Kazalo
55 odnosi: Akcija (fizika), Bioresonanca, Bokoživčniki, Bozoni W in Z, Brans-Dickeova teorija, Delčnovalovna dualnost, Delta v, Detektor kovin, Dilaton, Diracovo morje, Električni naboj, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno valovanje, Elektromotor, EMT-7, Evanescentno polje, Feynmanov graf, Filadelfijski poskus, Fizika, Foton, Gostota sile, Gravitacijsko polje, Higgsovo polje, Hitrost gravitacije, Indukcijska kuhalna plošča, Jean le Rond d'Alembert, Jedrska magnetna resonanca, Jožef Stefan, John Henry Poynting, Kaluza-Kleinova teorija, Kompaktna fluorescentna sijalka, Konstanta fine strukture, Kroglasta strela, Kvant, Kvantna teorija polja, Lanczosev tenzor, Matematična fizika, Maxwellov napetostni tenzor, Maxwellove enačbe, Michael Faraday, Miljutin Željeznov, Optično vlakno, Pojav Čerenkova, Polje, Polje (fizika), Poyntingov vektor, Radijski valovi, Ruđer Josip Bošković, Seznam fizikalnih vsebin, Stefan-Boltzmannov zakon, ... Razširi indeks (5 več) »
Akcija (fizika)
Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.
Poglej Elektromagnetno polje in Akcija (fizika)
Bioresonanca
Bioresonanca, pogosto imenovana tudi bioresonančna terapija (BRT), terapija MORA, biofizikalna informacijska terapija in multiresonančna terapija, je psevdoznanstvena in s strani medicine nepodprta praksa, pri kateri se predlaga uporabo elektromagnetnih valov za diagnozo in zdravljenje bolezni pri ljudeh.
Poglej Elektromagnetno polje in Bioresonanca
Bokoživčniki
Bokoživčniki (znanstveno ime Polyplacophora) so skupina morskih mehkužcev, ki bivajo v pasu plimovanja oz.
Poglej Elektromagnetno polje in Bokoživčniki
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Elektromagnetno polje in Bozoni W in Z
Brans-Dickeova teorija
Brans-Dickeova teorija gravitacije (včasih tudi Jordan-Brans-Dickeova teorija) je v teoretični fiziki teorija gravitacije, ki se razlikuje od Einsteinove splošne teorije relativnosti.
Poglej Elektromagnetno polje in Brans-Dickeova teorija
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Poglej Elektromagnetno polje in Delčnovalovna dualnost
Delta v
Delta v (dobesedno sprememba hitrosti, tudi karakteristična hitrost orbitalnega manevra), označena kot ∆v, je v astrodinamiki in raketodinamiki količina, ki se rabi pri dinamiki poletov vesoljskih plovil, in je mera za potrebni sunek sile, da plovilo izvede manever (spremembo tira), kot je na primer izstrelitev ali pristanek na planetu ali luni, ali orbitalni manever v vesoljskem prostoru.
Poglej Elektromagnetno polje in Delta v
Detektor kovin
Iskalec zakladov med uporabo detektorja kovin Detektor kovin je elektronska priprava, ki zaznava prisotnost kovin v bližini.
Poglej Elektromagnetno polje in Detektor kovin
Dilaton
Dilatón je domnevni delec, ki se pojavlja v teoriji strun.
Poglej Elektromagnetno polje in Dilaton
Diracovo morje
antidelci Diracovo morje je podajanje stanj z negativno energijo, ki jih vsebuje vakuum.
Poglej Elektromagnetno polje in Diracovo morje
Električni naboj
Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.
Poglej Elektromagnetno polje in Električni naboj
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Elektromagnetno polje in Elektromagnetna interakcija
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Elektromagnetno polje in Elektromagnetno valovanje
Elektromotor
Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.
Poglej Elektromagnetno polje in Elektromotor
EMT-7
EMT-7 je ruski elektromagnetni protiminski sistem namenjen čiščenju minskih polj.
Poglej Elektromagnetno polje in EMT-7
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Elektromagnetno polje in Evanescentno polje
Feynmanov graf
Feynmanov graf je v teoriji grafov graf primeren za Feynmanov diagram v posebnih primerih pri uporabi v kvantni teoriji polja.
Poglej Elektromagnetno polje in Feynmanov graf
Filadelfijski poskus
USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.
Poglej Elektromagnetno polje in Filadelfijski poskus
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Elektromagnetno polje in Fizika
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Elektromagnetno polje in Foton
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Elektromagnetno polje in Gostota sile
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Elektromagnetno polje in Gravitacijsko polje
Higgsovo polje
Higgsovo polje je v standardnem modelu fizike delcev domnevno skalarno kvantno polje, ki ga posredujejo Higgsovi bozoni, in verjetno napolnjuje celotno Vesolje.
Poglej Elektromagnetno polje in Higgsovo polje
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Elektromagnetno polje in Hitrost gravitacije
Indukcijska kuhalna plošča
273x273px Indukcijska kuhalna plošča je gospodinjska naprava za kuhanje, ki za svoje delovanje izkorišča fizikalni pojav elektromagnetne indukcije.
Poglej Elektromagnetno polje in Indukcijska kuhalna plošča
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Poglej Elektromagnetno polje in Jean le Rond d'Alembert
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Elektromagnetno polje in Jedrska magnetna resonanca
Jožef Stefan
strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Elektromagnetno polje in Jožef Stefan
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Poglej Elektromagnetno polje in John Henry Poynting
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Poglej Elektromagnetno polje in Kaluza-Kleinova teorija
Kompaktna fluorescentna sijalka
Varčne sijalke različnih oblik Kompaktna fluorescentna sijalka, pogosto imenovana tudi varčna žarnica, je pomanjšan tip fluorescentnih sijalk, razvit kot bolj učinkovit nadomestek žarnic z žarilno nitko.
Poglej Elektromagnetno polje in Kompaktna fluorescentna sijalka
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Elektromagnetno polje in Konstanta fine strukture
Kroglasta strela
Nizozemskem (Maastricht, 28. junij 2011) sevanja, neodvisno pa valovna dolžina sevanja. Kroglasta strela, tudi kroglasti blisk, je redek naravni električni pojav s podobo žareče krogle različnih velikosti.
Poglej Elektromagnetno polje in Kroglasta strela
Kvant
Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.
Poglej Elektromagnetno polje in Kvant
Kvantna teorija polja
Kvántna teoríja pólja je razširitev kvantne mehanike od točkastih delcev do polj, kot je na primer elektromagnetno polje.
Poglej Elektromagnetno polje in Kvantna teorija polja
Lanczosev tenzor
Lanczosev ténzor ali Lanczosev potenciál je v splošni teoriji relativnosti tenzor 3. reda, ki generira Weylov tenzor.
Poglej Elektromagnetno polje in Lanczosev tenzor
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Elektromagnetno polje in Matematična fizika
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Elektromagnetno polje in Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Elektromagnetno polje in Maxwellove enačbe
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Poglej Elektromagnetno polje in Michael Faraday
Miljutin Željeznov
Miljutin Željeznov, slovenski inženir elektrotehnike, * 16. februar 1930, Ljubljana, † 6. september 2002, Polhov Gradec.
Poglej Elektromagnetno polje in Miljutin Željeznov
Optično vlakno
Šop optičnih vlaken Optično vlakno je zelo tanko vlakno optično čiste snovi, po katerem lahko potuje svetloba.
Poglej Elektromagnetno polje in Optično vlakno
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Poglej Elektromagnetno polje in Pojav Čerenkova
Polje
Polje je lahko.
Poglej Elektromagnetno polje in Polje
Polje (fizika)
Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.
Poglej Elektromagnetno polje in Polje (fizika)
Poyntingov vektor
Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.
Poglej Elektromagnetno polje in Poyntingov vektor
Radijski valovi
Rádijski valòvi so tisti del spektra elektromagnetnega valovanja, v katerem je moč elektromagnetno valovanje vzbuditi tako, da skozi anteno teče izmenični električni tok.
Poglej Elektromagnetno polje in Radijski valovi
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Poglej Elektromagnetno polje in Ruđer Josip Bošković
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elektromagnetno polje in Seznam fizikalnih vsebin
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Poglej Elektromagnetno polje in Stefan-Boltzmannov zakon
Termoelektrarna Šoštanj
Termoelektrarna Šoštanj krajše TEŠ je največja slovenska elektrarna po skupni inštalirani moči 1029 MW, s proizvodnimi enotami: Blok 6 600 MW, Blok 5 345 MW, Plinska turbina PE51 42 MW in Plinska turbina PE52 42 MW.
Poglej Elektromagnetno polje in Termoelektrarna Šoštanj
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Elektromagnetno polje in Uvod v kvantno mehaniko
Valovanje
vodi Valovánje je širjenje motnje, navadno sinusnega nihanja, v sredstvu ali v polju.
Poglej Elektromagnetno polje in Valovanje
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Poglej Elektromagnetno polje in Vektorski potencial
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Elektromagnetno polje in Weylova enačba