Kazalo
54 odnosi: Abdus Salam, Ampermeter, Antiproton, Šibka jedrska sila, Čar (fizika), Čudnost (fizika), Brezrazsežna količina, Casimirjev pojav, Delec WIMP, Diracova medalja, Dno (fizika), Elektrošibka interakcija, Elektromagnetno valovanje, Elektron, Feynmanov diagram, Fizika osnovnih delcev, Foton, Gravitacijska konstanta, Hadron, Izospin, Kaluza-Kleinova teorija, Kilogram, Konstanta fine strukture, Kvantna gravitacija, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Lepton tau, Matematična fizika, Maxwellov napetostni tenzor, Mezon Υ, Mezon J/Ψ, Nevtrino, Nobelova nagrada za fiziko, Okus (fizika), Osnovna sila, Parnost (fizika), Peta sila, Popolna teorija poenotenja, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Sheldon Lee Glashow, Sklopitvena konstanta, Standardni model, Steven Weinberg, Supersimetrija, Teorija superstrun, ... Razširi indeks (4 več) »
Abdus Salam
Salam (levo) Abdus Salam, pakistanski fizik, * 29. januar 1926, Džang, Pundžab, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. november 1996, Oxford, Anglija.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Abdus Salam
Ampermeter
Analogni ampermeter poljske izdelave Ampêrméter je merilna priprava, ki se uporablja za merjenje električnega toka.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Ampermeter
Antiproton
Antiproton (oznaka \bar p \) je antidelec protona.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Antiproton
Šibka jedrska sila
Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Šibka jedrska sila
Čar (fizika)
Čar (oznaka C \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Čar (fizika)
Čudnost (fizika)
Čudnost (oznaka S \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Čudnost (fizika)
Brezrazsežna količina
Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Brezrazsežna količina
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Casimirjev pojav
Delec WIMP
Delec WIMP (ali masivni delec s šibko interakcijo, v angleščini Weakly interacting massive particle) je domnevni delec, ki naj bi v vesolju sestavljal temno snov.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Delec WIMP
Diracova medalja
Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Diracova medalja
Dno (fizika)
Dno ali lepota (oznaka B^\prime \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Dno (fizika)
Elektrošibka interakcija
Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Elektrošibka interakcija
Elektromagnetno valovanje
polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Elektromagnetno valovanje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Elektron
Feynmanov diagram
razpad β Feynmanov diagram za anihilacijo elektrona in pozitrona, ki tvori foton (modri sinusni val). Na koncu antikvark iz nastalega para izseva gluon (zelena spirala) Feynmanovi diagrámi ali tudi Feynmánovi grafi so računski pripomoček v kvantni teoriji polja, s katerimi računamo sipalne preseke za interakcije med delci.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Feynmanov diagram
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Fizika osnovnih delcev
Foton
Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Foton
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Gravitacijska konstanta
Hadron
Hadrón (starogrško: hadrós - debel) je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Hadron
Izospin
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Izospin (tudi izotopni spin ali izobarni spin) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Izospin
Kaluza-Kleinova teorija
Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kaluza-Kleinova teorija
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kilogram
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Konstanta fine strukture
Kvantna gravitacija
Kvántna gravitácija je področje teoretične fizike, ki poskuša opisati gravitacijo po načelih kvantne mehanike, in kjer kvantnih pojavov ni mogoče zanemariti – na primer blizu strnjenih astrofizikalnih teles, kjer so gravitacijski pojavi močni.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kvantna gravitacija
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kvark b
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kvark c
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kvark d
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kvark s
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kvark t
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Elektromagnetna interakcija in Kvark u
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Poglej Elektromagnetna interakcija in Lepton tau
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Matematična fizika
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Maxwellov napetostni tenzor
Mezon Υ
Mezon Y ((oznaka Y \,, tudi \Upsilon \) je mezon brez okusa, ki ga sestavljata kvark b in antikvark b ali b \bar b \,. Prištevamo ga med botomonije. Odkrili so ga v Fermilabu leta 1978 (skupina E288) pod vodstvom ameriškega fizika Leona Maxa Ledermana (rojen 1922). Bil je prvi opaženi delec, ki je vseboval kvark b.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Mezon Υ
Mezon J/Ψ
Mezon J/ψ (oznaka J/\psi \) je mezon brez okusa, ki vsebuje kvark c in njegov antikvark.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Mezon J/Ψ
Nevtrino
Nevtríno je osnovni delec s spinom 1/2, zatorej spada med fermione.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Nevtrino
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Nobelova nagrada za fiziko
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Okus (fizika)
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Osnovna sila
Parnost (fizika)
Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Parnost (fizika)
Peta sila
Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Peta sila
Popolna teorija poenotenja
Popolna teorija poenotenja je fizikalna teorija, ki sicer še ne obstaja.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Popolna teorija poenotenja
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Seznam delcev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Seznam fizikalnih vsebin
Sheldon Lee Glashow
Sheldon Lee Glashow, ameriški fizik, * 5. december 1932.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Sheldon Lee Glashow
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Sklopitvena konstanta
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Standardni model
Steven Weinberg
Steven Weinberg, ameriški fizik, * 3. maj 1933, New York, New York, ZDA, † 24. julij 2021.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Steven Weinberg
Supersimetrija
Súpersimetríja (tudi SUSY ali SuSy) je v fiziki delcev domnevna simetrija, ki povezuje delce z nekim določenim spinom z delci, ki se od njih razlikujejo za polovico enote za spin.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Supersimetrija
Teorija superstrun
Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Teorija superstrun
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Umeritveni bozon
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Vesolje
Vrh (fizika)
Vrh ali resnica (oznaka T \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Vrh (fizika)
Zakon o električnem pretoku
Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.
Poglej Elektromagnetna interakcija in Zakon o električnem pretoku
Prav tako znan kot Elektromagnetna sila.