OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 420 odnosi: Aktinoidi, Aldehid, Amin, Amonijev ion, Anaerob, Anihilacija, Anihilacija para, Anoda, Antidelec, Antioksidant, Antivodik, Antocian, Anton Mavretič, Anton Meden, Antracen, Arheje, Aromatičnost, Atom, Atom vodika, Atomska teža, Atomska ura, Atomske enote, Atomski polmer, Atomsko jedro, Avtodinamika, Azo spojina, Šibki hipernaboj, Žarek gama, Živo srebro, Žveplov monoksid, Čarmonij, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Barion, Bazni par, Bela pritlikavka, Beta, Bethe-Blochova enačba, Biofilm, Bioluminiscenca, Biuretski test, Blok d, Blok f, Blok p, Blok periodnega sistema, Blok s, Bohrov magneton, Bohrov model atoma, Bohrov polmer, Boltzmannova konstanta, ... Razširi indeks (370 več) » « Shrink indeks

Aktinoidi

Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.

Poglej Elektron in Aktinoidi

Aldehid

Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.

Poglej Elektron in Aldehid

Amin

Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.

Poglej Elektron in Amin

Amonijev ion

Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.

Poglej Elektron in Amonijev ion

Anaerob

sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.

Poglej Elektron in Anaerob

Anihilacija

Anihilacija ali izničenje je v fiziki pojav združitve delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija.

Poglej Elektron in Anihilacija

Anihilacija para

Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).

Poglej Elektron in Anihilacija para

Anoda

Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.

Poglej Elektron in Anoda

Antidelec

Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.

Poglej Elektron in Antidelec

Antioksidant

sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.

Poglej Elektron in Antioksidant

Antivodik

Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.

Poglej Elektron in Antivodik

Antocian

Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.

Poglej Elektron in Antocian

Anton Mavretič

Anton Mavretič, slovenski elektrotehnik in akademik, * 11. december 1934, Boldraž pri Metliki, Jugoslavija, † 21. november 2019, ZDA.

Poglej Elektron in Anton Mavretič

Anton Meden

Anton Meden, slovenski kemik, * 4. september 1963, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Elektron in Anton Meden

Antracen

Antracen je eden trdnih poliaromatskih ogljikovodikov (PAH), sestavljen iz treh taljenih benzenovih obročev.

Poglej Elektron in Antracen

Arheje

Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.

Poglej Elektron in Arheje

Aromatičnost

Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.

Poglej Elektron in Aromatičnost

Atom

Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.

Poglej Elektron in Atom

Atom vodika

Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.

Poglej Elektron in Atom vodika

Atomska teža

Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.

Poglej Elektron in Atomska teža

Atomska ura

Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.

Poglej Elektron in Atomska ura

Atomske enote

Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.

Poglej Elektron in Atomske enote

Atomski polmer

lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.

Poglej Elektron in Atomski polmer

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.

Poglej Elektron in Atomsko jedro

Avtodinamika

Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.

Poglej Elektron in Avtodinamika

Azo spojina

Splošna formula azo spojine. Azo spojine so organske spojine s splošno formulo R-N.

Poglej Elektron in Azo spojina

Šibki hipernaboj

Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.

Poglej Elektron in Šibki hipernaboj

Žarek gama

Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.

Poglej Elektron in Žarek gama

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Poglej Elektron in Živo srebro

Žveplov monoksid

Žveplov monoksid je anorganska spojina s formulo SO.

Poglej Elektron in Žveplov monoksid

Čarmonij

Čarmonij je vrsta kvarkonija.

Poglej Elektron in Čarmonij

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Poglej Elektron in Časovni pregled fizike črnih lukenj

Črna luknja

Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.

Poglej Elektron in Črna luknja

Barion

naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.

Poglej Elektron in Barion

Bazni par

Bazni par gvanin-citozin s tremi vodikovimi vezmi Bazni par adenin-timin z dvema vodikovima vezema Bazni par (pogosto okrajšano bp ali samo b) je v molekularni biologiji par nukleotidnih baz na sosednjih komplementarnih verigah DNK ali RNK, ki sta med seboj povezani z vodikovimi vezmi.

Poglej Elektron in Bazni par

Bela pritlikavka

Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.

Poglej Elektron in Bela pritlikavka

Beta

Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.

Poglej Elektron in Beta

Bethe-Blochova enačba

Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.

Poglej Elektron in Bethe-Blochova enačba

Biofilm

katetru Biofilm je skupek mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih produktov kot vezni člen, ki so običajno pritrjeni na biogeno ali abiogeno podlago.

Poglej Elektron in Biofilm

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Elektron in Bioluminiscenca

Biuretski test

Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.

Poglej Elektron in Biuretski test

Blok d

right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.

Poglej Elektron in Blok d

Blok f

right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.

Poglej Elektron in Blok f

Blok p

right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.

Poglej Elektron in Blok p

Blok periodnega sistema

Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.

Poglej Elektron in Blok periodnega sistema

Blok s

right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.

Poglej Elektron in Blok s

Bohrov magneton

Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.

Poglej Elektron in Bohrov magneton

Bohrov model atoma

Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.

Poglej Elektron in Bohrov model atoma

Bohrov polmer

Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.

Poglej Elektron in Bohrov polmer

Boltzmannova konstanta

Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.

Poglej Elektron in Boltzmannova konstanta

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Poglej Elektron in Boltzmannova porazdelitev

Bozoni W in Z

Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.

Poglej Elektron in Bozoni W in Z

Bozoni W' in Z'

Bozoni W' in Z' so domnevni umeritveni bozoni, ki povezujejo desnosučne fermione z desnosučnimi fermioni v Standardnem modelu.

Poglej Elektron in Bozoni W' in Z'

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Elektron in Brezrazsežna količina

Celično dihanje

Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).

Poglej Elektron in Celično dihanje

Comptonov pojav

Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.

Poglej Elektron in Comptonov pojav

Comptonova valovna dolžina

Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.

Poglej Elektron in Comptonova valovna dolžina

Coulomb

Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.

Poglej Elektron in Coulomb

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Poglej Elektron in Coulombov zakon

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Poglej Elektron in Curiejeva temperatura

D-orbitala

D-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.

Poglej Elektron in D-orbitala

Dehidrogenaza

Dehidrogenaza je encim, ki oksidira substrat s prenosom enega ali več protonov ter dvojice elektronov na akceptor - po navadi na NAD ali NADPH ali flavinske koencime, kot sta FAD ali FMN.

Poglej Elektron in Dehidrogenaza

Delčnovalovna dualnost

Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.

Poglej Elektron in Delčnovalovna dualnost

Delec beta

Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.

Poglej Elektron in Delec beta

Denitrifikacija

Denitrifikacija je kemijska reakcija, pri kateri se v nitratu (NO3−) vezan dušik pretvori v prosti dušik (N2).

Poglej Elektron in Denitrifikacija

Deprotonacija

vode Deprotonacija je odcepitev protona (vodikovega kationa H+) iz Brønsted–Lowryjeve kisline v kislo-bazični reakciji, pri čemer nastane konjugirana baza te kisline.

Poglej Elektron in Deprotonacija

Detektor svetlobe

Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.

Poglej Elektron in Detektor svetlobe

Dialektika

Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez.

Poglej Elektron in Dialektika

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Poglej Elektron in Diamagnetizem

Diazonijeva sol

Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.

Poglej Elektron in Diazonijeva sol

Dielektrik

Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč).

Poglej Elektron in Dielektrik

Digitalna fizika

Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.

Poglej Elektron in Digitalna fizika

Dihalna veriga

Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.

Poglej Elektron in Dihalna veriga

Dioda

Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).

Poglej Elektron in Dioda

E-tvorjenka

E-tvorjenke so se v slovenščini uveljavile s pojavom t. i. novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) in nastajanjem novih načinov tvorjenja besed.

Poglej Elektron in E-tvorjenka

Eddingtonova meja

Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.

Poglej Elektron in Eddingtonova meja

Efektivna masa

Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.

Poglej Elektron in Efektivna masa

Eksciton

Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.

Poglej Elektron in Eksciton

Eksotični atom

Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.

Poglej Elektron in Eksotični atom

Eksperiment LHCb

Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).

Poglej Elektron in Eksperiment LHCb

Električna iskra

Slika udara strele na severu Poljske. Električna iskra je iskra, ki nastane, ko jakost električnega polja preseže približno 4-30 kV/cm CRC Handbook of Chemistry and Physics - dielektrična poljska jakost zraka.

Poglej Elektron in Električna iskra

Elektrika

Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.

Poglej Elektron in Elektrika

Elektrofil

V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.

Poglej Elektron in Elektrofil

Elektrokemija

Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).

Poglej Elektron in Elektrokemija

Elektroluminiscenca

računala. Uporaba katodne luminiscence za projeciranje slike na TV zaslon. Delujoča elektroluminiscenčna nočna svetilka (z močjo 0,08 W pri 230 V, iz leta 1960; premer svetila 59 mm) Eléktroluminiscénca je pojav, ki nastane pod vplivom močnega električnega polja ali električnega toka (npr.

Poglej Elektron in Elektroluminiscenca

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Elektron in Elektromagnetno valovanje

Elektron (razločitev)

Elektron se najpogosteje nanaša na negativno nabiti atomski delec.

Poglej Elektron in Elektron (razločitev)

Elektron (zlata zlitina)

'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.

Poglej Elektron in Elektron (zlata zlitina)

Elektronegativnost

Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.

Poglej Elektron in Elektronegativnost

Elektronska afiniteta

Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.

Poglej Elektron in Elektronska afiniteta

Elektronska lupina

Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).

Poglej Elektron in Elektronska lupina

Elektronska vrzel

Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.

Poglej Elektron in Elektronska vrzel

Elektronski magnetni moment

Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.

Poglej Elektron in Elektronski magnetni moment

Elektronski mikroskop

Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.

Poglej Elektron in Elektronski mikroskop

Elektronski nevtrino

Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.

Poglej Elektron in Elektronski nevtrino

Elektronski snop

Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi  katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.

Poglej Elektron in Elektronski snop

Elektronvolt

Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).

Poglej Elektron in Elektronvolt

Elektrostatična razelektritev

Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.

Poglej Elektron in Elektrostatična razelektritev

Element 1. periode

  Element 1.

Poglej Elektron in Element 1. periode

Element 2. periode

  Element 2.

Poglej Elektron in Element 2. periode

Element 3. periode

Element 3.

Poglej Elektron in Element 3. periode

Element 4. periode

Element 4.

Poglej Elektron in Element 4. periode

Element 5. periode

Element 5.

Poglej Elektron in Element 5. periode

Element 6. periode

Element 6.

Poglej Elektron in Element 6. periode

Element 7. periode

Element 7.

Poglej Elektron in Element 7. periode

Encim

TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.

Poglej Elektron in Encim

Energija fotona

Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.

Poglej Elektron in Energija fotona

Energijski nivo

Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.

Poglej Elektron in Energijski nivo

Enota atomske mase

Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.

Poglej Elektron in Enota atomske mase

Enotski ulomek

Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.

Poglej Elektron in Enotski ulomek

Ernst Emil Alexander Back

Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.

Poglej Elektron in Ernst Emil Alexander Back

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Elektron in Erwin Schrödinger

Etan

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.

Poglej Elektron in Etan

F-orbitala

F-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.

Poglej Elektron in F-orbitala

Faktor relativne biološke učinkovitosti

Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.

Poglej Elektron in Faktor relativne biološke učinkovitosti

Faradayev pojav

Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.

Poglej Elektron in Faradayev pojav

Faradayeva čaša

Shematski prikaz Faradayeve čaše Faradayeva čaša z zaslonko na prednji strani Faradayeva čaša je električno prevodna kovinska čaša, zasnovana za lovljenje nabitih delcev v vakuumu.

Poglej Elektron in Faradayeva čaša

Faradayeva kletka

Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.

Poglej Elektron in Faradayeva kletka

Faradayeva konstanta

Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.

Poglej Elektron in Faradayeva konstanta

Farmakofor

Farmakofor je v farmakologiji zbirka steričnih in elektronskih lastnosti dela molekule, ki so potrebne za zagotovitev optimalnih molekularnih interakcij s specifično biološko tarčo, kar vodi do biološkega odziva.

Poglej Elektron in Farmakofor

Ferdinand von Lindemann

Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.

Poglej Elektron in Ferdinand von Lindemann

Fermion

Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.

Poglej Elektron in Fermion

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Poglej Elektron in Fizika osnovnih delcev

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Poglej Elektron in Fizikalna konstanta

Flavinadenindinukleotid

Flavínadeníndínukleotíd (okrajšano FAD) je spojina, v kateri sta z anhidridno vezjo med dvema molekulama fosforjeve kisline povezana adenozin-5'-monofosfat in flavinmononukleotid in je prostetična skupina oksidoreduktaz.

Poglej Elektron in Flavinadenindinukleotid

Flerovij

Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.

Poglej Elektron in Flerovij

Fluorescenčna spektroskopija

Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.

Poglej Elektron in Fluorescenčna spektroskopija

Fluorescentna sijalka

Različne vrste fluorescentnih sijalk Fluorescentna sijalka je vrsta svetila, ki temelji na prehodu električnega toka skozi razredčen ioniziran plin.

Poglej Elektron in Fluorescentna sijalka

Fluorit

Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.

Poglej Elektron in Fluorit

Fotoavtotrofne bakterije

Fotoavtotrofna bakterija je bakterija, ki s pomočjo svetlobne energije opravlja fotosintezo.

Poglej Elektron in Fotoavtotrofne bakterije

Fotodioda

silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.

Poglej Elektron in Fotodioda

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Poglej Elektron in Fotoelektrični pojav

Fotoliaza

vrste ''Anacystis nidulans''. V sredini sta vidna kofaktorja flavin adenin dinukelotid (FADH2; rumeno) in deazaflavin 8-HDF (modro). Fotoliaza je encim, ki popravlja poškodbe na DNK zaradi vpliva ultravijolične svetlobe.

Poglej Elektron in Fotoliaza

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Elektron in Foton

Fotonski kristal

Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.

Poglej Elektron in Fotonski kristal

Fotosinteza

listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.

Poglej Elektron in Fotosinteza

Fotoupornik

Fotoupórnik (ali fotoupor) je upornik, katerega upornost se spreminja v odvisnosti od intenzitete vpadle svetlobe.

Poglej Elektron in Fotoupornik

Franck-Hertzev poskus

Franck-Hertzev poskus je bil fizikalni poskus, s katerim sta James Franck in Gustav Ludwig Hertz leta 1914 poskušala dokazati energijske nivoje atoma.

Poglej Elektron in Franck-Hertzev poskus

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Elektron in Freeman John Dyson

Friedrich August Kekulé

Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.

Poglej Elektron in Friedrich August Kekulé

Galvanski člen

Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.

Poglej Elektron in Galvanski člen

Geisslerjeva cev

neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.

Poglej Elektron in Geisslerjeva cev

George Johnstone Stoney

George Johnstone Stoney, irski fizik, * 15. februar 1826, Oakley Park pri Birru, grofija Offaly, Irska, † 5. julij 1911, London, Anglija.

Poglej Elektron in George Johnstone Stoney

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Elektron in Gibanje

Gibljivost

Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.

Poglej Elektron in Gibljivost

Gilbert Newton Lewis

Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Elektron in Gilbert Newton Lewis

Glavno kvantno število

Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.

Poglej Elektron in Glavno kvantno število

Glikoliza

Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).

Poglej Elektron in Glikoliza

Grafit

Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.

Poglej Elektron in Grafit

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Elektron in Gravitacijska fizika

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Elektron in Gravitacijska konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Poglej Elektron in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Grignardova reakcija

Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.

Poglej Elektron in Grignardova reakcija

Gustav Ludwig Hertz

Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.

Poglej Elektron in Gustav Ludwig Hertz

Halogen

Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.

Poglej Elektron in Halogen

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Elektron in Hans Albrecht Bethe

Hartreejeva energija

Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.

Poglej Elektron in Hartreejeva energija

Haynes - Shockleyev eksperiment

V Haynes - Shockleyev eksperimentu v polprevodnik (recimo tipa n) vbrizgamo vrzeli, lahko s sunkom napetosti ali pa z laserskim pulzom.

Poglej Elektron in Haynes - Shockleyev eksperiment

Helij

Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.

Poglej Elektron in Helij

Helij-neonov laser

right Helij-neonov laser, pogosto imenovan kar HeNe laser, je plinski laser.

Poglej Elektron in Helij-neonov laser

Henry Moseley

Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).

Poglej Elektron in Henry Moseley

Higgsov bozon

Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.

Poglej Elektron in Higgsov bozon

Hinokitiol

Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).

Poglej Elektron in Hinokitiol

Hitrost svetlobe

vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.

Poglej Elektron in Hitrost svetlobe

Holografija

Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.

Poglej Elektron in Holografija

Holon

Holon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se ti utesnjeni v majhnem prostoru pri absolutni ničli.

Poglej Elektron in Holon

Hubblov čas

Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.

Poglej Elektron in Hubblov čas

Hundovo pravilo

Hundovo pravilo pravi, da elektroni zasedejo energijsko enakovredne orbitale posamično.

Poglej Elektron in Hundovo pravilo

Implozija

telo sesede samo vase, tj. sile delujejo navznoter. Implozíja ali implózija je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase.

Poglej Elektron in Implozija

Inkandescenca

oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.

Poglej Elektron in Inkandescenca

Interferometrija

razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.

Poglej Elektron in Interferometrija

Ion

Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.

Poglej Elektron in Ion

Ionizacija

Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.

Poglej Elektron in Ionizacija

Ionizacijska energija

Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.

Poglej Elektron in Ionizacijska energija

Ionosfera

Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.

Poglej Elektron in Ionosfera

Ionska vez

Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.

Poglej Elektron in Ionska vez

Isaac Asimov

Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA.

Poglej Elektron in Isaac Asimov

Izotopi vodika

Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.

Poglej Elektron in Izotopi vodika

Izrek H

Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.

Poglej Elektron in Izrek H

James Franck

James Franck, nemški fizik, * 26. avgust 1882, Hamburg, Nemčija, † 21. maj 1964, Göttingen, Nemčija.

Poglej Elektron in James Franck

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Poglej Elektron in Janez Strnad

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Poglej Elektron in Jedrska fizika

Jedrska kemija

Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.

Poglej Elektron in Jedrska kemija

Jedrski razpad

Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.

Poglej Elektron in Jedrski razpad

Johannes Rydberg

Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.

Poglej Elektron in Johannes Rydberg

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Poglej Elektron in John Archibald Wheeler

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

Poglej Elektron in John Stewart Bell

Jokto

Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.

Poglej Elektron in Jokto

Joseph John Thomson

Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.

Poglej Elektron in Joseph John Thomson

Josip Samujilovič Šklovski

Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Elektron in Josip Samujilovič Šklovski

Julian Seymour Schwinger

Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Elektron in Julian Seymour Schwinger

Karbokation

Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.

Poglej Elektron in Karbokation

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.

Poglej Elektron in Kation

Katodna cev

Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.

Poglej Elektron in Katodna cev

Kemična vez

Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.

Poglej Elektron in Kemična vez

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Elektron in Kemija

Kemijska reakcija

Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.

Poglej Elektron in Kemijska reakcija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Elektron in Kemijski element

Keto-enolna tavtomerija

Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.

Poglej Elektron in Keto-enolna tavtomerija

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Poglej Elektron in Klasična mehanika

Klasični polmer elektrona

Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.

Poglej Elektron in Klasični polmer elektrona

Klorofil

Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.

Poglej Elektron in Klorofil

Koherentno valovanje

Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.

Poglej Elektron in Koherentno valovanje

Koideova enačba

Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.

Poglej Elektron in Koideova enačba

Komet McNaught

Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).

Poglej Elektron in Komet McNaught

Kompleksna spojina

Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.

Poglej Elektron in Kompleksna spojina

Koncentracija

Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.

Poglej Elektron in Koncentracija

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Elektron in Konstanta fine strukture

Koordinativna kovalentna vez

Koordinativna kovalentna vez je posebna vrsta kovalentne vezi, kjer eden od atomov v vezi prispeva oba elektrona, potrebna za nastanek vezi.

Poglej Elektron in Koordinativna kovalentna vez

Korona

Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.

Poglej Elektron in Korona

Korozija

Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.

Poglej Elektron in Korozija

Kovalentna vez

Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.

Poglej Elektron in Kovalentna vez

Kovinska vez

Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.

Poglej Elektron in Kovinska vez

Kovinski vodik

Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.

Poglej Elektron in Kovinski vodik

Kozmični žarki

Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.

Poglej Elektron in Kozmični žarki

Kriptokrom

Kriptokromi (grško - skrita barva) so razred fotoreceptivnih beljakovin pri rastlinah in živalih.

Poglej Elektron in Kriptokrom

Kristalografija

Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.

Poglej Elektron in Kristalografija

Ksantin oksidaza

Ksantin oksidaza ali ksantinska oksidaza je FAD vsebujoči encim v poti razgradnje purinskih baz, ki katalizira oksidacijo ksantina v sečno kislino in vodikov peroksid, pa tudi oksidacijo hipoksantina v ksantin.

Poglej Elektron in Ksantin oksidaza

Kubični model atoma

Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.

Poglej Elektron in Kubični model atoma

Kvantna fluktuacija

spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.

Poglej Elektron in Kvantna fluktuacija

Kvantna gravitacija

Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.

Poglej Elektron in Kvantna gravitacija

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Elektron in Kvantna mehanika

Kvantno število

Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.

Poglej Elektron in Kvantno število

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.

Poglej Elektron in Kvark

Kvazidelec

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.

Poglej Elektron in Kvazidelec

Kvaziimpuls

Kvaziimpuls je gibalni količini podoben vektor, ki je povezan z elektroni v kristalni mreži.

Poglej Elektron in Kvaziimpuls

Landéjev množitelj g

Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.

Poglej Elektron in Landéjev množitelj g

Leptokvark

Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.

Poglej Elektron in Leptokvark

Lepton

Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.

Poglej Elektron in Lepton

Lepton tau

Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).

Poglej Elektron in Lepton tau

Leptonsko število

Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.

Poglej Elektron in Leptonsko število

Ligand

Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.

Poglej Elektron in Ligand

Llewellyn Hilleth Thomas

Llewellyn Hilleth Thomas, angleško-ameriški fizik in matematik, * 21. oktober 1903, London, Anglija, † 20. april 1992, Raleigh, Severna Karolina, ZDA.

Poglej Elektron in Llewellyn Hilleth Thomas

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).

Poglej Elektron in Ločitev spina in naboja

Lomni količnik

Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.

Poglej Elektron in Lomni količnik

Lorentzeva sila

gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.

Poglej Elektron in Lorentzeva sila

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Poglej Elektron in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Luminol

Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.

Poglej Elektron in Luminol

Lymanova serija

Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.

Poglej Elektron in Lymanova serija

Magično število (fizika)

Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.

Poglej Elektron in Magično število (fizika)

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Elektron in Magnetizem

Magnetni moment

Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.

Poglej Elektron in Magnetni moment

Magnetno kvantno število

Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.

Poglej Elektron in Magnetno kvantno število

Magnetno polje v snoveh

Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).

Poglej Elektron in Magnetno polje v snoveh

Masna spektrometrija

Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.

Poglej Elektron in Masna spektrometrija

Matematična fizika

verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.

Poglej Elektron in Matematična fizika

Max Born

Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.

Poglej Elektron in Max Born

Mário Schenberg

Mário Schenberg, brazilski elektrotehniški inženir, fizik, astrofizik, umetnostni kritik, pisatelj in politik, * 2. julij 1914, Recife, Pernambuco, Brazilija, † 10. november 1990, São Paulo, Brazilija.

Poglej Elektron in Mário Schenberg

Medmolekulska sila

Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.

Poglej Elektron in Medmolekulska sila

Mednarodni sistem enot

Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.

Poglej Elektron in Mednarodni sistem enot

Meglična celica

Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.

Poglej Elektron in Meglična celica

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Elektron in Mehanika

Metamaterial

nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.

Poglej Elektron in Metamaterial

Meteoroid

meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.

Poglej Elektron in Meteoroid

Mezon B

Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).

Poglej Elektron in Mezon B

Mikroskop

200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.

Poglej Elektron in Mikroskop

Mion

Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.

Poglej Elektron in Mion

Mion g-2

''Magnetni obroč – skladišče za g'' −2 v Fermilabu, ki je bil prvotno zasnovan za ''poizkus G-2 v Brookhavenu''. Geometrija omogoča, da se v obroču vzpostavi zelo enakomerno magnetno polje. Mion g−2 (izgovarja se "g manj 2") je eksperiment v fiziki delcev v Fermilabu, pri katerem se meri anomalni magnetni dipolni moment miona z natančnostjo 0,14 dnm in katerega rezultat predstavlja občutljiv test standardnega modela.

Poglej Elektron in Mion g-2

Mol (enota)

Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.

Poglej Elektron in Mol (enota)

Molekula

Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.

Poglej Elektron in Molekula

Molekularna orbitalna teorija

Molekularna orbitalna teorija je metoda za določanje molekularnih struktur, v katerih elektroni ne pripadajo posameznim vezem med atomi, ampak se obravnavajo kot da se gibljejo pod vplivom vseh atomskih jeder v molekuli.

Poglej Elektron in Molekularna orbitalna teorija

Moseleyjev zakon

Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.

Poglej Elektron in Moseleyjev zakon

Načelo komplementarnosti

Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.

Poglej Elektron in Načelo komplementarnosti

Naprava za nočno gledanje

Ameriški vojak z nočnogledom Nočnogled, naprava za nočno opazovanje oziroma naprava za nočno gledanje je optična naprava, ki omogoča predstavitev podob v pogojih teme.

Poglej Elektron in Naprava za nočno gledanje

Naravne enote

Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).

Poglej Elektron in Naravne enote

Nastanek para

Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.

Poglej Elektron in Nastanek para

Natrijev fluorid

Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.

Poglej Elektron in Natrijev fluorid

Nelinearna optika

Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.

Poglej Elektron in Nelinearna optika

Neprožni trk

Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.

Poglej Elektron in Neprožni trk

Nerazločljiva delca

Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.

Poglej Elektron in Nerazločljiva delca

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Poglej Elektron in Nerešeni problemi v fiziki

Nevtrino

Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.

Poglej Elektron in Nevtrino

Nevtron

barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.

Poglej Elektron in Nevtron

Nevtronij

Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.

Poglej Elektron in Nevtronij

Nevtronska zvezda

alt.

Poglej Elektron in Nevtronska zvezda

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Poglej Elektron in Niels Henrik David Bohr

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Elektron in Nikola Tesla

Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat

Nikotinamídadeníndínukleotídfosfát (okrajšano NADP) je spojina, podobna nikotinamidadenindinukleotidu, ki ima v adenozinskem delu molekule riboza-2,5-bisfosfat.

Poglej Elektron in Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat

Nitracija

Nitracija ali nitriranje je kemijska reakcija, s katero se v kemijsko spojino vnese nitro skupino –NO2.

Poglej Elektron in Nitracija

Nitroimidazol

Nítroimidazóli so skupina protimikrobnih učinkovin, ki delujejo baktericidno proti skoraj vsem anaerobnim bakterijam, učinkoviti pa so tudi pri nekaterih okužbah s praživalmi (trihomonoza, giardioza, ameboza...). Glavni predstavnik nitroimidazolnih antibiotikov je metronidazol, novejša učinkovina iz te skupine pa je na primer tinidazol.

Poglej Elektron in Nitroimidazol

Nukleofilnost

Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.

Poglej Elektron in Nukleofilnost

Območje H II

Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.

Poglej Elektron in Območje H II

Ogljik

Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.

Poglej Elektron in Ogljik

Ogljik-14

Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.

Poglej Elektron in Ogljik-14

Ogljikova nanocevka

Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.

Poglej Elektron in Ogljikova nanocevka

Oksidacija beta

Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.

Poglej Elektron in Oksidacija beta

Oksidacija omega

Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku.

Poglej Elektron in Oksidacija omega

Oksidacijsko stanje

Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.

Poglej Elektron in Oksidacijsko stanje

Okus (fizika)

Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.

Poglej Elektron in Okus (fizika)

Orbitala

Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.

Poglej Elektron in Orbitala

Organska spojina

Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).

Poglej Elektron in Organska spojina

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Poglej Elektron in Osnovni naboj

Otto Halpern

Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.

Poglej Elektron in Otto Halpern

P-orbitala

P-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.

Poglej Elektron in P-orbitala

Paramagnetizem

Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Elektron in Paramagnetizem

Paul Adrien Maurice Dirac

Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.

Poglej Elektron in Paul Adrien Maurice Dirac

Paulijevo izključitveno načelo

Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).

Poglej Elektron in Paulijevo izključitveno načelo

Periodni sistem elementov

Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.

Poglej Elektron in Periodni sistem elementov

Pierre Victor Auger

Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.

Poglej Elektron in Pierre Victor Auger

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Elektron in Pieter Zeeman

Planckov naboj

Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).

Poglej Elektron in Planckov naboj

Planckova konstanta

Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.

Poglej Elektron in Planckova konstanta

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Elektron in Plazma (fizika)

Plazmon

Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.

Poglej Elektron in Plazmon

Podatomski delec

Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.

Poglej Elektron in Podatomski delec

Poissonova pega

geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.

Poglej Elektron in Poissonova pega

Pojav Čerenkova

jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.

Poglej Elektron in Pojav Čerenkova

Polarni sij

Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.

Poglej Elektron in Polarni sij

Polaron

Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.

Poglej Elektron in Polaron

Polprevodniški laser

Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.

Poglej Elektron in Polprevodniški laser

Polprevodnik

Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.

Poglej Elektron in Polprevodnik

Polykarp Kusch

Polykarp Kusch, nemško-ameriški fizik, * 26. januar 1911, Blankenburg, Nemčija, † 20. marec 1993, Dallas, Teksas, ZDA.

Poglej Elektron in Polykarp Kusch

Pospeševalnik

Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.

Poglej Elektron in Pospeševalnik

Pozitron

Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.

Poglej Elektron in Pozitron

Pozitronij

Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.

Poglej Elektron in Pozitronij

Prasevanje

Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.

Poglej Elektron in Prasevanje

Pravilo okteta

Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.

Poglej Elektron in Pravilo okteta

Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov

Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.

Poglej Elektron in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov

Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.

Poglej Elektron in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino

Prevodni pas

Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni ničli ležal nad valenčnim pasom.

Poglej Elektron in Prevodni pas

Pripajanje

Antibakterijski antibiotik prontosil. Pripajanje je elektrofilna aromatska substitucija med diazonijevo soljo, ki se imenuje tudi diazo komponenta, in anilinom, fenolom ali katero drugo aromatsko spojino, ko tvori azo spojine.

Poglej Elektron in Pripajanje

Prožno sipanje

Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.

Poglej Elektron in Prožno sipanje

Pseudomonas

Pseudomonas je rod gramnegativnih, gibljivih, aerobnih, nesporogenih bacilov, ki večinoma živijo v zemlji in vodi ter lahko povzročajo bolezni.

Poglej Elektron in Pseudomonas

Pulzar

Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.

Poglej Elektron in Pulzar

Računska kemija

teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.

Poglej Elektron in Računska kemija

Radijski sprejemnik

V radijskih komunikacijah je radijski sprejemnik (radio) elektronska naprava, ki sprejema radijske valove in jih pretvarja v človeku razumljivo obliko.

Poglej Elektron in Radijski sprejemnik

Radikal (kemija)

Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.

Poglej Elektron in Radikal (kemija)

Radioaktivnost

Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.

Poglej Elektron in Radioaktivnost

Radioluminiscenca

Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.

Poglej Elektron in Radioluminiscenca

Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo

Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo (angleško FLASH Radiotherapy) je nova tehnika obsevalnega zdravljenja (radioterapije), kjer z ultravisoko dozno hitrostjo (več kot 40 Gy/s) izsevamo predvideno dozo v eni sami frakciji.

Poglej Elektron in Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo

Radiotrofne glive

Radiotrofne glive so skupina gliv, ki verjetno uporabljajo pigment melanin za pretvorbo sevanja gama v kemično energijo za rast.

Poglej Elektron in Radiotrofne glive

Ramanovo sipanje

Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.

Poglej Elektron in Ramanovo sipanje

Razpad beta

Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.

Poglej Elektron in Razpad beta

Reaktivna kisikova spojina

Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.

Poglej Elektron in Reaktivna kisikova spojina

Red velikosti (sila)

Ker je teža sila, se nekateri izmed spodnjih primerov sklicujejo na težo predmetov pri povprečnem težnem pospešku Zemlje (9,8 m/s2).

Poglej Elektron in Red velikosti (sila)

Redoks reakcija

Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.

Poglej Elektron in Redoks reakcija

Reducirana masa

Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.

Poglej Elektron in Reducirana masa

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Elektron in Richard Phillips Feynman

Robert Andrews Millikan

Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.

Poglej Elektron in Robert Andrews Millikan

Robert Hofstadter

Robert Hofstadter, ameriški fizik, * 5. februar 1915, New York, New York, ZDA, † 17. november 1990, Stanford, Kalifornija, ZDA.

Poglej Elektron in Robert Hofstadter

Ronto

Ronto (okrajšava r) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-27 oziroma 0,000000000000000000000000001 ali eno kvadriljardino.

Poglej Elektron in Ronto

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Elektron in Ruđer Josip Bošković

Rutherfordovo sipanje

Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.

Poglej Elektron in Rutherfordovo sipanje

Rydbergova formula

Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.

Poglej Elektron in Rydbergova formula

Rydbergova konstanta

Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.

Poglej Elektron in Rydbergova konstanta

S-orbitala

S-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.

Poglej Elektron in S-orbitala

Sečna kislina

Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.

Poglej Elektron in Sečna kislina

Selektron

Selektron (ozanaka \tilde e \) je superpartner elektrona.

Poglej Elektron in Selektron

Selenova kislina

Selenova kislina je selenova okso kislina s kemijsko formulo H2SeO4, natančneje (OH)2SeO2.

Poglej Elektron in Selenova kislina

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Poglej Elektron in Sevalni tlak

Seznam barionov

Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.

Poglej Elektron in Seznam barionov

Seznam delcev

Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.

Poglej Elektron in Seznam delcev

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Elektron in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam kemijskih vsebin

Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Elektron in Seznam kemijskih vsebin

Sfermion

Sfermion je v razširitvi Standardnega modela s supersimetrijo, delec, ki je superpartner (superpartnerje imenujemo tudi sdelci) pripadajočega fermiona.

Poglej Elektron in Sfermion

Simetrija C

Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.

Poglej Elektron in Simetrija C

Sipalni presek

Pri jedrski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri (npr. jedra vodika ali devterija).

Poglej Elektron in Sipalni presek

Sistem enot CGS

Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.

Poglej Elektron in Sistem enot CGS

Skupna vrtilna količina

Skupna vrtilna količina (oznaka J \) je vsota vektorjev tirne vrtilne količine in spinske vrtilne količine.

Poglej Elektron in Skupna vrtilna količina

Sončev veter

Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.

Poglej Elektron in Sončev veter

Sonoluminiscenca

Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.

Poglej Elektron in Sonoluminiscenca

Spekter elektromagnetnega valovanja

Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.

Poglej Elektron in Spekter elektromagnetnega valovanja

Spektralna črta

Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.

Poglej Elektron in Spektralna črta

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.

Poglej Elektron in Spin

Spinon

Spinon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se nahajajo v majhnem prostoru pri absolutni ničli Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujejo holon.

Poglej Elektron in Spinon

Spinor

Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.

Poglej Elektron in Spinor

Spinsko kvantno število

Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.

Poglej Elektron in Spinsko kvantno število

Standardni model

Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.

Poglej Elektron in Standardni model

Stefanova konstanta

Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.

Poglej Elektron in Stefanova konstanta

Steklo

Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.

Poglej Elektron in Steklo

Stjepan Mohorovičić

Stjepan Mohorovičić, hrvaški fizik, geofizik in astrofizik * 20. avgust, 1890, Bakar (Hrvaška), † 13. februar 1980, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Elektron in Stjepan Mohorovičić

Struktura elektronskih pasov

Poenostavljen prikaz strukture elektronskih pasov v kovinah, polprevodnikih in izolatorjih. Struktura elektronskih pasov v fiziki trdne snovi opisuje področja in strukturo dovoljenih in nedovoljenih stanj elektrona v kristalni mreži.

Poglej Elektron in Struktura elektronskih pasov

Superoksid

Lewisova elektronska konfiguracija superoksidnega anionskega radikala. Šest elektronov zunanje lupine vsakega izmed kisikovih atomov je prikazano s črnimi pikami; en elektronski par si atoma delita (sredina); nesparjen elektron je prikazan zgoraj levo, dodatni elektron, ki daje negativni naboj, pa z rdečo Superoksid je spojina, ki vsebuje superoksidni anion s kemijsko formulo O−2.

Poglej Elektron in Superoksid

Supersimetrija

Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.

Poglej Elektron in Supersimetrija

Supertekočnost

1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.

Poglej Elektron in Supertekočnost

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Elektron in Svinec

Težki elementi

nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.

Poglej Elektron in Težki elementi

Tekstilna barvila

Tekstilna barvila.

Poglej Elektron in Tekstilna barvila

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Poglej Elektron in Teoretična kemija

Teorija valenčne vezi

Teorija valenčne vezi oziroma teorija o nastanku vezi pravi, da se vezi med atomi tvorijo, če pride zaradi tega do nove razporeditve elektronov in jeder, ki ima nižjo energijo.

Poglej Elektron in Teorija valenčne vezi

Termogene rastline

Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.

Poglej Elektron in Termogene rastline

Termogenin

Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.

Poglej Elektron in Termogenin

Termoluminiscenca

'''Faze nastanka termoluminiscence''': Snov oz. telo je obsevano z ionizirajočim sevanjem (''irradiation''); nekateri prosti elektroni, ki nastanejo zaradi obsevanja, so ujeti v metastabilnih stanjih (''storage''); pri segrevanju se ti elektroni rekombinirajo z ioni in pri prehodu v osnovno stanje oddajo foton (''eviction'').

Poglej Elektron in Termoluminiscenca

Termoluminiscentni dozimeter

Termoluminiscentni dozimeter (TLD) je naprava za merjenje ionizirajočega sevanja, ki izkorišča pojav termoluminiscence.

Poglej Elektron in Termoluminiscentni dozimeter

Thomsonov problem

Thomsonov problem je izraz za vprašanje, kako razporediti N enako nabitih elektronov, ki so na površju sfere, da bi bil njihov elektrostatski potencial zaradi Coulombove sile minimalen.

Poglej Elektron in Thomsonov problem

Thomsonovo sipanje

Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.

Poglej Elektron in Thomsonovo sipanje

Tirno kvantno število

Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.

Poglej Elektron in Tirno kvantno število

Titanov tetraklorid

Titanov tetraklorid je anorganska spojina s formulo TiCl4.

Poglej Elektron in Titanov tetraklorid

Toplotna energija

Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.

Poglej Elektron in Toplotna energija

Tranzistor

Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.

Poglej Elektron in Tranzistor

Triboluminiscenca

kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.

Poglej Elektron in Triboluminiscenca

Trimetilaluminij

Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.

Poglej Elektron in Trimetilaluminij

Tritij

Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.

Poglej Elektron in Tritij

Tunelski pojav

interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.

Poglej Elektron in Tunelski pojav

Ubikinon

Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.

Poglej Elektron in Ubikinon

Uklon

snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot.

Poglej Elektron in Uklon

Uklon elektronov

Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.

Poglej Elektron in Uklon elektronov

Ultramarin

Ultramarin je temno modri barvni pigment, ki je bil prvotno izdelan z mletjem lapis lazuli v prah.

Poglej Elektron in Ultramarin

Uvod v kvantno mehaniko

Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.

Poglej Elektron in Uvod v kvantno mehaniko

Valovno čelo

ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.

Poglej Elektron in Valovno čelo

Van Allenovi sevalni pasovi

Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.

Poglej Elektron in Van Allenovi sevalni pasovi

Van der Waalsova sila

Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.

Poglej Elektron in Van der Waalsova sila

Večlistni kolimatorski sistem

Večlistni kolimatorski sistem (sistem MLC) je zgrajen iz posameznih lističev, ki se premikajo in s tem oblikujejo obsevalna polja poljubnih in asimetričnih oblik.

Poglej Elektron in Večlistni kolimatorski sistem

Verdetova konstanta

Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.

Poglej Elektron in Verdetova konstanta

Vez

Véz je lahko.

Poglej Elektron in Vez

Vez π

Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.

Poglej Elektron in Vez π

Vezavna energija

V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.

Poglej Elektron in Vezavna energija

Vezna črta

Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.

Poglej Elektron in Vezna črta

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Elektron in Vodik

Vrstični elektronski mikroskop

Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec Vrstični elektronski mikroskop je mikroskop, ki za opazovanje površine uporablja elektronski curek.

Poglej Elektron in Vrstični elektronski mikroskop

Vrstno število

Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.

Poglej Elektron in Vrstno število

Vzbujeno stanje

Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.

Poglej Elektron in Vzbujeno stanje

William Crookes

Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.

Poglej Elektron in William Crookes

Williamsova cev

Muzeju računalniške zgodovine v Mountain Viewu v Kaliforniji Williamsova cev (tudi Williamsova pomnilniška cev), oziroma Williams-Kilburnova cev, imenovana po izumiteljih Freddieju Williamsu in Tomu Kilburnu, in razvita med letoma 1946 in 1947, je bila katodna cev, ki je služila za računalniški pomnilnik, kjer so se dvojiški podatki hranili elektronsko.

Poglej Elektron in Williamsova cev

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Elektron in Wolfgang Ernst Pauli

Zajetje elektrona

Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.

Poglej Elektron in Zajetje elektrona

Zeemanov pojav

Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.

Poglej Elektron in Zeemanov pojav

Zemljoalkalijska kovina

Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.

Poglej Elektron in Zemljoalkalijska kovina

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Elektron in Zrcalo

Zvezda pritlikavka

Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.

Poglej Elektron in Zvezda pritlikavka

Prav tako znan kot Masa elektrona.

, Boltzmannova porazdelitev, Bozoni W in Z, Bozoni W' in Z', Brezrazsežna količina, Celično dihanje, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Coulomb, Coulombov zakon, Curiejeva temperatura, D-orbitala, Dehidrogenaza, Delčnovalovna dualnost, Delec beta, Denitrifikacija, Deprotonacija, Detektor svetlobe, Dialektika, Diamagnetizem, Diazonijeva sol, Dielektrik, Digitalna fizika, Dihalna veriga, Dioda, E-tvorjenka, Eddingtonova meja, Efektivna masa, Eksciton, Eksotični atom, Eksperiment LHCb, Električna iskra, Elektrika, Elektrofil, Elektrokemija, Elektroluminiscenca, Elektromagnetno valovanje, Elektron (razločitev), Elektron (zlata zlitina), Elektronegativnost, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Elektronska vrzel, Elektronski magnetni moment, Elektronski mikroskop, Elektronski nevtrino, Elektronski snop, Elektronvolt, Elektrostatična razelektritev, Element 1. periode, Element 2. periode, Element 3. periode, Element 4. periode, Element 5. periode, Element 6. periode, Element 7. periode, Encim, Energija fotona, Energijski nivo, Enota atomske mase, Enotski ulomek, Ernst Emil Alexander Back, Erwin Schrödinger, Etan, F-orbitala, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Faradayev pojav, Faradayeva čaša, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Farmakofor, Ferdinand von Lindemann, Fermion, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna konstanta, Flavinadenindinukleotid, Flerovij, Fluorescenčna spektroskopija, Fluorescentna sijalka, Fluorit, Fotoavtotrofne bakterije, Fotodioda, Fotoelektrični pojav, Fotoliaza, Foton, Fotonski kristal, Fotosinteza, Fotoupornik, Franck-Hertzev poskus, Freeman John Dyson, Friedrich August Kekulé, Galvanski člen, Geisslerjeva cev, George Johnstone Stoney, Gibanje, Gibljivost, Gilbert Newton Lewis, Glavno kvantno število, Glikoliza, Grafit, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Grignardova reakcija, Gustav Ludwig Hertz, Halogen, Hans Albrecht Bethe, Hartreejeva energija, Haynes - Shockleyev eksperiment, Helij, Helij-neonov laser, Henry Moseley, Higgsov bozon, Hinokitiol, Hitrost svetlobe, Holografija, Holon, Hubblov čas, Hundovo pravilo, Implozija, Inkandescenca, Interferometrija, Ion, Ionizacija, Ionizacijska energija, Ionosfera, Ionska vez, Isaac Asimov, Izotopi vodika, Izrek H, James Franck, Janez Strnad, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrski razpad, Johannes Rydberg, John Archibald Wheeler, John Stewart Bell, Jokto, Joseph John Thomson, Josip Samujilovič Šklovski, Julian Seymour Schwinger, Karbokation, Kation, Katodna cev, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kemijski element, Keto-enolna tavtomerija, Klasična mehanika, Klasični polmer elektrona, Klorofil, Koherentno valovanje, Koideova enačba, Komet McNaught, Kompleksna spojina, Koncentracija, Konstanta fine strukture, Koordinativna kovalentna vez, Korona, Korozija, Kovalentna vez, Kovinska vez, Kovinski vodik, Kozmični žarki, Kriptokrom, Kristalografija, Ksantin oksidaza, Kubični model atoma, Kvantna fluktuacija, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvark, Kvazidelec, Kvaziimpuls, Landéjev množitelj g, Leptokvark, Lepton, Lepton tau, Leptonsko število, Ligand, Llewellyn Hilleth Thomas, Ločitev spina in naboja, Lomni količnik, Lorentzeva sila, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Luminol, Lymanova serija, Magično število (fizika), Magnetizem, Magnetni moment, Magnetno kvantno število, Magnetno polje v snoveh, Masna spektrometrija, Matematična fizika, Max Born, Mário Schenberg, Medmolekulska sila, Mednarodni sistem enot, Meglična celica, Mehanika, Metamaterial, Meteoroid, Mezon B, Mikroskop, Mion, Mion g-2, Mol (enota), Molekula, Molekularna orbitalna teorija, Moseleyjev zakon, Načelo komplementarnosti, Naprava za nočno gledanje, Naravne enote, Nastanek para, Natrijev fluorid, Nelinearna optika, Neprožni trk, Nerazločljiva delca, Nerešeni problemi v fiziki, Nevtrino, Nevtron, Nevtronij, Nevtronska zvezda, Niels Henrik David Bohr, Nikola Tesla, Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat, Nitracija, Nitroimidazol, Nukleofilnost, Območje H II, Ogljik, Ogljik-14, Ogljikova nanocevka, Oksidacija beta, Oksidacija omega, Oksidacijsko stanje, Okus (fizika), Orbitala, Organska spojina, Osnovni naboj, Otto Halpern, P-orbitala, Paramagnetizem, Paul Adrien Maurice Dirac, Paulijevo izključitveno načelo, Periodni sistem elementov, Pierre Victor Auger, Pieter Zeeman, Planckov naboj, Planckova konstanta, Plazma (fizika), Plazmon, Podatomski delec, Poissonova pega, Pojav Čerenkova, Polarni sij, Polaron, Polprevodniški laser, Polprevodnik, Polykarp Kusch, Pospeševalnik, Pozitron, Pozitronij, Prasevanje, Pravilo okteta, Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Prevodni pas, Pripajanje, Prožno sipanje, Pseudomonas, Pulzar, Računska kemija, Radijski sprejemnik, Radikal (kemija), Radioaktivnost, Radioluminiscenca, Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo, Radiotrofne glive, Ramanovo sipanje, Razpad beta, Reaktivna kisikova spojina, Red velikosti (sila), Redoks reakcija, Reducirana masa, Richard Phillips Feynman, Robert Andrews Millikan, Robert Hofstadter, Ronto, Ruđer Josip Bošković, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, S-orbitala, Sečna kislina, Selektron, Selenova kislina, Sevalni tlak, Seznam barionov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Sfermion, Simetrija C, Sipalni presek, Sistem enot CGS, Skupna vrtilna količina, Sončev veter, Sonoluminiscenca, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spin, Spinon, Spinor, Spinsko kvantno število, Standardni model, Stefanova konstanta, Steklo, Stjepan Mohorovičić, Struktura elektronskih pasov, Superoksid, Supersimetrija, Supertekočnost, Svinec, Težki elementi, Tekstilna barvila, Teoretična kemija, Teorija valenčne vezi, Termogene rastline, Termogenin, Termoluminiscenca, Termoluminiscentni dozimeter, Thomsonov problem, Thomsonovo sipanje, Tirno kvantno število, Titanov tetraklorid, Toplotna energija, Tranzistor, Triboluminiscenca, Trimetilaluminij, Tritij, Tunelski pojav, Ubikinon, Uklon, Uklon elektronov, Ultramarin, Uvod v kvantno mehaniko, Valovno čelo, Van Allenovi sevalni pasovi, Van der Waalsova sila, Večlistni kolimatorski sistem, Verdetova konstanta, Vez, Vez π, Vezavna energija, Vezna črta, Vodik, Vrstični elektronski mikroskop, Vrstno število, Vzbujeno stanje, William Crookes, Williamsova cev, Wolfgang Ernst Pauli, Zajetje elektrona, Zeemanov pojav, Zemljoalkalijska kovina, Zrcalo, Zvezda pritlikavka.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti