Hitreje kot brskalnik!
422 odnosi: Aktinoidi, Aldehid, Amin, Amonijev ion, Anaerob, Anihilacija, Anihilacija para, Anoda, Antidelec, Antioksidant, Antivodik, Antocian, Anton Mavretič, Anton Meden, Antracen, Apéryjeva konstanta, Arheje, Aromatičnost, Atom, Atom vodika, Atomska teža, Atomska ura, Atomske enote, Atomski polmer, Atomsko jedro, Avtodinamika, Azo spojina, Šibki hipernaboj, Žarek gama, Živo srebro, Žveplov monoksid, Čarmonij, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Barion, Bazni par, Bela pritlikavka, Beta, Bethe-Blochova enačba, Biofilm, Bioluminiscenca, Biuretski test, Blok d, Blok f, Blok p, Blok periodnega sistema, Blok s, Bohrov magneton, Bohrov model atoma, Bohrov polmer, ..., Boltzmannova konstanta, Boltzmannova porazdelitev, Bozoni W in Z, Bozoni W' in Z', Brezrazsežna količina, Celično dihanje, Comptonov pojav, Comptonova valovna dolžina, Coulomb, Coulombov zakon, Curiejeva temperatura, D-orbitala, Dehidrogenaza, Delčnovalovna dualnost, Delec beta, Denitrifikacija, Deprotonacija, Detektor svetlobe, Dialektika, Diamagnetizem, Diazonijeva sol, Dielektrik, Digitalna fizika, Dihalna veriga, Dioda, E-tvorjenka, Eddingtonova meja, Efektivna masa, Eksciton, Eksotični atom, Eksperiment LHCb, Električna iskra, Elektrika, Elektrofil, Elektrokemija, Elektroluminiscenca, Elektromagnetno valovanje, Elektron (razločitev), Elektron (zlata zlitina), Elektronegativnost, Elektronska afiniteta, Elektronska lupina, Elektronska vrzel, Elektronski magnetni moment, Elektronski mikroskop, Elektronski nevtrino, Elektronski snop, Elektronvolt, Elektrostatična razelektritev, Element 1. periode, Element 2. periode, Element 3. periode, Element 4. periode, Element 5. periode, Element 6. periode, Element 7. periode, Encim, Energija fotona, Energijski nivo, Enota atomske mase, Enotski ulomek, Ernst Emil Alexander Back, Erwin Schrödinger, Etan, F-orbitala, Faktor relativne biološke učinkovitosti, Faradayev pojav, Faradayeva čaša, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Farmakofor, Ferdinand von Lindemann, Fermion, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna konstanta, Flavinadenindinukleotid, Flerovij, Fluorescenčna spektroskopija, Fluorescentna sijalka, Fluorit, Fotoavtotrofne bakterije, Fotodioda, Fotoelektrični pojav, Fotoliaza, Foton, Fotonski kristal, Fotosinteza, Fotoupornik, Franck-Hertzev poskus, Freeman John Dyson, Friedrich August Kekulé, Galvanski člen, Geisslerjeva cev, George Johnstone Stoney, Gibanje, Gibljivost, Gilbert Newton Lewis, Glavno kvantno število, Glikoliza, Grafit, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Grignardova reakcija, Gustav Ludwig Hertz, Halogen, Hans Albrecht Bethe, Hartreejeva energija, Haynes - Shockleyev eksperiment, Helij, Helij-neonov laser, Henry Moseley, Higgsov bozon, Hinokitiol, Hitrost svetlobe, Holografija, Holon, Hubblov čas, Hundovo pravilo, Implozija, Inkandescenca, Interferometrija, Ion, Ionizacija, Ionizacijska energija, Ionosfera, Ionska vez, Isaac Asimov, Izotopi vodika, Izrek H, James Franck, Janez Strnad, Jedrska fizika, Jedrska kemija, Jedrski razpad, Johannes Rydberg, John Archibald Wheeler, John Stewart Bell, Jokto, Joseph John Thomson, Josip Samujilovič Šklovski, Julian Seymour Schwinger, Karbokation, Kation, Katodna cev, Kemična vez, Kemija, Kemijska reakcija, Kemijski element, Keto-enolna tavtomerija, Klasična mehanika, Klasični polmer elektrona, Klorofil, Koherentno valovanje, Koideova enačba, Komet McNaught, Kompleksna spojina, Koncentracija, Konstanta fine strukture, Koordinativna kovalentna vez, Korona, Korozija, Kovalentna vez, Kovinska vez, Kovinski vodik, Kozmični žarki, Kriptokrom, Kristalografija, Ksantin oksidaza, Kubični model atoma, Kvantna fluktuacija, Kvantna gravitacija, Kvantna mehanika, Kvantno število, Kvark, Kvazidelec, Kvaziimpuls, Landéjev množitelj g, Leptokvark, Lepton, Lepton tau, Leptonsko število, Ligand, Llewellyn Hilleth Thomas, Ločitev spina in naboja, Lomni količnik, Lorentzeva sila, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Luminol, Lymanova serija, Magično število (fizika), Magnetizem, Magnetni moment, Magnetno kvantno število, Magnetno polje v snoveh, Masna spektrometrija, Matematična fizika, Max Born, Mário Schenberg, Medmolekulska sila, Mednarodni sistem enot, Meglična celica, Mehanika, Metamaterial, Meteoroid, Mezon B, Mikroskop, Mion, Mion g-2, Mol (enota), Molekula, Molekularna orbitalna teorija, Moseleyjev zakon, Načelo komplementarnosti, Naprava za nočno gledanje, Naravne enote, Nastanek para, Natrijev fluorid, Nelinearna optika, Neprožni trk, Nerazločljiva delca, Nerešeni problemi v fiziki, Nevtrino, Nevtron, Nevtronij, Nevtronska zvezda, Niels Henrik David Bohr, Nikola Tesla, Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat, Nitracija, Nitroimidazol, Nukleofilnost, Območje H II, Ogljik, Ogljik-14, Ogljikova nanocevka, Oksidacija beta, Oksidacija omega, Oksidacijsko stanje, Okus (fizika), Orbitala, Organska spojina, Osnovni naboj, Otto Halpern, P-orbitala, Paramagnetizem, Paul Adrien Maurice Dirac, Paulijevo izključitveno načelo, Periodni sistem elementov, Pierre Victor Auger, Pieter Zeeman, Planckov naboj, Planckova konstanta, Plazma (fizika), Plazmon, Podatomski delec, Poissonova pega, Pojav Čerenkova, Polarni sij, Polaron, Polprevodniški laser, Polprevodnik, Polykarp Kusch, Pospeševalnik, Pozitron, Pozitronij, Prasevanje, Pravilo okteta, Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov, Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino, Prevodni pas, Pripajanje, Prožno sipanje, Pseudomonas, Pulzar, Računska kemija, Radijski sprejemnik, Radikal (kemija), Radioaktivnost, Radioluminiscenca, Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo, Radiotrofne glive, Ramanovo sipanje, Razpad beta, Reaktivna kisikova spojina, Red velikosti (sila), Redoks reakcija, Reducirana masa, Richard Phillips Feynman, Robert Andrews Millikan, Robert Hofstadter, Ronto, Ruđer Josip Bošković, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Rydbergova konstanta, S-orbitala, Sečna kislina, Selektron, Selenova kislina, Sevalni tlak, Seznam barionov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih konstant, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam kemijskih vsebin, Sfermion, Simetrija C, Sipalni presek, Sistem enot CGS, Skupna vrtilna količina, Sončev veter, Sonoluminiscenca, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spin, Spinon, Spinor, Spinsko kvantno število, Standardni model, Stefanova konstanta, Steklo, Stjepan Mohorovičić, Struktura elektronskih pasov, Superoksid, Supersimetrija, Supertekočnost, Svinec, Težki elementi, Tekstilna barvila, Teoretična kemija, Teorija valenčne vezi, Termogene rastline, Termogenin, Termoluminiscenca, Termoluminiscentni dozimeter, Thomsonov problem, Thomsonovo sipanje, Tirno kvantno število, Titanov tetraklorid, Toplotna energija, Tranzistor, Triboluminiscenca, Trimetilaluminij, Tritij, Tunelski pojav, Ubikinon, Uklon, Uklon elektronov, Ultramarin, Uvod v kvantno mehaniko, Valovno čelo, Van Allenovi sevalni pasovi, Van der Waalsova sila, Večlistni kolimatorski sistem, Verdetova konstanta, Vez, Vez π, Vezavna energija, Vezna črta, Vodik, Vrstični elektronski mikroskop, Vrstno število, Vzbujeno stanje, William Crookes, Williamsova cev, Wolfgang Ernst Pauli, Zajetje elektrona, Zeemanov pojav, Zemljoalkalijska kovina, Zrcalo, Zvezda pritlikavka. Razširi indeks (372 več) »
Aktinoidi
Aktinoidi (IUPAC) ali aktinidi so razred štirinajstih kemičnih elementov z vrstnimi števili od 90 do 103, se pravi od torija do lavrencija.
Novo!!: Elektron in Aktinoidi · Poglej več »
Aldehid
Aldehid.-R je skupina, vezana na karbonilno skupino Aldehid je organska spojina s terminalno karbonilno skupino –CH.
Novo!!: Elektron in Aldehid · Poglej več »
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Novo!!: Elektron in Amin · Poglej več »
Amonijev ion
Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.
Novo!!: Elektron in Amonijev ion · Poglej več »
Anaerob
sesalcev. Anaerob ali anaerobni organizem (tudi anaerobiont) je vsak organizem, ki za svojo rast ne potrebuje kisika.
Novo!!: Elektron in Anaerob · Poglej več »
Anihilacija
Anihilacija ali izničenje je v fiziki pojav združitve delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija.
Novo!!: Elektron in Anihilacija · Poglej več »
Anihilacija para
Anihilacija para je pojav fiziki osnovnih delcev, pri katerem trčita osnovni delec (npr. elektron) in njegov antidelec (npr. pozitron).
Novo!!: Elektron in Anihilacija para · Poglej več »
Anoda
Anóda je negativna elektroda pri galvanskih členih, elektronkah, polprevodniških diodah.
Novo!!: Elektron in Anoda · Poglej več »
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Novo!!: Elektron in Antidelec · Poglej več »
Antioksidant
sive krogle predstavljajo kisik, dušik, vodik in ogljik. Ántioksidánt je molekula, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo drugih molekul.
Novo!!: Elektron in Antioksidant · Poglej več »
Antivodik
Antivodik je antimaterijski dvojnik vodika.
Novo!!: Elektron in Antivodik · Poglej več »
Antocian
Antociáni ali antokiáni, tudi antocianini, (grško: ánthos - cvet +: kyáneos - črnkastomoder) so vodotopni pigmenti v vakuolah rastlinskih celic, ki so lahko rdeče, vijolične ali modre barve, kar je odvisno od pH vrednosti okoljne raztopine, ter so brez vonja in okusa.
Novo!!: Elektron in Antocian · Poglej več »
Anton Mavretič
Anton Mavretič, slovenski elektrotehnik in akademik, * 11. december 1934, Boldraž pri Metliki, Jugoslavija, † 21. november 2019, ZDA.
Novo!!: Elektron in Anton Mavretič · Poglej več »
Anton Meden
Anton Meden, slovenski kemik, * 4. september 1963, Ljubljana, Slovenija.
Novo!!: Elektron in Anton Meden · Poglej več »
Antracen
Antracen je eden trdnih poliaromatskih ogljikovodikov (PAH), sestavljen iz treh taljenih benzenovih obročev.
Novo!!: Elektron in Antracen · Poglej več »
Apéryjeva konstanta
Brez opisa.
Novo!!: Elektron in Apéryjeva konstanta · Poglej več »
Arheje
Arhêje (znanstveno ime Archaea), tudi arhe(o)bakterije, so velika skupina prokariontov, ki, tako kot bakterije, nimajo jedra in ostalih organelov.
Novo!!: Elektron in Arheje · Poglej več »
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Novo!!: Elektron in Aromatičnost · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Elektron in Atom · Poglej več »
Atom vodika
Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.
Novo!!: Elektron in Atom vodika · Poglej več »
Atomska teža
Atómska téža (pravilneje rèlativna atómska mása) je masa izotopa, izražena v brezrazsežnih atomskih enotah mase, eni dvanajstini mase izotopa ogljik-12, ki ima po definiciji atomsko težo 12.
Novo!!: Elektron in Atomska teža · Poglej več »
Atomska ura
Atomska ura (desno) Atomska ura je vrsta ure, ki za merjenje časa uporablja frekvenco značilnega resonančnega prehoda elektronov določene vrste atomov.
Novo!!: Elektron in Atomska ura · Poglej več »
Atomske enote
Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.
Novo!!: Elektron in Atomske enote · Poglej več »
Atomski polmer
lege elektrona. Atomski polmer kemijskega elementa je merilo velikosti njegovega atoma in običajno pomeni tipično razdaljo od jedra do meje elektronskega oblaka, ki ga obdaja.
Novo!!: Elektron in Atomski polmer · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Elektron in Atomsko jedro · Poglej več »
Avtodinamika
Avtodinamika je bila fizikalna teorija, ki jo je predlagal Ricardo Libertario Carezani (1921–2016) še kot študent v zgodnjih 1940-ih kot nadomestilo za Einsteinovo posebno in splošno teorijo relativnosti.
Novo!!: Elektron in Avtodinamika · Poglej več »
Azo spojina
Splošna formula azo spojine. Azo spojine so organske spojine s splošno formulo R-N.
Novo!!: Elektron in Azo spojina · Poglej več »
Šibki hipernaboj
Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.
Novo!!: Elektron in Šibki hipernaboj · Poglej več »
Žarek gama
Žarek γ je visokoenergijski foton, ki nastane pri radioaktivnem razpadu ali drugem jedrskem ali delčnem procesu, kot je denimo anihilacija elektrona in pozitrona.
Novo!!: Elektron in Žarek gama · Poglej več »
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Novo!!: Elektron in Živo srebro · Poglej več »
Žveplov monoksid
Žveplov monoksid je anorganska spojina s formulo SO.
Novo!!: Elektron in Žveplov monoksid · Poglej več »
Čarmonij
Čarmonij je vrsta kvarkonija.
Novo!!: Elektron in Čarmonij · Poglej več »
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Novo!!: Elektron in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Elektron in Črna luknja · Poglej več »
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Novo!!: Elektron in Barion · Poglej več »
Bazni par
Bazni par gvanin-citozin s tremi vodikovimi vezmi Bazni par adenin-timin z dvema vodikovima vezema Bazni par (pogosto okrajšano bp ali samo b) je v molekularni biologiji par nukleotidnih baz na sosednjih komplementarnih verigah DNK ali RNK, ki sta med seboj povezani z vodikovimi vezmi.
Novo!!: Elektron in Bazni par · Poglej več »
Bela pritlikavka
Béla pritlíkavka je astronomsko telo, ki nastane, ko zvezda z majhno ali srednjo težo umre.
Novo!!: Elektron in Bela pritlikavka · Poglej več »
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Novo!!: Elektron in Beta · Poglej več »
Bethe-Blochova enačba
Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.
Novo!!: Elektron in Bethe-Blochova enačba · Poglej več »
Biofilm
katetru Biofilm je skupek mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih produktov kot vezni člen, ki so običajno pritrjeni na biogeno ali abiogeno podlago.
Novo!!: Elektron in Biofilm · Poglej več »
Bioluminiscenca
kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.
Novo!!: Elektron in Bioluminiscenca · Poglej več »
Biuretski test
Biuretski test (biuretska reakcija) ali Piotrowskijev test je kvalitativni kemijski test, ki se uporablja za dokazovanje prisotnosti peptidnih vezi, značilnih za beljakovine.
Novo!!: Elektron in Biuretski test · Poglej več »
Blok d
right Blok d periodnega sistema elementov je sestavljen iz skupin elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali d. Blok se imenuje tudi prehodne kovine ali prehodni elementi.
Novo!!: Elektron in Blok d · Poglej več »
Blok f
right Blok f periodnega sistema elementov je sestavljen iz elementov, katerih atomi imajo v osnovnem stanju elektrone z najvišjo energijo na orbitali f. Elementi se imenujejo tudi notranji prehodni elementi ali redke zemeljske kovine.
Novo!!: Elektron in Blok f · Poglej več »
Blok p
right Blok p periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz zadnjih šestih skupin periodnega sistema razen helija, ki spada v blok s. Vsi elementi imajo v osnovnem stanju atomov elektrone z najvišjo energijo na orbitali p. V bloku p so vse nekovine, razen vodika in helija, ki sta v bloku s, vse polkovine in nekaj kovin.
Novo!!: Elektron in Blok p · Poglej več »
Blok periodnega sistema
Blok periodnega sistema je skupina kemijskih elementov, katerih elektroni najvišjega energetskega nivoja pripadajo enaki atomski orbitali.
Novo!!: Elektron in Blok periodnega sistema · Poglej več »
Blok s
right Blok s periodnega sistema elementov sestavljajo elementi iz prve in druge skupine elementov (alkalijske in alkalijske zemeljske kovine) ter vodik in helij.
Novo!!: Elektron in Blok s · Poglej več »
Bohrov magneton
Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona.
Novo!!: Elektron in Bohrov magneton · Poglej več »
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Novo!!: Elektron in Bohrov model atoma · Poglej več »
Bohrov polmer
Bohrov pólmer ali Bohrov rádij (oznaka rB ali tudi a0) je fizikalna konstanta v Bohrovemu modelu vodikovega atoma kot polmer najmanjšega tira v osnovnem stanju z najnižjo energijo: kjer je.
Novo!!: Elektron in Bohrov polmer · Poglej več »
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Novo!!: Elektron in Boltzmannova konstanta · Poglej več »
Boltzmannova porazdelitev
Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.
Novo!!: Elektron in Boltzmannova porazdelitev · Poglej več »
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Novo!!: Elektron in Bozoni W in Z · Poglej več »
Bozoni W' in Z'
Bozoni W' in Z' so domnevni umeritveni bozoni, ki povezujejo desnosučne fermione z desnosučnimi fermioni v Standardnem modelu.
Novo!!: Elektron in Bozoni W' in Z' · Poglej več »
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Novo!!: Elektron in Brezrazsežna količina · Poglej več »
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Novo!!: Elektron in Celično dihanje · Poglej več »
Comptonov pojav
Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.
Novo!!: Elektron in Comptonov pojav · Poglej več »
Comptonova valovna dolžina
Comptonova valovna dolžina (oznaka \lambda_\) je kvantnomehanska značilnost delca in fizikalna konstanta.
Novo!!: Elektron in Comptonova valovna dolžina · Poglej več »
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Novo!!: Elektron in Coulomb · Poglej več »
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Novo!!: Elektron in Coulombov zakon · Poglej več »
Curiejeva temperatura
magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.
Novo!!: Elektron in Curiejeva temperatura · Poglej več »
D-orbitala
D-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Novo!!: Elektron in D-orbitala · Poglej več »
Dehidrogenaza
Dehidrogenaza je encim, ki oksidira substrat s prenosom enega ali več protonov ter dvojice elektronov na akceptor - po navadi na NAD ali NADPH ali flavinske koencime, kot sta FAD ali FMN.
Novo!!: Elektron in Dehidrogenaza · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Elektron in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Delec beta
Delci β so elektroni ali pozitroni z veliko energijo in hitrostjo, ki jih oddajajo nekatere vrste radioaktivnih atomskih jeder, kot je na primer kalij-40.
Novo!!: Elektron in Delec beta · Poglej več »
Denitrifikacija
Denitrifikacija je kemijska reakcija, pri kateri se v nitratu (NO3−) vezan dušik pretvori v prosti dušik (N2).
Novo!!: Elektron in Denitrifikacija · Poglej več »
Deprotonacija
vode Deprotonacija je odcepitev protona (vodikovega kationa H+) iz Brønsted–Lowryjeve kisline v kislo-bazični reakciji, pri čemer nastane konjugirana baza te kisline.
Novo!!: Elektron in Deprotonacija · Poglej več »
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Novo!!: Elektron in Detektor svetlobe · Poglej več »
Dialektika
Dialéktika (grško διαλεκτική: dialektiké - argumentacija, veščina razpravljanja, razgovor)) veščina razpravljanja oziroma preiskovanja bivajočega, po kateri se iz razcepa med določeno tezo, za katero se zdi, da je sprva smiselno opredeljena, preide preko spodbijanj in dokazovanja protislovij v tezi sami (antiteza) do novega, nadgrajenega odgovora (sinteza), ki odpravlja notranja protislovja prvih dveh tez. Skozi zgodovino filozofije je dobivala različne pomenske poudarke v razponu od veščine razpravljana do ontološkega (in na meji filozofije tudi teološkega) vedenja o resnici in bivajočem. Dialektika je svoj vrhunec kot vseobsegajoči svetovnozgodovinski proces dosegla s Heglovim objektivnim idealizmom ter nadaljnjo izpeljavo z Marxovim dialektičnim materializmom. Izhodiščne opredelitve dialektike.
Novo!!: Elektron in Dialektika · Poglej več »
Diamagnetizem
pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.
Novo!!: Elektron in Diamagnetizem · Poglej več »
Diazonijeva sol
Fenildiazonijev kation. Diazonijeva sol ali diazonijeva spojina je razred organskih spojin s funkcionalno skupino -N+≡N in splošno formulo R-N2+X-.
Novo!!: Elektron in Diazonijeva sol · Poglej več »
Dielektrik
Kondenzator z dielektrikom: elektroni v molekulah se pomaknejo proti pozitivno nabiti levi plošči. Molekule potem ustvarijo električno polje v smeri z desne na levo, ki delno ukine polje, ki ga ustvarita plošči (zračna vrzel je prikazana le zaradi jasnosti; v pravem kondenzatorju se dielektrik neposredno dotika plošč). Dieléktrik ali električni izolator je snov z zelo veliko specifično upornostjo, tako da lahko v približku vzamemo, da sploh ne prevaja električnega toka.
Novo!!: Elektron in Dielektrik · Poglej več »
Digitalna fizika
Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.
Novo!!: Elektron in Digitalna fizika · Poglej več »
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Novo!!: Elektron in Dihalna veriga · Poglej več »
Dioda
Diode Dioda je elektronski element z dvema priključkoma (anoda in katoda).
Novo!!: Elektron in Dioda · Poglej več »
E-tvorjenka
E-tvorjenke so se v slovenščini uveljavile s pojavom t. i. novih tehnologij (internet, mobilna telefonija) in nastajanjem novih načinov tvorjenja besed.
Novo!!: Elektron in E-tvorjenka · Poglej več »
Eddingtonova meja
Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.
Novo!!: Elektron in Eddingtonova meja · Poglej več »
Efektivna masa
Efektivna masa (oznaka m*) se uporablja v fiziki trdne snovi za opis navidezne mase delcev v kristalu z uporabo polklasičnega načina opisa.
Novo!!: Elektron in Efektivna masa · Poglej več »
Eksciton
Eksciton je vezano stanje elektrona in elektronske vrzeli, ki sta vezana zaradi Coulombove sile.
Novo!!: Elektron in Eksciton · Poglej več »
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Novo!!: Elektron in Eksotični atom · Poglej več »
Eksperiment LHCb
Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).
Novo!!: Elektron in Eksperiment LHCb · Poglej več »
Električna iskra
Slika udara strele na severu Poljske. Električna iskra je iskra, ki nastane, ko jakost električnega polja preseže približno 4-30 kV/cm CRC Handbook of Chemistry and Physics - dielektrična poljska jakost zraka.
Novo!!: Elektron in Električna iskra · Poglej več »
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Novo!!: Elektron in Elektrika · Poglej več »
Elektrofil
V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.
Novo!!: Elektron in Elektrofil · Poglej več »
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Novo!!: Elektron in Elektrokemija · Poglej več »
Elektroluminiscenca
računala. Uporaba katodne luminiscence za projeciranje slike na TV zaslon. Delujoča elektroluminiscenčna nočna svetilka (z močjo 0,08 W pri 230 V, iz leta 1960; premer svetila 59 mm) Eléktroluminiscénca je pojav, ki nastane pod vplivom močnega električnega polja ali električnega toka (npr. razelektrenje), pri katerem elektroni sproščajo svojo energijo v obliki fotonov.
Novo!!: Elektron in Elektroluminiscenca · Poglej več »
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Novo!!: Elektron in Elektromagnetno valovanje · Poglej več »
Elektron (razločitev)
Elektron se najpogosteje nanaša na negativno nabiti atomski delec.
Novo!!: Elektron in Elektron (razločitev) · Poglej več »
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7. stoletje pr. n. št. Broška; nekropola v Karmeirosu, Rodos, okoli 625–600 pr. n. š. Mumificirana moška glava, pokrita z elektronom; Stari Egipt Elektron (latinsko electrum iz grškega èlektron) je samorodna zlitina zlata in srebraHugh Chisholm, urednik (1911).
Novo!!: Elektron in Elektron (zlata zlitina) · Poglej več »
Elektronegativnost
Elektronegativnost, ki jo označujemo z grško črko hi (χ), je kemijska lastnost, ki opisuje sposobnost atoma (ali bolj redko funkcionalne skupine), da v kovalentni vezi pritegne valenčne elektrone.
Novo!!: Elektron in Elektronegativnost · Poglej več »
Elektronska afiniteta
Elektronska afiniteta je energija, ki se sprošča ali porablja, če izoliran atom sprejme en elektron.
Novo!!: Elektron in Elektronska afiniteta · Poglej več »
Elektronska lupina
Elektronska lupina (tudi elektronska obla) je v atomu področje, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone, ki imajo enako glavno kvantno število (n\,\! ali n).
Novo!!: Elektron in Elektronska lupina · Poglej več »
Elektronska vrzel
Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.
Novo!!: Elektron in Elektronska vrzel · Poglej več »
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Novo!!: Elektron in Elektronski magnetni moment · Poglej več »
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Novo!!: Elektron in Elektronski mikroskop · Poglej več »
Elektronski nevtrino
Elektronski nevtrino (oznaka \nu_e \) je eden izmed treh nevtrinov.
Novo!!: Elektron in Elektronski nevtrino · Poglej več »
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Novo!!: Elektron in Elektronski snop · Poglej več »
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Novo!!: Elektron in Elektronvolt · Poglej več »
Elektrostatična razelektritev
Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.
Novo!!: Elektron in Elektrostatična razelektritev · Poglej več »
Element 1. periode
Element 1.
Novo!!: Elektron in Element 1. periode · Poglej več »
Element 2. periode
Element 2.
Novo!!: Elektron in Element 2. periode · Poglej več »
Element 3. periode
Element 3.
Novo!!: Elektron in Element 3. periode · Poglej več »
Element 4. periode
Element 4.
Novo!!: Elektron in Element 4. periode · Poglej več »
Element 5. periode
Element 5.
Novo!!: Elektron in Element 5. periode · Poglej več »
Element 6. periode
Element 6.
Novo!!: Elektron in Element 6. periode · Poglej več »
Element 7. periode
Element 7.
Novo!!: Elektron in Element 7. periode · Poglej več »
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Novo!!: Elektron in Encim · Poglej več »
Energija fotona
Energija fotona je energija, ki jo prenaša en sam foton.
Novo!!: Elektron in Energija fotona · Poglej več »
Energijski nivo
Energijski nivo je v teoriji kvantne mehanike določeno število konfiguraicj določenega kvantiziranega stanja sistema.
Novo!!: Elektron in Energijski nivo · Poglej več »
Enota atomske mase
Enôta atómske máse (okrajšava u) ali v čast angleškemu kemiku Johnu Daltonu tudi dálton (Da) je enota za maso, s katero izražamo atomske in molekulske mase.
Novo!!: Elektron in Enota atomske mase · Poglej več »
Enotski ulomek
Enôtski ulómek (tudi osnóvni ulómek) oblike: je v matematiki ulomek, katerega števec je n.
Novo!!: Elektron in Enotski ulomek · Poglej več »
Ernst Emil Alexander Back
Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.
Novo!!: Elektron in Ernst Emil Alexander Back · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Elektron in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Etan
Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6.
Novo!!: Elektron in Etan · Poglej več »
F-orbitala
F-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Novo!!: Elektron in F-orbitala · Poglej več »
Faktor relativne biološke učinkovitosti
Fáktor rêlativne biolóške učinkovítosti (oznaka Q ali RBU) je korekcijski faktor, s katerim je treba pomnožiti absorbirano dozo za enake sevalne poškodbe na tkivu.
Novo!!: Elektron in Faktor relativne biološke učinkovitosti · Poglej več »
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Novo!!: Elektron in Faradayev pojav · Poglej več »
Faradayeva čaša
Shematski prikaz Faradayeve čaše Faradayeva čaša z zaslonko na prednji strani Faradayeva čaša je električno prevodna kovinska čaša, zasnovana za lovljenje nabitih delcev v vakuumu.
Novo!!: Elektron in Faradayeva čaša · Poglej več »
Faradayeva kletka
Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.
Novo!!: Elektron in Faradayeva kletka · Poglej več »
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Novo!!: Elektron in Faradayeva konstanta · Poglej več »
Farmakofor
Farmakofor je v farmakologiji zbirka steričnih in elektronskih lastnosti dela molekule, ki so potrebne za zagotovitev optimalnih molekularnih interakcij s specifično biološko tarčo, kar vodi do biološkega odziva.
Novo!!: Elektron in Farmakofor · Poglej več »
Ferdinand von Lindemann
Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.
Novo!!: Elektron in Ferdinand von Lindemann · Poglej več »
Fermion
Fermioni, imenovani po italijanskem fiziku Enricu Fermiju, so delci, ki sestavljajo povsem antisimetrična sestavljena kvantna stanja.
Novo!!: Elektron in Fermion · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Elektron in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Novo!!: Elektron in Fizikalna konstanta · Poglej več »
Flavinadenindinukleotid
Flavínadeníndínukleotíd (okrajšano FAD) je spojina, v kateri sta z anhidridno vezjo med dvema molekulama fosforjeve kisline povezana adenozin-5'-monofosfat in flavinmononukleotid in je prostetična skupina oksidoreduktaz.
Novo!!: Elektron in Flavinadenindinukleotid · Poglej več »
Flerovij
Flerovij je supertežek umetno narejen kemični element s simbolom Fl in atomskim številom 114.
Novo!!: Elektron in Flerovij · Poglej več »
Fluorescenčna spektroskopija
Fluorescénčna spektroskopíja (tudi fluorometrija ali spektrofluorometrija) je vrsta elektromagnetne spektroskopije, pri kateri se analizira fluorescenčni odziv vzbujenega vzorca.
Novo!!: Elektron in Fluorescenčna spektroskopija · Poglej več »
Fluorescentna sijalka
Različne vrste fluorescentnih sijalk Fluorescentna sijalka je vrsta svetila, ki temelji na prehodu električnega toka skozi razredčen ioniziran plin.
Novo!!: Elektron in Fluorescentna sijalka · Poglej več »
Fluorit
Fluorit ali jedavec je kalcijeva sol fluorovodikove kisline s kemijsko formulo CaF2.
Novo!!: Elektron in Fluorit · Poglej več »
Fotoavtotrofne bakterije
Fotoavtotrofna bakterija je bakterija, ki s pomočjo svetlobne energije opravlja fotosintezo.
Novo!!: Elektron in Fotoavtotrofne bakterije · Poglej več »
Fotodioda
silicijeve fotodiode. Fótodióda je polprevodniški element, na katerem se ob osvetlitvi z vidno, v nekaterih izvedbah pa tudi infrardečo, ultravijolično ali rentgensko svetlobo, pojavi električna napetost (oz. steče električni tok), ki je odvisen od moči vpadne svetlobe.
Novo!!: Elektron in Fotodioda · Poglej več »
Fotoelektrični pojav
Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.
Novo!!: Elektron in Fotoelektrični pojav · Poglej več »
Fotoliaza
vrste ''Anacystis nidulans''. V sredini sta vidna kofaktorja flavin adenin dinukelotid (FADH2; rumeno) in deazaflavin 8-HDF (modro). Fotoliaza je encim, ki popravlja poškodbe na DNK zaradi vpliva ultravijolične svetlobe.
Novo!!: Elektron in Fotoliaza · Poglej več »
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Novo!!: Elektron in Foton · Poglej več »
Fotonski kristal
Naravna, periodična mikrostruktura opala v tej zapestnici je odgovorna za njegovo mavrično barvo. V resnici je to naravni fotonski kristal, čeprav nima celotnega fotonskega prepovedanega pasu. Fotónski kristali so snovi, katerih lomni količnik se periodično spreminja.
Novo!!: Elektron in Fotonski kristal · Poglej več »
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Novo!!: Elektron in Fotosinteza · Poglej več »
Fotoupornik
Fotoupórnik (ali fotoupor) je upornik, katerega upornost se spreminja v odvisnosti od intenzitete vpadle svetlobe.
Novo!!: Elektron in Fotoupornik · Poglej več »
Franck-Hertzev poskus
Franck-Hertzev poskus je bil fizikalni poskus, s katerim sta James Franck in Gustav Ludwig Hertz leta 1914 poskušala dokazati energijske nivoje atoma.
Novo!!: Elektron in Franck-Hertzev poskus · Poglej več »
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Elektron in Freeman John Dyson · Poglej več »
Friedrich August Kekulé
Friedrich August Kekulé von Stradonitz, tudi August Kekulé, nemški kemik, * 7. september 1829, Darmstadt, † 13. julij 1896, Bonn.
Novo!!: Elektron in Friedrich August Kekulé · Poglej več »
Galvanski člen
Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.
Novo!!: Elektron in Galvanski člen · Poglej več »
Geisslerjeva cev
neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.
Novo!!: Elektron in Geisslerjeva cev · Poglej več »
George Johnstone Stoney
George Johnstone Stoney, irski fizik, * 15. februar 1826, Oakley Park pri Birru, grofija Offaly, Irska, † 5. julij 1911, London, Anglija.
Novo!!: Elektron in George Johnstone Stoney · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Elektron in Gibanje · Poglej več »
Gibljivost
Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.
Novo!!: Elektron in Gibljivost · Poglej več »
Gilbert Newton Lewis
Gilbert Newton Lewis, ameriški kemik, * 23. oktober 1875, Weymouth, Massachusetts, ZDA, † 23. marec 1946, Berkeley, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Elektron in Gilbert Newton Lewis · Poglej več »
Glavno kvantno število
Glavno kvantno število je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki.
Novo!!: Elektron in Glavno kvantno število · Poglej več »
Glikoliza
Glikoliza ali glikolitična pot, ponekod tudi Embden-Meyerhofova pot, je prva faza celičnega dihanja, ki se odvija v celični citoplazmi, in v kateri se molekula glukoze razgradi do piruvata (aniona piruvične kisline), pri čemer pride do nastanka energijsko bogatih molekul adenozina trifosfata (ATP) in koencima nikotinamidadenindinukleotida (NADH).
Novo!!: Elektron in Glikoliza · Poglej več »
Grafit
Grafit je ena od štirih alotropskih modifikacij ogljika.
Novo!!: Elektron in Grafit · Poglej več »
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Novo!!: Elektron in Gravitacijska fizika · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Elektron in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Novo!!: Elektron in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »
Grignardova reakcija
Grignardova reakcija je organokovinska kemijska reakcija, v kateri alkilni ali arilni magnezijevi halogenidi (Grignardovi reagenti) delujejo kot nukleofili in napadejo elektrofilne ogljikove atome v polarnih kemijskih skupinah, na primer v karbonilni skupini.
Novo!!: Elektron in Grignardova reakcija · Poglej več »
Gustav Ludwig Hertz
Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Elektron in Gustav Ludwig Hertz · Poglej več »
Halogen
Halogeni elementi (brez astata) Halogeni ali halogeni elementi so skupina nekovin, ki tvorijo 17.
Novo!!: Elektron in Halogen · Poglej več »
Hans Albrecht Bethe
Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.
Novo!!: Elektron in Hans Albrecht Bethe · Poglej več »
Hartreejeva energija
Hartreejeva energija (oznaka Wh) je fizikalna konstanta izražena v atomski enoti energije, imenovana po angleškem matematiku in fiziku Douglasu Raynerju Hartreeju.
Novo!!: Elektron in Hartreejeva energija · Poglej več »
Haynes - Shockleyev eksperiment
V Haynes - Shockleyev eksperimentu v polprevodnik (recimo tipa n) vbrizgamo vrzeli, lahko s sunkom napetosti ali pa z laserskim pulzom.
Novo!!: Elektron in Haynes - Shockleyev eksperiment · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Elektron in Helij · Poglej več »
Helij-neonov laser
right Helij-neonov laser, pogosto imenovan kar HeNe laser, je plinski laser.
Novo!!: Elektron in Helij-neonov laser · Poglej več »
Henry Moseley
Henry Gwyn Jeffreys Moseley, angleški fizik in častnik, * 23. november 1887, Weymouth, Dorset, Anglija, † 10. avgust 1915, Galipoli, Osmansko cesarstvo (sedaj Turčija).
Novo!!: Elektron in Henry Moseley · Poglej več »
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Novo!!: Elektron in Higgsov bozon · Poglej več »
Hinokitiol
Hinokitiol (β-thujaplicin) je naravni monoterpen, ki ga najdemo v lesu dreves iz družine cipresovk (Cupressaceae).
Novo!!: Elektron in Hinokitiol · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Elektron in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Holografija
Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.
Novo!!: Elektron in Holografija · Poglej več »
Holon
Holon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se ti utesnjeni v majhnem prostoru pri absolutni ničli.
Novo!!: Elektron in Holon · Poglej več »
Hubblov čas
Hubblov čas je po Hubblovem zakonu obratna vrednost Hubblove konstante H0 (71 ± 4 km/s Mpc): Hubblov čas je kozmološki čas od prapoka, če bi se Vesolje širilo s konstantno hitrostjo.
Novo!!: Elektron in Hubblov čas · Poglej več »
Hundovo pravilo
Hundovo pravilo pravi, da elektroni zasedejo energijsko enakovredne orbitale posamično.
Novo!!: Elektron in Hundovo pravilo · Poglej več »
Implozija
telo sesede samo vase, tj. sile delujejo navznoter. Implozíja ali implózija je proces, pri katerem se neko telo sesede samo vase.
Novo!!: Elektron in Implozija · Poglej več »
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Novo!!: Elektron in Inkandescenca · Poglej več »
Interferometrija
razdalje med tremi zrcali. Interferometríja je družina tehnik v kateri se valovanje, po navadi elektromagnetno, položi eno na drugo (superponira) za pridobivanje informacij o valovanju.
Novo!!: Elektron in Interferometrija · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Elektron in Ion · Poglej več »
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Novo!!: Elektron in Ionizacija · Poglej več »
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Novo!!: Elektron in Ionizacijska energija · Poglej več »
Ionosfera
Delitev atmosfere Ionosfera je ionizirani sloj v atmosferi.
Novo!!: Elektron in Ionosfera · Poglej več »
Ionska vez
Iónska véz ali héteropolarna véz je kemijska vez med različnima kemijskima elementoma, od katerih je eden kovina, npr.
Novo!!: Elektron in Ionska vez · Poglej več »
Isaac Asimov
Isaac Asimov (IPA //,: Ájzek Azímov, izvirno Isak Judovič Azimov, ameriški biokemik in pisatelj ruskega rodu, * okoli 2. januar 1920, Petroviči, Smolenska gubernija, Sovjetska zveza (sedaj Smolenska oblast, Rusija), † 6. april 1992, Manhattan, New York, zvezna država New York, ZDA. Asimov je najbolj znan kot popularizator znanosti in pisec znanstvene fantastike. Že za časa življenja je v angloameriški literarni tradiciji veljal za enega od »velike trojice« piscev ZF, v katero prištevajo še Roberta Ansona Heinleina in Arthurja Charlesa Clarkea. Od leta 1979 je bil redni profesor biokemije na Medicinski šoli Univerze v Bostonu. Bil je plodovit pisatelj in je napisal ali uredil več kot 500 knjig. Napisal je tudi približno 90.000 pisem in razglednic. Najbolj je znan po svoji trdi znanstveni fantastiki. Večkrat je prejel nagradi hugo in nebula. Pisal je tudi misterijo in fantazijo (detektivke, humor) pa tudi poljudnoznanstveno (na najrazličnejših področjih – od astronomije, kemije, matematike in genetike do zgodovine, svetopisemske eksegeze in literarne kritike) in drugo neleposlovje. Večina njegovih poljudnoznanstvenih knjig pojasnjuje koncepte na zgodovinski način, pri čemer sega čim dlje v čas, ko je bila obravnavana znanost na najpreprostejši stopnji. Zgledi vključujejo Vodnik po znanosti, tri zvezke Razumevanje fizike in Kronologijo znanosti in odkritij Asimova. Nekateri izrazi iz njegovih del – robotics (robotehnika, robotika), positronic (pozitronski), psychohistory (psihozgodovina, veda o vedénju velikih skupin ljudi) – so se trdno uveljavili v angleščini in drugih jezikih. V enem od svojih nagovorov bralcem je humanistično vlogo znanstvene fantastike v sodobnem svetu formuliral takole: »Zgodovina je prišla do točke, ko človeštvu ni več dovoljeno sovraštvo. Ljudje na Zemlji bi morali biti prijatelji. To sem v svojih delih vedno poskušal poudariti... Mislim, da ni mogoče doseči, da bi se imeli vsi ljudje med seboj radi, želel pa bi uničiti sovraštvo med ljudmi. In povsem resno verjamem, da je znanstvena fantastika eden od členov, ki pomaga združevati človeštvo. Problemi, ki jih postavljamo v znanstveni fantastiki, postanejo pereči problemi vsega človeštva... Pisec znanstvene fantastike, bralec znanstvene fantastike, znanstvena fantastika sama služi človeštvu.« Njegovo najbolj znano delo je serija Foundation, katere prve tri knjige so leta 1966 osvojile enkratno nagrado hugo za »najboljšo serijo vseh časov«. Njegovi drugi večji seriji sta Galactic Empire in Robot. Romani Galactic Empire so postavljeni v veliko zgodnejšo zgodovino istega izmišljenega vesolja kot serija Foundation. Kasneje je s Foundation and Earth (1986) to oddaljeno prihodnost povezal s serijo Robot in za svoja dela ustvaril enotno »zgodovino prihodnosti«. Napisal je tudi več kot 380 kratkih zgodb, vključno s socialnofantastično novelo »Nightfall«, ki jo je leta 1964 zruženje Ameriški pisci znanstvene fantastike (SFWA) izbralo za najboljšo kratko znanstvenofantastično zgodbo vseh časov. Asimov je napisal serijo mladinskih znanstvenofantastičnih romanov Lucky Starr pod vzdevkom Paul French. Bil je predsednik Ameriškega humanističnega združenja (AHA). V njegovo čast so poimenovali več entitet, vključno z asteroidom (5020) Asimov, kraterjem na Marsu, osnovno šolo K099 v Brooklynu, Hondinim humanoidnim robotom ASIMO in štirimi literarnimi nagradami.
Novo!!: Elektron in Isaac Asimov · Poglej več »
Izotopi vodika
Trenutno je poznanih 7 vodikovih izotopov, od 1H do 7H.
Novo!!: Elektron in Izotopi vodika · Poglej več »
Izrek H
Izrek H (tudi H-izrek) v termodinamiki, kinetični teoriji in klasični statistični mehaniki opisuje težnjo po zmanjševanju količine H \!\, (definirane spodaj) skoraj idealnega plina molekul v ireverzibilnih procesih na podlagi Boltzmannove enačbe.
Novo!!: Elektron in Izrek H · Poglej več »
James Franck
James Franck, nemški fizik, * 26. avgust 1882, Hamburg, Nemčija, † 21. maj 1964, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Elektron in James Franck · Poglej več »
Janez Strnad
Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.
Novo!!: Elektron in Janez Strnad · Poglej več »
Jedrska fizika
Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.
Novo!!: Elektron in Jedrska fizika · Poglej več »
Jedrska kemija
Jedrska kemija je področje kemije, ki se ukvarja z radioaktivnostjo, ter lastnostmi in procesi v atomskih jedrih.
Novo!!: Elektron in Jedrska kemija · Poglej več »
Jedrski razpad
Jêdrski razpàd (drugače imenovan tudi radioaktivni razpad) je proces, v katerem nestabilno atomsko jedro razpade v drugo atomsko jedro.
Novo!!: Elektron in Jedrski razpad · Poglej več »
Johannes Rydberg
Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.
Novo!!: Elektron in Johannes Rydberg · Poglej več »
John Archibald Wheeler
John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Elektron in John Archibald Wheeler · Poglej več »
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Novo!!: Elektron in John Stewart Bell · Poglej več »
Jokto
Jokto (okrajšava y) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-24 oziroma 0,000000000000000000000001.
Novo!!: Elektron in Jokto · Poglej več »
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Novo!!: Elektron in Joseph John Thomson · Poglej več »
Josip Samujilovič Šklovski
Josif Samujilovič Šklovski, ruski astronom in astrofizik, * 1. julij (18. julij, ruski koledar) 1916, Gluhov, Sumsko okrožje, Harkovska gubernija, Ruski imperij (sedaj Gluhiv, Sumska oblast, Ukrajina), † 3. marec 1985, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Elektron in Josip Samujilovič Šklovski · Poglej več »
Julian Seymour Schwinger
Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Elektron in Julian Seymour Schwinger · Poglej več »
Karbokation
Metenij Metanij Karbokation je ion s pozitivno nabitim ogljikovim atomom.
Novo!!: Elektron in Karbokation · Poglej več »
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Novo!!: Elektron in Kation · Poglej več »
Katodna cev
Katodna cev z elektromagnetnim fokusiranjem in odklonom Prerez katodne cevi: 1 - elektronski top, 2 - elektronski žarek, 3 - maska za ločitev rdeče, zelene in modre komponente slike, 4 - fosforescenčni premaz z rdečimi, zelenimi in modrimi deli, 5 - povečava, s fosforescenčno snovjo prevlečene, notranje strani zaslona Katodna cev, ki jo je izumil Karl Ferdinand Braun, je prikazovalna naprava, ki je bila uporabljena v večini monitorjev, televizij in osciloskopov.
Novo!!: Elektron in Katodna cev · Poglej več »
Kemična vez
Kémična véz ali véz je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal.
Novo!!: Elektron in Kemična vez · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Elektron in Kemija · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Elektron in Kemijska reakcija · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Elektron in Kemijski element · Poglej več »
Keto-enolna tavtomerija
Keto-enolna tavtomerija: kemijsko ravnotežje med keto obliko (1) in enolno obliko (2) aldehida ali ketona. Keto-enolna tavtomerija je kemijsko ravnotežje med ketonsko in enolno obliko ketona ali aldehida.
Novo!!: Elektron in Keto-enolna tavtomerija · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Elektron in Klasična mehanika · Poglej več »
Klasični polmer elektrona
Klásični pólmér eléktrona ali tudi Lorentzev pólmér in dolžína Thomsonovega sípanja je polmer elektrona, ki temelji na klasičnem (nekvantnem) relativnističnem modelu elektrona.
Novo!!: Elektron in Klasični polmer elektrona · Poglej več »
Klorofil
Strukturna formula klorofila a Klorofíl (iz grščine chloros - zelen, phyllos - list) je zeleno barvilo v rastlinah, algah in modrozelenih cepljivkah, ki je zelo pomembno v procesu fotosinteze.
Novo!!: Elektron in Klorofil · Poglej več »
Koherentno valovanje
Koherénca je značilnost valovanj z enako frekvenco in enako polarizacijo, ko je fazna razlika med izbranima valovanjema konstantna.
Novo!!: Elektron in Koherentno valovanje · Poglej več »
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Novo!!: Elektron in Koideova enačba · Poglej več »
Komet McNaught
Komet McNaught ali C/2006 P1 ali Veliki komet iz leta 2007 je neperiodični komet, ki ga odkril škotsko-avstralski astronom Robert H. McNaught (rojen 1956).
Novo!!: Elektron in Komet McNaught · Poglej več »
Kompleksna spojina
Cisplatin, PtCl2(NH3)2Atom platine s štirimi ligandi Kompleksna spojina, kovinski kompleks ali koordinacijski kompleks je kemijska spojina, sestavljena iz centralnega atoma ali iona, običajno kovinskega, na katerega so vezane molekule ali anioni, imenovani ligandi.
Novo!!: Elektron in Kompleksna spojina · Poglej več »
Koncentracija
Koncentrácija je termodinamska fizikalna količina in izraža množino snovi, ki je pomešana z drugimi snovmi.
Novo!!: Elektron in Koncentracija · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Elektron in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Koordinativna kovalentna vez
Koordinativna kovalentna vez je posebna vrsta kovalentne vezi, kjer eden od atomov v vezi prispeva oba elektrona, potrebna za nastanek vezi.
Novo!!: Elektron in Koordinativna kovalentna vez · Poglej več »
Korona
Koróna (iz starogrške besede κορώνη - korōnè: »venec«) je plast plazme, ki obdaja Sonce in druge zvezde.
Novo!!: Elektron in Korona · Poglej več »
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Novo!!: Elektron in Korozija · Poglej več »
Kovalentna vez
Kovalentna vez dve vodikovih atomov s skupnim elektronskim parom. Kovalentna vez je kemijska vez, ki nastane med dvema raznovrstnima ali istovrstnima nekovinama ali dvema kovinskima atomoma, ko dva atoma prispevata po enega ali več elektronov v skupni elektronski par, ki atoma poveže v molekulo.
Novo!!: Elektron in Kovalentna vez · Poglej več »
Kovinska vez
Kovinsko vez tvorijo elektropozitivni elementi.
Novo!!: Elektron in Kovinska vez · Poglej več »
Kovinski vodik
Kovinski vodik nastane, če je vodik izpostavljen dovolj velikemu tlaku.
Novo!!: Elektron in Kovinski vodik · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Elektron in Kozmični žarki · Poglej več »
Kriptokrom
Kriptokromi (grško - skrita barva) so razred fotoreceptivnih beljakovin pri rastlinah in živalih.
Novo!!: Elektron in Kriptokrom · Poglej več »
Kristalografija
Kristalografija je eksperimentalna znanost, ki ugotavlja razporeditev atomov, molekul ali ionov trdnih snoveh.
Novo!!: Elektron in Kristalografija · Poglej več »
Ksantin oksidaza
Ksantin oksidaza ali ksantinska oksidaza je FAD vsebujoči encim v poti razgradnje purinskih baz, ki katalizira oksidacijo ksantina v sečno kislino in vodikov peroksid, pa tudi oksidacijo hipoksantina v ksantin.
Novo!!: Elektron in Ksantin oksidaza · Poglej več »
Kubični model atoma
Kubični model atoma je bil eden prvih modelov atoma, v katerem so bili elektroni v nepolarnem atomu ali molekuli postavljeni v osem oglišč kocke.
Novo!!: Elektron in Kubični model atoma · Poglej več »
Kvantna fluktuacija
spontanega parametričnega sipanja (SPDC). Kvántna fluktuácija (fluktuácija vákuumskega stánja ali vákuumska fluktuácija) je v kvantni mehaniki trenutna sprememba količine energije v točki prostora, ki ga opisuje Heisenbergovo načelo nedoločenosti.
Novo!!: Elektron in Kvantna fluktuacija · Poglej več »
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Novo!!: Elektron in Kvantna gravitacija · Poglej več »
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Novo!!: Elektron in Kvantna mehanika · Poglej več »
Kvantno število
Kvantno število je brezrazsežno število, ki v kvantni mehaniki omogoča opis značilnosti določenega delca in njegovih stanj.
Novo!!: Elektron in Kvantno število · Poglej več »
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Novo!!: Elektron in Kvark · Poglej več »
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Novo!!: Elektron in Kvazidelec · Poglej več »
Kvaziimpuls
Kvaziimpuls je gibalni količini podoben vektor, ki je povezan z elektroni v kristalni mreži.
Novo!!: Elektron in Kvaziimpuls · Poglej več »
Landéjev množitelj g
Landéjev množitelj g (tudi giromagnetni ali žiromagnetni množitelj) je posebni primer množiteljev g. Uporablja se za nabite delce (zgled je elektron), ki imajo spin in tirno vrtilno količino.
Novo!!: Elektron in Landéjev množitelj g · Poglej več »
Leptokvark
Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.
Novo!!: Elektron in Leptokvark · Poglej več »
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Novo!!: Elektron in Lepton · Poglej več »
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Novo!!: Elektron in Lepton tau · Poglej več »
Leptonsko število
Leptonsko število (tudi leptonski naboj) (oznaka L \) je za sistem enako številu leptonov zmanjšano za število antileptonov.
Novo!!: Elektron in Leptonsko število · Poglej več »
Ligand
Slika prikazuje rutenijev kompleks ((benzen) rutenijev diklorid dimer), kjer sta označena mostovni ligand (veže dva rutenija) in terminalni ligand (veže en rutenij). hemom (rdeča). Pojem ligand se v naravoslovnih znanostih uporablja v dveh ključnih pomenih.
Novo!!: Elektron in Ligand · Poglej več »
Llewellyn Hilleth Thomas
Llewellyn Hilleth Thomas, angleško-ameriški fizik in matematik, * 21. oktober 1903, London, Anglija, † 20. april 1992, Raleigh, Severna Karolina, ZDA.
Novo!!: Elektron in Llewellyn Hilleth Thomas · Poglej več »
Ločitev spina in naboja
Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).
Novo!!: Elektron in Ločitev spina in naboja · Poglej več »
Lomni količnik
Lomni količnik (ali redko refrakcijski/refraktivni indeks, običajna oznaka n) je v optiki razmerje med hitrostjo elektromagnetnega valovanja v praznem prostoru in fazno hitrostjo elektromagnetnega valovanja v snovi. Lomni količnik je brezrazsežna količina.
Novo!!: Elektron in Lomni količnik · Poglej več »
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Novo!!: Elektron in Lorentzeva sila · Poglej več »
Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.
Novo!!: Elektron in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie · Poglej več »
Luminol
Luminol je aromatska spojina, ki oddaja modro svetlobo, če je aktivirana z ustreznim oksidantom.
Novo!!: Elektron in Luminol · Poglej več »
Lymanova serija
Lymanova serija Lymanova serija je ena izmed skupin spektralnih črt v ultravijoličnem delu emisijskega spektra vodikovega atoma.
Novo!!: Elektron in Lymanova serija · Poglej več »
Magično število (fizika)
Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.
Novo!!: Elektron in Magično število (fizika) · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Elektron in Magnetizem · Poglej več »
Magnetni moment
Magnétni momènt (tudi magnétni dípolni momènt) je vektorska količina, ki določa navor magnetnega polja na paličasti magnet ali na tuljavo, po kateri teče električni tok.
Novo!!: Elektron in Magnetni moment · Poglej več »
Magnetno kvantno število
Možne projekcije vrtilne količine na smer zunanjega magnetnega polja in povezava z magnetnim kvantnim številom za l.
Novo!!: Elektron in Magnetno kvantno število · Poglej več »
Magnetno polje v snoveh
Gostota magnetnega polja v snovi (B) je odvisna od gostote magnetnega poljav praznem prostoru (B0) in od relativne permeabilnosti snovi(\mu_).
Novo!!: Elektron in Magnetno polje v snoveh · Poglej več »
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Novo!!: Elektron in Masna spektrometrija · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Elektron in Matematična fizika · Poglej več »
Max Born
Max Born, nemški matematik in fizik, * 11. december 1882, (Breslau), Nemčija), † 5. januar 1970, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Elektron in Max Born · Poglej več »
Mário Schenberg
Mário Schenberg, brazilski elektrotehniški inženir, fizik, astrofizik, umetnostni kritik, pisatelj in politik, * 2. julij 1914, Recife, Pernambuco, Brazilija, † 10. november 1990, São Paulo, Brazilija.
Novo!!: Elektron in Mário Schenberg · Poglej več »
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Novo!!: Elektron in Medmolekulska sila · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Elektron in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Novo!!: Elektron in Meglična celica · Poglej več »
Mehanika
Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.
Novo!!: Elektron in Mehanika · Poglej več »
Metamaterial
nm, perioda strukture pa približno 1000 nm. Metamateriál je umetno ustvarjena snov z nenavadnimi fizikalnimi lastnosti, ki jih ne najdemo v naravi.
Novo!!: Elektron in Metamaterial · Poglej več »
Meteoroid
meteorskim rojem. Posnetek je bil narejen s podaljšano osvetlitvijo. Meteorji se lahko pojavljajo vsakih nekaj sekund ali minut. Meteoroíd je majhno, okoli Sonca krožeče telo, ki ima velikost od prašnega delca (nekaj mikronov) do velikosti skal (nekaj metrov), in je manjše od asteroidov.
Novo!!: Elektron in Meteoroid · Poglej več »
Mezon B
Mezon B (oznaka B \) je mezon, ki ga sestavlja kvark b in eden izmed kvarkov u (v mezonu B^ \) ali d (v mezonu B^ \) ali s (v mezonu B^0_ \) ali c (v mezonu B^+_ \).
Novo!!: Elektron in Mezon B · Poglej več »
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Novo!!: Elektron in Mikroskop · Poglej več »
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Novo!!: Elektron in Mion · Poglej več »
Mion g-2
''Magnetni obroč – skladišče za g'' −2 v Fermilabu, ki je bil prvotno zasnovan za ''poizkus G-2 v Brookhavenu''. Geometrija omogoča, da se v obroču vzpostavi zelo enakomerno magnetno polje. Mion g−2 (izgovarja se "g manj 2") je eksperiment v fiziki delcev v Fermilabu, pri katerem se meri anomalni magnetni dipolni moment miona z natančnostjo 0,14 dnm in katerega rezultat predstavlja občutljiv test standardnega modela.
Novo!!: Elektron in Mion g-2 · Poglej več »
Mol (enota)
Mól (oznaka mol) je osnovna enota SI množine snovi, ki vsebuje toliko osnovnih delov snovi, kolikor atomov vsebuje 0,012 kilograma izotopa ogljika 12C.
Novo!!: Elektron in Mol (enota) · Poglej več »
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Novo!!: Elektron in Molekula · Poglej več »
Molekularna orbitalna teorija
Molekularna orbitalna teorija je metoda za določanje molekularnih struktur, v katerih elektroni ne pripadajo posameznim vezem med atomi, ampak se obravnavajo kot da se gibljejo pod vplivom vseh atomskih jeder v molekuli.
Novo!!: Elektron in Molekularna orbitalna teorija · Poglej več »
Moseleyjev zakon
Fotografski posnetek rentgenskih emisijskih črt \mathrmK_\alpha\, in \mathrmK_\beta\, za več elementov Moseleyjev zakon.
Novo!!: Elektron in Moseleyjev zakon · Poglej več »
Načelo komplementarnosti
Načêlo komplementárnosti je eno najpomemnejših metodoloških in hevrističnih načel znanosti in osnovno načelo kvantne mehanike, tesno povezano s kopenhaško interpretacijo.
Novo!!: Elektron in Načelo komplementarnosti · Poglej več »
Naprava za nočno gledanje
Ameriški vojak z nočnogledom Nočnogled, naprava za nočno opazovanje oziroma naprava za nočno gledanje je optična naprava, ki omogoča predstavitev podob v pogojih teme.
Novo!!: Elektron in Naprava za nočno gledanje · Poglej več »
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Novo!!: Elektron in Naravne enote · Poglej več »
Nastanek para
Nastanek para je pojav v jedrski fiziki, pri katerem visokoenergijski žarek gama interagira z atomskim jedrom, pri čemer nastane osnovni delec in njegov antidelec.
Novo!!: Elektron in Nastanek para · Poglej več »
Natrijev fluorid
Natrijev fluorid je anorganska spojina s formulo NaF.
Novo!!: Elektron in Natrijev fluorid · Poglej več »
Nelinearna optika
Nelinearna optika se ukvarja s proučevanjem optičnih pojavov v snoveh, v katerih polarizacija ni linearno odvisna od električne poljske jakosti vpadne svetlobe, temveč vsebuje tudi višje potence.
Novo!!: Elektron in Nelinearna optika · Poglej več »
Neprožni trk
Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.
Novo!!: Elektron in Neprožni trk · Poglej več »
Nerazločljiva delca
Nèrazločljíva délca ali idéntična délca sta delca, ki se ju med seboj ne da razločiti, tudi načeloma ne.
Novo!!: Elektron in Nerazločljiva delca · Poglej več »
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Novo!!: Elektron in Nerešeni problemi v fiziki · Poglej več »
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Novo!!: Elektron in Nevtrino · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Elektron in Nevtron · Poglej več »
Nevtronij
Nevtronij (tudi netrij) je snov, sestavljena izključno iz nevtronov.
Novo!!: Elektron in Nevtronij · Poglej več »
Nevtronska zvezda
alt.
Novo!!: Elektron in Nevtronska zvezda · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: Elektron in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Nikola Tesla
Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.
Novo!!: Elektron in Nikola Tesla · Poglej več »
Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
Nikotinamídadeníndínukleotídfosfát (okrajšano NADP) je spojina, podobna nikotinamidadenindinukleotidu, ki ima v adenozinskem delu molekule riboza-2,5-bisfosfat.
Novo!!: Elektron in Nikotinamid adenin dinukleotid fosfat · Poglej več »
Nitracija
Nitracija ali nitriranje je kemijska reakcija, s katero se v kemijsko spojino vnese nitro skupino –NO2.
Novo!!: Elektron in Nitracija · Poglej več »
Nitroimidazol
Nítroimidazóli so skupina protimikrobnih učinkovin, ki delujejo baktericidno proti skoraj vsem anaerobnim bakterijam, učinkoviti pa so tudi pri nekaterih okužbah s praživalmi (trihomonoza, giardioza, ameboza...). Glavni predstavnik nitroimidazolnih antibiotikov je metronidazol, novejša učinkovina iz te skupine pa je na primer tinidazol.
Novo!!: Elektron in Nitroimidazol · Poglej več »
Nukleofilnost
Nukleofílnost je lastnost atoma ali atomske skupine, da kaže relativno veliko afiniteto do atomskih jeder in se zato rad povezuje z atomi oziroma atomskimi skupinami z majhno gostoto elektronov.
Novo!!: Elektron in Nukleofilnost · Poglej več »
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Novo!!: Elektron in Območje H II · Poglej več »
Ogljik
Ogljík (izpeljano iz ''oglje'') je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6.
Novo!!: Elektron in Ogljik · Poglej več »
Ogljik-14
Ogljik-14, C-14, ali radioogljik je radioaktivni izotop ogljika, katerega atomsko jedro vsebuje 6 protonov in 8 nevtronov.
Novo!!: Elektron in Ogljik-14 · Poglej več »
Ogljikova nanocevka
Model enostenske nanocevke (SWCNT). Ogljikova nanocevka (CNT) je cev iz ogljika s premerom, ki se običajno meri v nanometrih.
Novo!!: Elektron in Ogljikova nanocevka · Poglej več »
Oksidacija beta
Oksidacija beta (tudi β-oksidacija) je proces, pri katerem se iz maščobnih kislin v obliki acil-koencima A (acil-CoA) postopno odcepljajo molekule acetil-koencima A (acetil-CoA), ki nato vstopajo v Krebsov cikel.
Novo!!: Elektron in Oksidacija beta · Poglej več »
Oksidacija omega
Oksidacija omega (tudi ω-oksidacija) je eden od procesov presnove (metabolizma) maščobnih kislin, ki poteka samo pri nekaterih vrstah živali, med drugim tudi pri človeku.
Novo!!: Elektron in Oksidacija omega · Poglej več »
Oksidacijsko stanje
Oksidacijsko stanje je v kemiji indikator stopnje oksidacije atoma ali kemijske spojine.
Novo!!: Elektron in Oksidacijsko stanje · Poglej več »
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Novo!!: Elektron in Okus (fizika) · Poglej več »
Orbitala
Elektronske orbitale Elektroni se gibljejo okoli jedra v elektronski ovojnici, znotraj katere so prostori, ki jih imenujemo orbitale.
Novo!!: Elektron in Orbitala · Poglej več »
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Novo!!: Elektron in Organska spojina · Poglej več »
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Novo!!: Elektron in Osnovni naboj · Poglej več »
Otto Halpern
Otto Halpern, avstrijski fizik, * 25. april 1899, Dunaj, † 28. oktober 1982, London.
Novo!!: Elektron in Otto Halpern · Poglej več »
P-orbitala
P-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Novo!!: Elektron in P-orbitala · Poglej več »
Paramagnetizem
Páramagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Novo!!: Elektron in Paramagnetizem · Poglej več »
Paul Adrien Maurice Dirac
Paul Adrien Maurice Dirac, FRS, britanski fizik in matematik, * 8. avgust 1902, Bristol, grofija Gloucestershire, Anglija, † 20. oktober 1984, Tallahassee, Florida, ZDA.
Novo!!: Elektron in Paul Adrien Maurice Dirac · Poglej več »
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Novo!!: Elektron in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »
Periodni sistem elementov
Periodni sistem, znan tudi kot periodni sistem elementov, je tabelarni prikaz kemijskih elementov, ki so razporejeni po atomskem številu, konfiguraciji elektronov in ponavljajočih se kemijskih lastnostih.
Novo!!: Elektron in Periodni sistem elementov · Poglej več »
Pierre Victor Auger
Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.
Novo!!: Elektron in Pierre Victor Auger · Poglej več »
Pieter Zeeman
Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.
Novo!!: Elektron in Pieter Zeeman · Poglej več »
Planckov naboj
Planckov naboj (oznaka q_ \) je naravna enota za naboj, ki meri 1,8755459 C. Je ena izmed osnovnih enot v Planckovem sistemu enot (ostale so še Planckova dolžina, Planckova masa, Planckova temperatura in Planckov čas).
Novo!!: Elektron in Planckov naboj · Poglej več »
Planckova konstanta
Humboldtovo univerzo v Berlinu. Prevod: »Max Planck, odkritelj osnovnega kvanta akcije ''h'', je poučeval v tej zgradbi od leta 1889 do 1928.« Planckova konstánta, imenovana po nemškem fiziku Maxu Plancku, je osnovna fizikalna konstanta, ki se pojavlja v enačbah kvantne mehanike za opisovanje velikosti kvantov.
Novo!!: Elektron in Planckova konstanta · Poglej več »
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Novo!!: Elektron in Plazma (fizika) · Poglej več »
Plazmon
Plazmon je kvazidelec, ki se pojavlja kot kvantizacija nihanja plazme.
Novo!!: Elektron in Plazmon · Poglej več »
Podatomski delec
Pregled različnih družin osnovnih in sestavljenih delcev ter njihovih medsebojnih interakcij. Podatomski delec je delec, ki sestavlja nukleone in atome.
Novo!!: Elektron in Podatomski delec · Poglej več »
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Novo!!: Elektron in Poissonova pega · Poglej več »
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Novo!!: Elektron in Pojav Čerenkova · Poglej več »
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Novo!!: Elektron in Polarni sij · Poglej več »
Polaron
Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.
Novo!!: Elektron in Polaron · Poglej več »
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Novo!!: Elektron in Polprevodniški laser · Poglej več »
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Novo!!: Elektron in Polprevodnik · Poglej več »
Polykarp Kusch
Polykarp Kusch, nemško-ameriški fizik, * 26. januar 1911, Blankenburg, Nemčija, † 20. marec 1993, Dallas, Teksas, ZDA.
Novo!!: Elektron in Polykarp Kusch · Poglej več »
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Novo!!: Elektron in Pospeševalnik · Poglej več »
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Novo!!: Elektron in Pozitron · Poglej več »
Pozitronij
Pozitronij (oznaka Ps) je vezano stanje elektrona in njegovega antidelca pozitrona.
Novo!!: Elektron in Pozitronij · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Elektron in Prasevanje · Poglej več »
Pravilo okteta
Molekula ogljikovega dioksida: vsi atomi so obkroženi s po osmimi elektroni in izpolnjujejo pravilo okteta Pravilo okteta je enostavno kemijsko pravilo, ki pravi, da se atomi vežejo med seboj na tak način, da imajo po reakciji na svojih valenčnih orbitalah po osem elektronov, s čimer dosežejo elektronsko konfiguracijo žlahtnega plina.
Novo!!: Elektron in Pravilo okteta · Poglej več »
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov
Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov podaja važnejše pospeševalnike delcev in trkalnike.
Novo!!: Elektron in Pregled pospeševalnikov delcev in trkalnikov · Poglej več »
Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino
Vakuumski rezervoar na težkem žerjavu po tem, ko so ga prestavili na dva sklopljena nakladalnika Prevoz skozi mestece Leopoldshafen preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino (KATRIN) ima za cilj neposredno določiti maso elektronskega anti-neutrina.
Novo!!: Elektron in Preizkus Karlsruhe Tritium Neutrino · Poglej več »
Prevodni pas
Prevodni pas je energijski pas elektronov, ki bi pri absolutni ničli ležal nad valenčnim pasom.
Novo!!: Elektron in Prevodni pas · Poglej več »
Pripajanje
Antibakterijski antibiotik prontosil. Pripajanje je elektrofilna aromatska substitucija med diazonijevo soljo, ki se imenuje tudi diazo komponenta, in anilinom, fenolom ali katero drugo aromatsko spojino, ko tvori azo spojine.
Novo!!: Elektron in Pripajanje · Poglej več »
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Novo!!: Elektron in Prožno sipanje · Poglej več »
Pseudomonas
Pseudomonas je rod gramnegativnih, gibljivih, aerobnih, nesporogenih bacilov, ki večinoma živijo v zemlji in vodi ter lahko povzročajo bolezni.
Novo!!: Elektron in Pseudomonas · Poglej več »
Pulzar
Jadru Rakovica kaže sinhrotronsko sevanje v okoliškem pulzarskem vetru, ki ga poganjajo magnetna polja in delci iz središčnega pulzarja. Shematski prikaz pulzarja: kroglica v sredini predstavlja nevtronsko zvezdo, krožne črte silnice magnetnega polja, modra pasova pa oddana žarka Púlzar je zelo namagnetena, vrteča se nevtronska zvezda, ki oddaja žarke elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Elektron in Pulzar · Poglej več »
Računska kemija
teorije gostotnega funkcionala. Računska kemija je veja kemije, ki uporablja načela računalništva za pomoč pri reševanju kemijskih problemov.
Novo!!: Elektron in Računska kemija · Poglej več »
Radijski sprejemnik
V radijskih komunikacijah je radijski sprejemnik (radio) elektronska naprava, ki sprejema radijske valove in jih pretvarja v človeku razumljivo obliko.
Novo!!: Elektron in Radijski sprejemnik · Poglej več »
Radikal (kemija)
Lewisova struktura superoksida, primer anionskega radikala Radikali oz.
Novo!!: Elektron in Radikal (kemija) · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Elektron in Radioaktivnost · Poglej več »
Radioluminiscenca
Ci) v podolgovatih stekleničkah, katerih notranja stena je prevlečena s fosforjem. uri. Radioluminiscenca je pojav, pri katerem snov oddaja svetlobo zaradi vpliva ionizirajočega sevanja.
Novo!!: Elektron in Radioluminiscenca · Poglej več »
Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo
Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo (angleško FLASH Radiotherapy) je nova tehnika obsevalnega zdravljenja (radioterapije), kjer z ultravisoko dozno hitrostjo (več kot 40 Gy/s) izsevamo predvideno dozo v eni sami frakciji.
Novo!!: Elektron in Radioterapija z ultravisoko dozno hitrostjo · Poglej več »
Radiotrofne glive
Radiotrofne glive so skupina gliv, ki verjetno uporabljajo pigment melanin za pretvorbo sevanja gama v kemično energijo za rast.
Novo!!: Elektron in Radiotrofne glive · Poglej več »
Ramanovo sipanje
Rámanovo sipanje je neelastično sipanje fotonov na gradnikih snovi.
Novo!!: Elektron in Ramanovo sipanje · Poglej več »
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Novo!!: Elektron in Razpad beta · Poglej več »
Reaktivna kisikova spojina
Lewisove strukture reaktivnih kisikovih spojin: '''1''' - tripletni kisik; '''2''' - singletni kisik; '''3''' - superoksid; '''4''' - vodikov peroksid; '''5''' - hidroksilni radikal Reaktivne kisikove spojine ali reaktivne kisikove zvrsti (reactive oxygen species, ROS) so visoko reaktivni prosti radikali, ki vsebujejo kisikove ione ali perokside.
Novo!!: Elektron in Reaktivna kisikova spojina · Poglej več »
Red velikosti (sila)
Ker je teža sila, se nekateri izmed spodnjih primerov sklicujejo na težo predmetov pri povprečnem težnem pospešku Zemlje (9,8 m/s2).
Novo!!: Elektron in Red velikosti (sila) · Poglej več »
Redoks reakcija
Zgorevanje je redoksreakcija, v kateri se les oksidira s kisikom iz zraka v ogljikov dioksid in vodo. Redoksreakcija ali redukcijsko-oksidacijska reakcija je vsaka kemijska reakcija, v kateri atomi spremenijo svoje oksidacijsko stanje.
Novo!!: Elektron in Redoks reakcija · Poglej več »
Reducirana masa
Reducirana masa (oznaka m_\text\, ali \mu \) je »efektivna« vztrajnostna masa, ki se pojavlja v problemu dveh teles Newtonove mehanike.
Novo!!: Elektron in Reducirana masa · Poglej več »
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Elektron in Richard Phillips Feynman · Poglej več »
Robert Andrews Millikan
Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.
Novo!!: Elektron in Robert Andrews Millikan · Poglej več »
Robert Hofstadter
Robert Hofstadter, ameriški fizik, * 5. februar 1915, New York, New York, ZDA, † 17. november 1990, Stanford, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Elektron in Robert Hofstadter · Poglej več »
Ronto
Ronto (okrajšava r) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 10-27 oziroma 0,000000000000000000000000001 ali eno kvadriljardino.
Novo!!: Elektron in Ronto · Poglej več »
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Novo!!: Elektron in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Novo!!: Elektron in Rutherfordovo sipanje · Poglej več »
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Novo!!: Elektron in Rydbergova formula · Poglej več »
Rydbergova konstanta
Rydbergova konstánta (oznaka R_ \!\) je fizikalna konstanta, ki je povezana s spektri atomov.
Novo!!: Elektron in Rydbergova konstanta · Poglej več »
S-orbitala
S-orbitala je ena izmed štirih orbital, ki so razporejene okoli atomskega jedra.
Novo!!: Elektron in S-orbitala · Poglej več »
Sečna kislina
Sečna kislina je slabo topna organska kislina, ki je tudi končni produkt presnove purinov pri sesalcih.
Novo!!: Elektron in Sečna kislina · Poglej več »
Selektron
Selektron (ozanaka \tilde e \) je superpartner elektrona.
Novo!!: Elektron in Selektron · Poglej več »
Selenova kislina
Selenova kislina je selenova okso kislina s kemijsko formulo H2SeO4, natančneje (OH)2SeO2.
Novo!!: Elektron in Selenova kislina · Poglej več »
Sevalni tlak
Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.
Novo!!: Elektron in Sevalni tlak · Poglej več »
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Novo!!: Elektron in Seznam barionov · Poglej več »
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Novo!!: Elektron in Seznam delcev · Poglej več »
Seznam fizikalnih konstant
Brez opisa.
Novo!!: Elektron in Seznam fizikalnih konstant · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Elektron in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Elektron in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »
Sfermion
Sfermion je v razširitvi Standardnega modela s supersimetrijo, delec, ki je superpartner (superpartnerje imenujemo tudi sdelci) pripadajočega fermiona.
Novo!!: Elektron in Sfermion · Poglej več »
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Novo!!: Elektron in Simetrija C · Poglej več »
Sipalni presek
Pri jedrski reakciji usmerimo vzporeden curek izstrelkov na tarčo z začetnimi jedri (npr. jedra vodika ali devterija).
Novo!!: Elektron in Sipalni presek · Poglej več »
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Novo!!: Elektron in Sistem enot CGS · Poglej več »
Skupna vrtilna količina
Skupna vrtilna količina (oznaka J \) je vsota vektorjev tirne vrtilne količine in spinske vrtilne količine.
Novo!!: Elektron in Skupna vrtilna količina · Poglej več »
Sončev veter
Sónčev véter je stalni tok nabitih delcev (npr. plazme), ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde.
Novo!!: Elektron in Sončev veter · Poglej več »
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Novo!!: Elektron in Sonoluminiscenca · Poglej več »
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Novo!!: Elektron in Spekter elektromagnetnega valovanja · Poglej več »
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure. Spektralna črta je šibkejše ali močnejše območje v sicer enakomernem in zveznem spektru svetlobe.
Novo!!: Elektron in Spektralna črta · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Elektron in Spin · Poglej več »
Spinon
Spinon je eden izmed kvazidelcev, ki nastanejo pri postopku ločitve spina in naboja pri elektronih, kadar se nahajajo v majhnem prostoru pri absolutni ničli Drugi delec, ki nastane pri postopku ločitve spina in naboja imenujejo holon.
Novo!!: Elektron in Spinon · Poglej več »
Spinor
Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.
Novo!!: Elektron in Spinor · Poglej več »
Spinsko kvantno število
Spinsko kvantno število (ali magnetno spinsko kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Novo!!: Elektron in Spinsko kvantno število · Poglej več »
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Novo!!: Elektron in Standardni model · Poglej več »
Stefanova konstanta
Stefanova konstánta (tudi Stefan-Boltzmannova konstanta, oznaka σ (in \sigma_ \!\)) je fizikalna konstanta, sorazmernostni faktor med celotno energijo, ki jo izseva enota površine črnega telesa v enoti časa in četrto potenco absolutne temperature v Stefan-Boltzmannovem zakonu.
Novo!!: Elektron in Stefanova konstanta · Poglej več »
Steklo
Mestnega muzeja Ljubljana. Okensko steklo Laboratorijsko steklo (hladilnik) Okrasni predmeti iz kobaltovega stekla Stêklo je amorfna (nekristalinična), praviloma prozorna trdnina, ki ima veliko praktično, tehnološko in dekorativno uporabnost, na primer kot okensko steklo, posoda, izolacijski material (steklena volna) in optično vlakno za hiter prenos optičnih signalov.
Novo!!: Elektron in Steklo · Poglej več »
Stjepan Mohorovičić
Stjepan Mohorovičić, hrvaški fizik, geofizik in astrofizik * 20. avgust, 1890, Bakar (Hrvaška), † 13. februar 1980, Zagreb, Hrvaška.
Novo!!: Elektron in Stjepan Mohorovičić · Poglej več »
Struktura elektronskih pasov
Poenostavljen prikaz strukture elektronskih pasov v kovinah, polprevodnikih in izolatorjih. Struktura elektronskih pasov v fiziki trdne snovi opisuje področja in strukturo dovoljenih in nedovoljenih stanj elektrona v kristalni mreži.
Novo!!: Elektron in Struktura elektronskih pasov · Poglej več »
Superoksid
Lewisova elektronska konfiguracija superoksidnega anionskega radikala. Šest elektronov zunanje lupine vsakega izmed kisikovih atomov je prikazano s črnimi pikami; en elektronski par si atoma delita (sredina); nesparjen elektron je prikazan zgoraj levo, dodatni elektron, ki daje negativni naboj, pa z rdečo Superoksid je spojina, ki vsebuje superoksidni anion s kemijsko formulo O−2.
Novo!!: Elektron in Superoksid · Poglej več »
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Novo!!: Elektron in Supersimetrija · Poglej več »
Supertekočnost
1968. kapljico, ki bo padla v kapljevino nižje. Nastajale bodo nove kapljice vse dokler se posoda ne bo izpraznila. Súpertekóčnost (tudi súprafluídnost iz latinskega supra – nad) je agregatno stanje v katerem se snov obnaša kot tekočina z ničelno viskoznostjo – kjer se zdi, da poseduje sposobnost samostojnega pogona in gibanja brez trenja na način, ki kljubuje gravitaciji in površinski napetosti.
Novo!!: Elektron in Supertekočnost · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Elektron in Svinec · Poglej več »
Težki elementi
nevtron. Reakcije, ki so do sedaj ustvarile nove elemente, so bile podobne, z edino možno razliko, da je včasih prišljo do emisije več singularnih nevtronov ali pa do emisije sploh ni prišlo. ''Neutron'' je angleška beseda za nevtron. Najtežja jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.
Novo!!: Elektron in Težki elementi · Poglej več »
Tekstilna barvila
Tekstilna barvila.
Novo!!: Elektron in Tekstilna barvila · Poglej več »
Teoretična kemija
Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.
Novo!!: Elektron in Teoretična kemija · Poglej več »
Teorija valenčne vezi
Teorija valenčne vezi oziroma teorija o nastanku vezi pravi, da se vezi med atomi tvorijo, če pride zaradi tega do nove razporeditve elektronov in jeder, ki ima nižjo energijo.
Novo!!: Elektron in Teorija valenčne vezi · Poglej več »
Termogene rastline
Termogene rastline so skupina rastlin, ki so zmožne dvigniti svojo temperaturo nad temperaturo zraka v okolici.
Novo!!: Elektron in Termogene rastline · Poglej več »
Termogenin
Termogenin, razklopitveni protein 1 ali UCP1 je integralni transmembranski protein v notranji membrani mitohondrijev v rjavem maščobnem tkivu.
Novo!!: Elektron in Termogenin · Poglej več »
Termoluminiscenca
'''Faze nastanka termoluminiscence''': Snov oz. telo je obsevano z ionizirajočim sevanjem (''irradiation''); nekateri prosti elektroni, ki nastanejo zaradi obsevanja, so ujeti v metastabilnih stanjih (''storage''); pri segrevanju se ti elektroni rekombinirajo z ioni in pri prehodu v osnovno stanje oddajo foton (''eviction''). lončarski izdelek) v preteklosti že segret (je bil izdelan), saj se tako vsi elektroni vrnejo v osnovno stanje, in od tistega trenutka naprej začne telo na novo prejemati sevanje. Termoluminiscenca je vrsta luminiscence, pri kateri je absorbirana svetloba oddana zaradi segrevanja.
Novo!!: Elektron in Termoluminiscenca · Poglej več »
Termoluminiscentni dozimeter
Termoluminiscentni dozimeter (TLD) je naprava za merjenje ionizirajočega sevanja, ki izkorišča pojav termoluminiscence.
Novo!!: Elektron in Termoluminiscentni dozimeter · Poglej več »
Thomsonov problem
Thomsonov problem je izraz za vprašanje, kako razporediti N enako nabitih elektronov, ki so na površju sfere, da bi bil njihov elektrostatski potencial zaradi Coulombove sile minimalen.
Novo!!: Elektron in Thomsonov problem · Poglej več »
Thomsonovo sipanje
Ponazoritev Thomsonovega sipanja Thomsonovo sipanje je pojav, na katerem temelji rentgenska difrakcija.
Novo!!: Elektron in Thomsonovo sipanje · Poglej več »
Tirno kvantno število
Orbitalno kvantno število (tudi azimutno kvantno število ali drugo kvantno število) je eno izmed kvantnih števil, ki se uporabljajo v kvantni mehaniki za opis kvantnih stanj elektrona v atomu.
Novo!!: Elektron in Tirno kvantno število · Poglej več »
Titanov tetraklorid
Titanov tetraklorid je anorganska spojina s formulo TiCl4.
Novo!!: Elektron in Titanov tetraklorid · Poglej več »
Toplotna energija
Toplotna energija je prehodna, saj prehaja pod tlakom temperaturne razlike s toplejšega na hladnejše telo.
Novo!!: Elektron in Toplotna energija · Poglej več »
Tranzistor
Različni tipi tranzistorjev Tranzístor je polprevodniški elektronski element s tremi priključki, ki ga uporabljamo za ojačevanje, preklapljanje, uravnavanje napetosti, modulacijo signalov in v številne druge namene.
Novo!!: Elektron in Tranzistor · Poglej več »
Triboluminiscenca
kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.
Novo!!: Elektron in Triboluminiscenca · Poglej več »
Trimetilaluminij
Trimetilaluminij je organokovinska spojina s formulo Al2(CH3)6 ali skrajšano Al2Me6, (AlMe3)2 ali TMA.
Novo!!: Elektron in Trimetilaluminij · Poglej več »
Tritij
Tritij (oznaka T ali ³H), včasih tudi tricij, je radioaktiven izotop vodika.
Novo!!: Elektron in Tritij · Poglej več »
Tunelski pojav
interferenčni šop med prihajajočim in odbitim valovanjem. Tunélski pojàv je kvantnomehanski pojav pri katerem lahko gre delec (valovna funkcija) skozi potencialno prepreko, kar v klasičnem opisu ni mogoče, saj je njegova kinetična energija manjša od potencialne energije prepreke.
Novo!!: Elektron in Tunelski pojav · Poglej več »
Ubikinon
Ubikinon Ubikinón so odkrili leta 1957 v mitohondrijih goveda.
Novo!!: Elektron in Ubikinon · Poglej več »
Uklon
snopa na plošči po prehodu iz majhne krožne odprtine na drugi plošči Interferenca uklonjenega valovanja za dvojno režo. Smeri označene s puščicami so smeri ojačitev, med njimi so smeri oslabitev (neoznačeno) valovanja. d \! pomeni razdaljo med režama, \lambda \! je valovna dolžina valovanja, m \! je red maksimuma, \theta \! je uklonski kot. Uklon ali difrakcija je širjenje valov (elektromagnetno valovanje različnih valovnih dolžin, valovanje na vodi ali v zraku) v področje sence.
Novo!!: Elektron in Uklon · Poglej več »
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Novo!!: Elektron in Uklon elektronov · Poglej več »
Ultramarin
Ultramarin je temno modri barvni pigment, ki je bil prvotno izdelan z mletjem lapis lazuli v prah.
Novo!!: Elektron in Ultramarin · Poglej več »
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Novo!!: Elektron in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »
Valovno čelo
ravnine. lečo. Valovna fronta je množica vseh točk do katerih je v določenem trenutku prispelo valovanje na svoji poti po sredstvu od izvora.
Novo!!: Elektron in Valovno čelo · Poglej več »
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Novo!!: Elektron in Van Allenovi sevalni pasovi · Poglej več »
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Novo!!: Elektron in Van der Waalsova sila · Poglej več »
Večlistni kolimatorski sistem
Večlistni kolimatorski sistem (sistem MLC) je zgrajen iz posameznih lističev, ki se premikajo in s tem oblikujejo obsevalna polja poljubnih in asimetričnih oblik.
Novo!!: Elektron in Večlistni kolimatorski sistem · Poglej več »
Verdetova konstanta
Verdetova konstanta je optična konstanta, ki določa velikost Faradayevega pojava.
Novo!!: Elektron in Verdetova konstanta · Poglej več »
Vez
Véz je lahko.
Novo!!: Elektron in Vez · Poglej več »
Vez π
Orbitali p tvorita vez π π-vez (pi-vez) je kemijska vez, ki nastane s stranskim prekrivanjem dveh p-orbital.
Novo!!: Elektron in Vez π · Poglej več »
Vezavna energija
V fiziki in kemiji je vezavna energija najmanjša energija, ki je potrebna za izbitje oziroma odvzem gradnika iz sistema ali za razstavitev sistema delcev na posamezne gradnike.
Novo!!: Elektron in Vezavna energija · Poglej več »
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Novo!!: Elektron in Vezna črta · Poglej več »
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Elektron in Vodik · Poglej več »
Vrstični elektronski mikroskop
Vrstični elektronski mikroskop z odprto komoro za vzorec Vrstični elektronski mikroskop je mikroskop, ki za opazovanje površine uporablja elektronski curek.
Novo!!: Elektron in Vrstični elektronski mikroskop · Poglej več »
Vrstno število
Z - Vrstno število Vŕstno števílo ali atómsko števílo je število protonov v jedru atoma, istočasno pa je enako tudi (pozitivnemu) naboju jedra in zaporedni številki elementa v periodnem sistemu elementov.
Novo!!: Elektron in Vrstno število · Poglej več »
Vzbujeno stanje
Če je atomsko jedro v vzbujenem stanju, ga imenujemo isomer istega jedra, ki ni v vzbujenem stanju.
Novo!!: Elektron in Vzbujeno stanje · Poglej več »
William Crookes
Crookesova cev Sir William Crookes, OM, PRS, angleški fizik in kemik, * 17. junij 1832, London, Anglija, † 4. april 1919, London.
Novo!!: Elektron in William Crookes · Poglej več »
Williamsova cev
Muzeju računalniške zgodovine v Mountain Viewu v Kaliforniji Williamsova cev (tudi Williamsova pomnilniška cev), oziroma Williams-Kilburnova cev, imenovana po izumiteljih Freddieju Williamsu in Tomu Kilburnu, in razvita med letoma 1946 in 1947, je bila katodna cev, ki je služila za računalniški pomnilnik, kjer so se dvojiški podatki hranili elektronsko.
Novo!!: Elektron in Williamsova cev · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Elektron in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
Zajetje elektrona
Zajetje elektrona (tudi zajetje K) je v jedrski fiziki način razpada, pri katerem se v jedru absorbira eden od elektronov atoma, katerega jedro razpada.
Novo!!: Elektron in Zajetje elektrona · Poglej več »
Zeemanov pojav
Zeemanov pojav je fizikalni pojav, ki se kaže v razcepitvi spektralnih črt ob prisotnosti statičnega zunanjega magnetnega polja.
Novo!!: Elektron in Zeemanov pojav · Poglej več »
Zemljoalkalijska kovina
Zemljoalkalijske kovine so elementi druge skupine periodnega sistema elementov.
Novo!!: Elektron in Zemljoalkalijska kovina · Poglej več »
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Novo!!: Elektron in Zrcalo · Poglej več »
Zvezda pritlikavka
Pritlikavke so zvezde, ki so po velikosti podobne Soncu.
Novo!!: Elektron in Zvezda pritlikavka · Poglej več »
