Hitreje kot brskalnik!
22 odnosi: Anorganska kemija, Arthur Schuster, Železo, Živo srebro, Družba cesarja Viljema, Faradayeva konstanta, Fizikalna kemija, Jöns Jacob Berzelius, Kemija, Kemijska reakcija, Konstrukcijsko jeklo, Korozija, Michael Faraday, Odd Hassel, Seznam kemijskih vsebin, Superkondenzator, Svinčev(IV) oksid, Teorija DLVO, Theodore William Richards, Voda, Voltametrija, Wilhelm Ostwald.
Anorganska kemija
'''Anorganske spojine so zelo raznolike:''' '''A:''' Diboran (B2H6) ima nenavadne vezi, v katerih si trije atomi delijo dva elektrona. '''B:''' Cezijev klorid (CsCl) ima enostavno kubično kristalno strukturo. '''C:''' Fp2 je organokovinski kompleks. '''D:''' Silikoni imajo mnogo značilnosti organskih polimerov. '''E:''' Grubbsov katalizator je zelo zapletena spojina za katero jo odkritelj leta 2005 dobil Nobelovo nagrado za kemijo. '''F:''' Zeoliti se uporabljajo kot molekularna sita. '''G:''' Bakrov(II) acetat je tudi teoretike presenetil s svojim diamagnetizmom. Anorganska kemija je prirodoslovna znanost in veja kemije, ki preučuje zgradbo in fizikalno-kemijske lastnosti anorganskih spojin.
Novo!!: Elektrokemija in Anorganska kemija · Poglej več »
Arthur Schuster
Sir Franz Arthur Friedrich Schuster, britanski fizik, * 12. september 1851, Frankfurt na Majni, † 17. oktober 1934.
Novo!!: Elektrokemija in Arthur Schuster · Poglej več »
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Novo!!: Elektrokemija in Železo · Poglej več »
Živo srebro
Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.
Novo!!: Elektrokemija in Živo srebro · Poglej več »
Družba cesarja Viljema
jedrsko cepitev Družba cesarja Viljema, s polnim uradnim imenom Družba cesarja Viljema za spodbujanje znanosti in raziskav (okrajšano KWG), je bila nemška raziskovalna organizacija na področju naravoslovja in tehnike, ki jo je leta 1911 ustanovila pruska vlada, da bi sledila mednarodnim trendom ustanavljanja od univerz neodvisnih raziskovalnih inštitutov in dopolnila vlogo Kraljeve pruske akademije znanosti.
Novo!!: Elektrokemija in Družba cesarja Viljema · Poglej več »
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Novo!!: Elektrokemija in Faradayeva konstanta · Poglej več »
Fizikalna kemija
Fizikalna kemija je naravoslovna znanost, ki s fizikalnimi zakoni in metodami preučuje makroskopske, mikroskopske, atomske, subatomske in druge pojave v kemijskih sistemih.
Novo!!: Elektrokemija in Fizikalna kemija · Poglej več »
Jöns Jacob Berzelius
Jöns Jacob Berzelius, švedski kemik, * 20. avgust 1779, Väversunda, pokrajina Östergötland, Švedska, † 7. avgust 1848, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Elektrokemija in Jöns Jacob Berzelius · Poglej več »
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Novo!!: Elektrokemija in Kemija · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Elektrokemija in Kemijska reakcija · Poglej več »
Konstrukcijsko jeklo
Različne oblike konstrukcijskega jekla Konstrukcijsko jeklo je skupina jekel, ki se uporabljajo za različne konstrukcijske namene.
Novo!!: Elektrokemija in Konstrukcijsko jeklo · Poglej več »
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Novo!!: Elektrokemija in Korozija · Poglej več »
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Elektrokemija in Michael Faraday · Poglej več »
Odd Hassel
Odd Hassel, norveški kemik in nobelov nagrajenec, * 17. maj 1897, Kristiania (današnji Oslo), † 11. maj 1981, Oslo.
Novo!!: Elektrokemija in Odd Hassel · Poglej več »
Seznam kemijskih vsebin
Seznam kemijskih vsebin podaja večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na kemijo in nam prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Elektrokemija in Seznam kemijskih vsebin · Poglej več »
Superkondenzator
sličica Superkondenzator, včasih imenovan tudi ultrakondenzator, je generični naziv za elektrokemični kondenzator.
Novo!!: Elektrokemija in Superkondenzator · Poglej več »
Svinčev(IV) oksid
Svinčev(IV) oksid ali svinčev dioksid je anorganska spojina s formulo PbO2.
Novo!!: Elektrokemija in Svinčev(IV) oksid · Poglej več »
Teorija DLVO
Teorija DLVO je znanstvena teorija, ki opisuje stabilnost koloidnih sistemov na osnovi odbojnih in privlačnih sil med delci.
Novo!!: Elektrokemija in Teorija DLVO · Poglej več »
Theodore William Richards
Theodore William Richards, ameriški znanstvenik, * 31. januar 1868, Germantown † 2. april 1928, Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: Elektrokemija in Theodore William Richards · Poglej več »
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Novo!!: Elektrokemija in Voda · Poglej več »
Voltametrija
Trielektrodni sistem: (1) delovna elektroda, (2) protielektroda, (3) referenčna elektroda Voltametrija je dinamična elektrokemijska tehnika, ki se uporablja v analizni kemiji.
Novo!!: Elektrokemija in Voltametrija · Poglej več »
Wilhelm Ostwald
Wilhelm Ostwald, nemški kemik in filozof, * 2. september 1853, Riga, Ruski imperij (sedaj Latvija), † 4. april 1932 Leipzig, Nemčija.
Novo!!: Elektrokemija in Wilhelm Ostwald · Poglej več »
