektron in Kubični model atoma
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Poglej Elektron in Kvantna fluktuacija
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Elektron in Kvantna gravitacija
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Elektron in Kvantna mehanika
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Poglej Elektron in Kvantno število
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Elektron in Kvark
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Elektron in Kvazidelec
Kvaziimpuls
Kvaziimpuls je gibalni količini podoben vektor, ki je povezan z elektroni v kristalni mreži.
Poglej Elektron in Kvaziimpuls
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Poglej Elektron in Landéjev množitelj g
Leptokvark
Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.
Poglej Elektron in Leptokvark
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Elektron in Lepton
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Poglej Elektron in Lepton tau
Leptonsko število
Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.
Poglej Elektron in Leptonsko število
Ligand
Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.
Poglej Elektron in Ligand
Llewellyn Hilleth Thomas
Llewellyn Hilleth Thomas, angleško-ameriški fizik in matematik, * 21. oktober 1903, London, Anglija, † 20. april 1992, Raleigh, Severna Karolina, ZDA.
Poglej Elektron in Llewellyn Hilleth Thomas
Ločitev spina in naboja
Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).
Poglej Elektron in Ločitev spina in naboja
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Poglej Elektron in Lomni količnik
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Poglej Elektron in Lorentzeva sila
Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.
Poglej Elektron in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Luminol
Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.
Poglej Elektron in Luminol
Lymanova serija
Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.
Poglej Elektron in Lymanova serija
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Poglej Elektron in Magično število (fizika)
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Elektron in Magnetizem
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Poglej Elektron in Magnetni moment
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Poglej Elektron in Magnetno kvantno število
Magnetno polje v snoveh
Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).
Poglej Elektron in Magnetno polje v snoveh
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Elektron in Masna spektrometrija
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Elektron in Matematična fizika
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Poglej Elektron in Max Born
Mário Schenberg
Mário Schenberg, brazilski elektrotehniški inženir, fizik, astrofizik, umetnostni kritik, pisatelj in politik, * 2. julij 1914, Recife, Pernambuco, Brazilija, † 10. november 1990, São Paulo, Brazilija.
Poglej Elektron in Mário Schenberg
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Poglej Elektron in Medmolekulska sila
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Elektron in Mednarodni sistem enot
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Poglej Elektron in Meglična celica
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Poglej Elektron in Mehanika
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Poglej Elektron in Metamaterial
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Poglej Elektron in Meteoroid
Mezon B
Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).
Poglej Elektron in Mezon B
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Poglej Elektron in Mikroskop
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Elektron in Mion
Mion g-2
''Magnetni obroč – skladišče za g'' −2 v Fermilabu, ki je bil prvotno zasnovan za ''poizkus G-2 v Brookhavenu''. Geometrija omogoča, da se v obroču vzpostavi zelo enakomerno magnetno polje. Mion g−2 (izgovarja se "g manj 2") je eksperiment v fiziki delcev v Fermilabu, pri katerem se meri anomalni magnetni dipolni moment miona z natančnostjo 0,14 dnm in katerega rezultat predstavlja občutljiv test standardnega modela.
Poglej Elektron in Mion g-2
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Poglej Elektron in Mol (enota)
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Elektron in Molekula
Molekularna orbitalna teorija
Molekularna orbitalna teorija je metoda za določanje molekularnih struktur, v katerih elektroni ne pripadajo posameznim vezem med atomi, ampak se obravnavajo kot da se gibljejo pod vplivom vseh atomskih jeder v molekuli.
Poglej Elektron in Molekularna orbitalna teorija
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Poglej Elektron in Moseleyjev zakon
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Poglej Elektron in Načelo komplementarnosti
Naprava za nočno gledanje
Ameriški vojak z nočnogledom Nočnogled, naprava za nočno opazovanje oziroma naprava za nočno gledanje je optična naprava, ki omogoča predstavitev podob v pogojih teme.
Poglej Elektron in Naprava za nočno gledanje
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Poglej Elektron in Naravne enote
Nastanek para
Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.
Poglej Elektron in Nastanek para
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Poglej Elektron in Natrijev fluorid
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Poglej Elektron in Nelinearna optika
Neprožni trk
Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.
Poglej Elektron in Neprožni trk
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Poglej Elektron in Nerazločljiva delca
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Poglej Elektron in Nerešeni problemi v fiziki
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Elektron in Nevtrino
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Elektron in Nevtron
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Poglej Elektron in Nevtronij
Nevtronska zvezda
alt.
Poglej Elektron in Nevtronska zvezda
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Poglej Elektron in Niels Henrik David Bohr
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Poglej Elektron in Nikola Tesla
Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nikotinamídadeníndínukleotídfosfát (okrajšano NADP) je spojina, podobna nikotinamidadenindinukleotidu, ki ima v adenozinskem delu molekule riboza-2,5-bisfosfat.
Poglej Elektron in Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nitracija
Nitracija ali nitriranje je kemijska reakcija, s katero se v kemijsko spojino vnese nitro skupino –NO2.
Poglej Elektron in Nitracija
Nitroimidazol
Nítroimidazóli so skupina protimikrobnih učinkovin, ki delujejo baktericidno proti skoraj vsem anaerobnim bakterijam, učinkoviti pa so tudi pri nekaterih okužbah s praživalmi (trihomonoza, giardioza, ameboza...). Glavni predstavnik nitroimidazolnih antibiotikov je metronidazol, novejša učinkovina iz te skupine pa je na primer tinidazol.
Poglej Elektron in Nitroimidazol
Nukleofilnost
Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.
Poglej Elektron in Nukleofilnost
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Elektron in Območje H II
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Poglej Elektron in Ogljik
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Poglej Elektron in Ogljik-14
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Poglej Elektron in Ogljikova nanocevka
Oksidacija beta
Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.
Poglej Elektron in Oksidacija beta
Oksidacija omega
Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku.
Poglej Elektron in Oksidacija omega
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Poglej Elektron in Oksidacijsko stanje
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Poglej Elektron in Okus (fizika)
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Poglej Elektron in Orbitala
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Elektron in Organska spojina
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Elektron in Osnovni naboj
Otto Halpern
Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.
Poglej Elektron in Otto Halpern
P-orbitala
P-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Poglej Elektron in P-orbitala
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Elektron in Paramagnetizem
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Poglej Elektron in Paul Adrien Maurice Dirac
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Elektron in Paulijevo izključitveno načelo
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Poglej Elektron in Periodni sistem elementov
Pierre Victor Auger
Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.
Poglej Elektron in Pierre Victor Auger
Pieter Zeeman
Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Elektron in Pieter Zeeman
Planckov naboj
Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).
Poglej Elektron in Planckov naboj
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Poglej Elektron in Planckova konstanta
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Elektron in Plazma (fizika)
Plazmon
Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.
Poglej Elektron in Plazmon
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Poglej Elektron in Podatomski delec
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Poglej Elektron in Poissonova pega
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Poglej Elektron in Pojav Čerenkova
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Poglej Elektron in Polarni sij
Polaron
Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.
Poglej Elektron in Polaron
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Poglej Elektron in Polprevodniški laser
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Elektron in Polprevodnik
Polykarp Kusch
Polykarp Kusch, nemško-ameriški fizik, * 26. januar 1911, Blankenburg, Nemčija, † 20. marec 1993, Dallas, Teksas, ZDA.
Poglej Elektron in Polykarp Kusch
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Elektron in Pospeševalnik
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Elektron in Pozitron
Pozitronij
Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.
Poglej Elektron in Pozitronij
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Elektron in Prasevanje
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Poglej Elektron in Pravilo okteta
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Poglej Elektron in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino
Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.
Poglej Elektron in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino
Prevodni pas
Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni ničli ležal nad valenčnim pasom.
Poglej Elektron in Prevodni pas
Pripajanje
Antibakterijski antibiotik prontosil. Pripajanje je elektrofilna aromatska substitucija med diazonijevo soljo, ki se imenuje tudi diazo komponenta, in anilinom, fenolom ali katero drugo aromatsko spojino, ko tvori azo spojine.
Poglej Elektron in Pripajanje
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Elektron in Prožno sipanje
Pseudomonas
Pseudomonas je rod gramnegativnih, gibljivih, aerobnih, nesporogenih bacilov, ki večinoma živijo v zemlji in vodi ter lahko povzročajo bolezni.
Poglej Elektron in Pseudomonas
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Poglej Elektron in Pulzar
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Poglej Elektron in Računska kemija
Radijski sprejemnik
V radijskih komunikacijah je radijski sprejemnik (radio) elektronska naprava, ki sprejema radijske valove in jih pretvarja v človeku razumljivo obliko.
Poglej Elektron in Radijski sprejemnik
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Poglej Elektron in Radikal (kemija)
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Poglej Elektron in Radioaktivnost
Radioluminiscenca
Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.
Poglej Elektron in Radioluminiscenca
Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo
Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo (angleško FLASH Radiotherapy) je nova tehnika obsevalnega zdravljenja (radioterapije), kjer z ultravisoko dozno hitrostjo (več kot 40 Gy/s) izsevamo predvideno dozo v eni sami frakciji.
Poglej Elektron in Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo
Radiotrofne glive
Radiotrofne glive so skupina gliv, ki verjetno uporabljajo pigment melanin za pretvorbo sevanja gama v kemično energijo za rast.
Poglej Elektron in Radiotrofne glive
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Poglej Elektron in Ramanovo sipanje
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Poglej Elektron in Razpad beta
Reaktivna kisikova spojina
Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.
Poglej Elektron in Reaktivna kisikova spojina
Red velikosti (sila)
Ker je teža sila, se nekateri izmed spodnjih primerov sklicujejo na težo predmetov pri povprečnem težnem pospešku Zemlje (9,8 m/s2).
Poglej Elektron in Red velikosti (sila)
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Poglej Elektron in Redoks reakcija
Reducirana masa
Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.
Poglej Elektron in Reducirana masa
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Elektron in Richard Phillips Feynman
Robert Andrews Millikan
Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.
Poglej Elektron in Robert Andrews Millikan
Robert Hofstadter
Robert Hofstadter, ameriški fizik, * 5. februar 1915, New York, New York, ZDA, † 17. november 1990, Stanford, Kalifornija, ZDA.
Poglej Elektron in Robert Hofstadter
Ronto
Ronto (okrajšava r) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-27 oziroma 0,000000000000000000000000001 ali eno kvadriljardino.
Poglej Elektron in Ronto
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Elektron in Ruđer Josip Bošković
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Elektron in Rutherfordovo sipanje
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Poglej Elektron in Rydbergova formula
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Poglej Elektron in Rydbergova konstanta
S-orbitala
S-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Poglej Elektron in S-orbitala
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Poglej Elektron in Sečna kislina
Selektron
Selektron (ozanaka \tilde e \) je superpartner elektrona.
Poglej Elektron in Selektron
Selenova kislina
Selenova kislina je selenova okso kislina s kemijsko formulo H2SeO4, natančneje (OH)2SeO2.
Poglej Elektron in Selenova kislina
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Poglej Elektron in Sevalni tlak
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Poglej Elektron in Seznam barionov
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Elektron in Seznam delcev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elektron in Seznam fizikalnih vsebin
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elektron in Seznam kemijskih vsebin
Sfermion
Sfermion je v razširitvi Standardnega modela s supersimetrijo, delec, ki je superpartner (superpartnerje imenujemo tudi sdelci) pripadajočega fermiona.
Poglej Elektron in Sfermion
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Poglej Elektron in Simetrija C
Sipalni presek
Pri jedrski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri (npr. jedra vodika ali devterija).
Poglej Elektron in Sipalni presek
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Elektron in Sistem enot CGS
Skupna vrtilna količina
Skupna vrtilna količina (oznaka J \) je vsota vektorjev tirne vrtilne količine in spinske vrtilne količine.
Poglej Elektron in Skupna vrtilna količina
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Poglej Elektron in Sončev veter
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Elektron in Sonoluminiscenca
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Elektron in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Elektron in Spektralna črta
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Poglej Elektron in Spin
Spinon
Spinon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se nahajajo v majhnem prostoru pri absolutni ničli Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujejo holon.
Poglej Elektron in Spinon
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Poglej Elektron in Spinor
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Elektron in Spinsko kvantno število
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Elektron in Standardni model
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Poglej Elektron in Stefanova konstanta
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Poglej Elektron in Steklo
Stjepan Mohorovičić
Stjepan Mohorovičić, hrvaški fizik, geofizik in astrofizik * 20. avgust, 1890, Bakar (Hrvaška), † 13. februar 1980, Zagreb, Hrvaška.
Poglej Elektron in Stjepan Mohorovičić
Struktura elektronskih pasov
Poenostavljen prikaz strukture elektronskih pasov v kovinah, polprevodnikih in izolatorjih. Struktura elektronskih pasov v fiziki trdne snovi opisuje področja in strukturo dovoljenih in nedovoljenih stanj elektrona v kristalni mreži.
Poglej Elektron in Struktura elektronskih pasov
Superoksid
Lewisova elektronska konfiguracija superoksidnega anionskega radikala. Šest elektronov zunanje lupine vsakega izmed kisikovih atomov je prikazano s črnimi pikami; en elektronski par si atoma delita (sredina); nesparjen elektron je prikazan zgoraj levo, dodatni elektron, ki daje negativni naboj, pa z rdečo Superoksid je spojina, ki vsebuje superoksidni anion s kemijsko formulo O−2.
Poglej Elektron in Superoksid
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Elektron in Supersimetrija
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Poglej Elektron in Supertekočnost
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Elektron in Svinec
Težki elementi
nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.
Poglej Elektron in Težki elementi
Tekstilna barvila
Tekstilna barvila.
Poglej Elektron in Tekstilna barvila
Teoretična kemija
Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.
Poglej Elektron in Teoretična kemija
Teorija valenčne vezi
Teorija valenčne vezi oziroma teorija o nastanku vezi pravi, da se vezi med atomi tvorijo, če pride zaradi tega do nove razporeditve elektronov in jeder, ki ima nižjo energijo.
Poglej Elektron in Teorija valenčne vezi
Termogene rastline
Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.
Poglej Elektron in Termogene rastline
Termogenin
Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.
Poglej Elektron in Termogenin
Termoluminiscenca
'''Faze nastanka termoluminiscence''': Snov oz. telo je obsevano z ionizirajočim sevanjem (''irradiation''); nekateri prosti elektroni, ki nastanejo zaradi obsevanja, so ujeti v metastabilnih stanjih (''storage''); pri segrevanju se ti elektroni rekombinirajo z ioni in pri prehodu v osnovno stanje oddajo foton (''eviction'').
Poglej Elektron in Termoluminiscenca
Termoluminiscentni dozimeter
Termoluminiscentni dozimeter (TLD) je naprava za merjenje ionizirajočega sevanja, ki izkorišča pojav termoluminiscence.
Poglej Elektron in Termoluminiscentni dozimeter
Thomsonov problem
Thomsonov problem je izraz za vprašanje, kako razporediti N enako nabitih elektronov, ki so na površju sfere, da bi bil njihov elektrostatski potencial zaradi Coulombove sile minimalen.
Poglej Elektron in Thomsonov problem
Thomsonovo sipanje
Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.
Poglej Elektron in Thomsonovo sipanje
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Poglej Elektron in Tirno kvantno število
Titanov tetraklorid
Titanov tetraklorid je anorganska spojina s formulo TiCl4.
Poglej Elektron in Titanov tetraklorid
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Poglej Elektron in Toplotna energija
Tranzistor
Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.
Poglej Elektron in Tranzistor
Triboluminiscenca
kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.
Poglej Elektron in Triboluminiscenca
Trimetilaluminij
Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.
Poglej Elektron in Trimetilaluminij
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Poglej Elektron in Tritij
Tunelski pojav
interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.
Poglej Elektron in Tunelski pojav
Ubikinon
Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.
Poglej Elektron in Ubikinon
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.
Poglej Elektron in Uklon
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Poglej Elektron in Uklon elektronov
Ultramarin
Ultramarin je temno modri barvni pigment, ki je bil prvotno izdelan z mletjem lapis lazuli v prah.
Poglej Elektron in Ultramarin
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Elektron in Uvod v kvantno mehaniko
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Poglej Elektron in Valovno čelo
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Poglej Elektron in Van Allenovi sevalni pasovi
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Elektron in Van der Waalsova sila
Večlistni kolimatorski sistem
Večlistni kolimatorski sistem (sistem MLC) je zgrajen iz posameznih lističev, ki se premikajo in s tem oblikujejo obsevalna polja poljubnih in asimetričnih oblik.
Poglej Elektron in Večlistni kolimatorski sistem
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Poglej Elektron in Verdetova konstanta
Vez
Véz je lahko.
Poglej Elektron in Vez
Vez π
Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.
Poglej Elektron in Vez π
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Poglej Elektron in Vezavna energija
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Poglej Elektron in Vezna črta
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Elektron in Vodik
Vrstični elektronski mikroskop
Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec Vrstični elektronski mikroskop je mikroskop, ki za opazovanje površine uporablja elektronski curek.
Poglej Elektron in Vrstični elektronski mikroskop
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Poglej Elektron in Vrstno število
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Poglej Elektron in Vzbujeno stanje
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Poglej Elektron in William Crookes
Williamsova cev
Muzeju računalniške zgodovine v Mountain Viewu v Kaliforniji Williamsova cev (tudi Williamsova pomnilniška cev), oziroma Williams-Kilburnova cev, imenovana po izumiteljih Freddieju Williamsu in Tomu Kilburnu, in razvita med letoma 1946 in 1947, je bila katodna cev, ki je služila za računalniški pomnilnik, kjer so se dvojiški podatki hranili elektronsko.
Poglej Elektron in Williamsova cev
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Elektron in Wolfgang Ernst Pauli
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Poglej Elektron in Zajetje elektrona
Zeemanov pojav
Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.
Poglej Elektron in Zeemanov pojav
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Poglej Elektron in Zemljoalkalijska kovina
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Poglej Elektron in Zrcalo
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Poglej Elektron in Zvezda pritlikavka
Prav tako znan kot Masa elektrona.
, Boltzmannova porazdelitev, Bozoni W in Z, Bozoni W' in Z', Brezrazsežna količina, Celično dihanje, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Coulomb, Coulombov zakon, Curiejeva temperatura, D-orbitala, Dehidrogenaza, Delčnovalovna dualnost, Delec beta, Denitrifikacija, Deprotonacija, Detektor svetlobe, Dialektika, Diamagnetizem, Diazonijeva sol, Dielektrik, Digitalna fizika, Dihalna veriga, Dioda, E-tvorjenka, Eddingtonova meja, Efektivna masa, Eksciton, Eksotični atom, Eksperiment LHCb, Električna iskra, Elektrika, Elektrofil, Elektrokemija, Elektroluminiscenca, Elektromagnetno valovanje, Elektron (razločitev), Elektron (zlata zlitina), Elektronegativnost, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Elektronska vrzel, Elektronski magnetni moment, Elektronski mikroskop, Elektronski nevtrino, Elektronski snop, Elektronvolt, Elektrostatična razelektritev, Element 1. periode, Element 2. periode, Element 3. periode, Element 4. periode, Element 5. periode, Element 6. periode, Element 7. periode, Encim, Energija fotona, Energijski nivo, Enota atomske mase, Enotski ulomek, Ernst Emil Alexander Back, Erwin Schrödinger, Etan, F-orbitala, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Faradayev pojav, Faradayeva čaša, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Farmakofor, Ferdinand von Lindemann, Fermion, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna konstanta, Flavinadenindinukleotid, Flerovij, Fluorescenčna spektroskopija, Fluorescentna sijalka, Fluorit, Fotoavtotrofne bakterije, Fotodioda, Fotoelektrični pojav, Fotoliaza, Foton, Fotonski kristal, Fotosinteza, Fotoupornik, Franck-Hertzev poskus, Freeman John Dyson, Friedrich August Kekulé, Galvanski člen, Geisslerjeva cev, George Johnstone Stoney, Gibanje, Gibljivost, Gilbert Newton Lewis, Glavno kvantno število, Glikoliza, Grafit, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Grignardova reakcija, Gustav Ludwig Hertz, Halogen, Hans Albrecht Bethe, Hartreejeva energija, Haynes - Shockleyev eksperiment, Helij, Helij-neonov laser, Henry Moseley, Higgsov bozon, Hinokitiol, Hitrost svetlobe, Holografija, Holon, Hubblov čas, Hundovo pravilo, Implozija, Inkandescenca, Interferometrija, Ion, Ionizacija, Ionizacijska energija, Ionosfera, Ionska vez, Isaac Asimov, Izotopi vodika, Izrek H, James Franck, Janez Strnad, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrski razpad, Johannes Rydberg, John Archibald Wheeler, John Stewart Bell, Jokto, Joseph John Thomson, Josip Samujilovič Šklovski, Julian Seymour Schwinger, Karbokation, Kation, Katodna cev, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kemijski element, Keto-enolna tavtomerija, Klasična mehanika, Klasični polmer elektrona, Klorofil, Koherentno valovanje, Koideova enačba, Komet McNaught, Kompleksna spojina, Koncentracija, Konstanta fine strukture, Koordinativna kovalentna vez, Korona, Korozija, Kovalentna vez, Kovinska vez, Kovinski vodik, Kozmični žarki, Kriptokrom, Kristalografija, Ksantin oksidaza, Kubični model atoma, Kvantna fluktuacija, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvark, Kvazidelec, Kvaziimpuls, Landéjev množitelj g, Leptokvark, Lepton, Lepton tau, Leptonsko število, Ligand, Llewellyn Hilleth Thomas, Ločitev spina in naboja, Lomni količnik, Lorentzeva sila, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Luminol, Lymanova serija, Magično število (fizika), Magnetizem, Magnetni moment, Magnetno kvantno število, Magnetno polje v snoveh, Masna spektrometrija, Matematična fizika, Max Born, Mário Schenberg, Medmolekulska sila, Mednarodni sistem enot, Meglična celica, Mehanika, Metamaterial, Meteoroid, Mezon B, Mikroskop, Mion, Mion g-2, Mol (enota), Molekula, Molekularna orbitalna teorija, Moseleyjev zakon, Načelo komplementarnosti, Naprava za nočno gledanje, Naravne enote, Nastanek para, Natrijev fluorid, Nelinearna optika, Neprožni trk, Nerazločljiva delca, Nerešeni problemi v fiziki, Nevtrino, Nevtron, Nevtronij, Nevtronska zvezda, Niels Henrik David Bohr, Nikola Tesla, Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat, Nitracija, Nitroimidazol, Nukleofilnost, Območje H II, Ogljik, Ogljik-14, Ogljikova nanocevka, Oksidacija beta, Oksidacija omega, Oksidacijsko stanje, Okus (fizika), Orbitala, Organska spojina, Osnovni naboj, Otto Halpern, P-orbitala, Paramagnetizem, Paul Adrien Maurice Dirac, Paulijevo izključitveno načelo, Periodni sistem elementov, Pierre Victor Auger, Pieter Zeeman, Planckov naboj, Planckova konstanta, Plazma (fizika), Plazmon, Podatomski delec, Poissonova pega, Pojav Čerenkova, Polarni sij, Polaron, Polprevodniški laser, Polprevodnik, Polykarp Kusch, Pospeševalnik, Pozitron, Pozitronij, Prasevanje, Pravilo okteta, Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Prevodni pas, Pripajanje, Prožno sipanje, Pseudomonas, Pulzar, Računska kemija, Radijski sprejemnik, Radikal (kemija), Radioaktivnost, Radioluminiscenca, Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo, Radiotrofne glive, Ramanovo sipanje, Razpad beta, Reaktivna kisikova spojina, Red velikosti (sila), Redoks reakcija, Reducirana masa, Richard Phillips Feynman, Robert Andrews Millikan, Robert Hofstadter, Ronto, Ruđer Josip Bošković, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, S-orbitala, Sečna kislina, Selektron, Selenova kislina, Sevalni tlak, Seznam barionov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Sfermion, Simetrija C, Sipalni presek, Sistem enot CGS, Skupna vrtilna količina, Sončev veter, Sonoluminiscenca, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spin, Spinon, Spinor, Spinsko kvantno število, Standardni model, Stefanova konstanta, Steklo, Stjepan Mohorovičić, Struktura elektronskih pasov, Superoksid, Supersimetrija, Supertekočnost, Svinec, Težki elementi, Tekstilna barvila, Teoretična kemija, Teorija valenčne vezi, Termogene rastline, Termogenin, Termoluminiscenca, Termoluminiscentni dozimeter, Thomsonov problem, Thomsonovo sipanje, Tirno kvantno število, Titanov tetraklorid, Toplotna energija, Tranzistor, Triboluminiscenca, Trimetilaluminij, Tritij, Tunelski pojav, Ubikinon, Uklon, Uklon elektronov, Ultramarin, Uvod v kvantno mehaniko, Valovno čelo, Van Allenovi sevalni pasovi, Van der Waalsova sila, Večlistni kolimatorski sistem, Verdetova konstanta, Vez, Vez π, Vezavna energija, Vezna črta, Vodik, Vrstični elektronski mikroskop, Vrstno število, Vzbujeno stanje, William Crookes, Williamsova cev, Wolfgang Ernst Pauli, Zajetje elektrona, Zeemanov pojav, Zemljoalkalijska kovina, Zrcalo, Zvezda pritlikavka.