Kazalo
48 odnosi: Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Bertrandov izrek, Boltzmannova konstanta, Delo (fizika), Donnanovo ravnovesje, Ekvipotencial, Električna napetost, Električni dipol, Električno polje, Elektrika, Elektrokardiogram, Elektronski mikroskop, Elektrostatika, Fi, Fizika, Gaussov sistem enot, Henry (enota), Izpeljana enota SI, Jakost električnega polja, John Carew Eccles, Kirchhoffova zakona, Listna reža, Magnetni skalarni potencial, Masna spektrometrija, Mednarodni sistem enot, Membranski potencial, Nernstov potencial, Newtonov potencial, Ohmov zakon, Orientalski sršen, Poissonova enačba, Potencialna energija, Prožno sipanje, Razlika potencialov, Seznam fizikalnih vsebin, Siméon-Denis Poisson, Simetrija T, Sistem enot CGS, Sistem geometriziranih enot, Skalarni potencial, Thomsonov problem, Transportni pojav, Uklon elektronov, Vektor četverec, Vektorski potencial, Volt, Voltametrija, Zaščita pred električnim udarom.
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Poglej Električni potencial in Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Bertrandov izrek
Bertrandov izrék v klasični mehaniki pravi, da le za dva tipa potencialov obstajajo stabilni sklenjeni tiri (orbite), za obratno kvadratno centralno silo, kot sta gravitacijski ali elektrostatski potencial: in za preprost potencial radialnega harmoničnega oscilatorja: Izrek se imenuje po Josephu Louisu Françoisu Bertrandu, ki ga je leta 1873 objavil.
Poglej Električni potencial in Bertrandov izrek
Boltzmannova konstanta
Boltzmannova konstánta (označba k_ \!\, ali k\!\) je ena osnovnih fizikalnih konstant, ki povezuje absolutno temperaturo plina s kinetično energijo delcev v plinu.
Poglej Električni potencial in Boltzmannova konstanta
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Električni potencial in Delo (fizika)
Donnanovo ravnovesje
Donnanovo ravnovésje opisuje primer, ko vsaj ena vrsta nabitih delcev (ionov ali ioniziranih molekul) ne more prehajati prek polprepustne membrane.
Poglej Električni potencial in Donnanovo ravnovesje
Ekvipotencial
Shema elektrostatičnih potencialov med nabitima kroglama (ekvipotenciali označeni s črnimi črtami) Ekvipotencial je območje prostora z enakim potencialom, na primer električnim ali težnostnim, v vsaki točki.
Poglej Električni potencial in Ekvipotencial
Električna napetost
Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.
Poglej Električni potencial in Električna napetost
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Poglej Električni potencial in Električni dipol
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Električni potencial in Električno polje
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Električni potencial in Elektrika
Elektrokardiogram
Eléktrokardiográm, krajše EKG, je izpis elektrokardiografa, naprave za zapisovanje električnih potencialov v srcu.
Poglej Električni potencial in Elektrokardiogram
Elektronski mikroskop
Sodoben presevni elektronski mikroskop cvetnega prahu, posneta z vrstičnim elektronskim mikroskopom Elektronski mikroskop je vrsta mikroskopa, ki kot vir osvetlitve uporablja elektronski snop, s katerim je možno slikanje preučevanega vzorca z zelo veliko ločljivostjo.
Poglej Električni potencial in Elektronski mikroskop
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Poglej Električni potencial in Elektrostatika
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Poglej Električni potencial in Fi
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Električni potencial in Fizika
Gaussov sistem enot
Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.
Poglej Električni potencial in Gaussov sistem enot
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Poglej Električni potencial in Henry (enota)
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Električni potencial in Izpeljana enota SI
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Električni potencial in Jakost električnega polja
John Carew Eccles
Sir John Carew Eccles, FRS, avstralski nevrofiziolog, nobelovec, * 27. januar 1903, Melbourne, Avstralija, † 2. maj 1997, Locarno, Švica.
Poglej Električni potencial in John Carew Eccles
Kirchhoffova zakona
Kirchhoffova izreka je leta 1845 oblikoval nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824–1887).
Poglej Električni potencial in Kirchhoffova zakona
Listna reža
Listna reža na listu paradižnika. Listne reže so odprtine v spodnji povrhnjici na listu rastline, skozi katere je omogočen prenos plinov in vlage.
Poglej Električni potencial in Listna reža
Magnetni skalarni potencial
Magnétni skalárni potenciál (označba \psi \!\) je fizikalna količina v klasičnem elektromagnetizmu analogna električnemu (skalarnemu) potencialu \varphi \!\,.
Poglej Električni potencial in Magnetni skalarni potencial
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Električni potencial in Masna spektrometrija
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Električni potencial in Mednarodni sistem enot
Membranski potencial
Membranski ali transmembranski potencial je električna napetost oz.
Poglej Električni potencial in Membranski potencial
Nernstov potencial
Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane (npr. celične membrane).
Poglej Električni potencial in Nernstov potencial
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Poglej Električni potencial in Newtonov potencial
Ohmov zakon
Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.
Poglej Električni potencial in Ohmov zakon
Orientalski sršen
Orientalski sršen (znanstveno ime Vespa orientalis) je vrsta kožekrilcev iz družine pravih os.
Poglej Električni potencial in Orientalski sršen
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Električni potencial in Poissonova enačba
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Električni potencial in Potencialna energija
Prožno sipanje
Próžno sípanje je oblika sipanja delcev v teoriji sipanja, jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev.
Poglej Električni potencial in Prožno sipanje
Razlika potencialov
Razlíka potenciálov je izraz, ki lahko pomeni.
Poglej Električni potencial in Razlika potencialov
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Električni potencial in Seznam fizikalnih vsebin
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Električni potencial in Siméon-Denis Poisson
Simetrija T
Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.
Poglej Električni potencial in Simetrija T
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Električni potencial in Sistem enot CGS
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Električni potencial in Sistem geometriziranih enot
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Električni potencial in Skalarni potencial
Thomsonov problem
Thomsonov problem je izraz za vprašanje, kako razporediti N enako nabitih elektronov, ki so na površju sfere, da bi bil njihov elektrostatski potencial zaradi Coulombove sile minimalen.
Poglej Električni potencial in Thomsonov problem
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Poglej Električni potencial in Transportni pojav
Uklon elektronov
Uklon elektronov je možen zaradi valovne narave elektronov.
Poglej Električni potencial in Uklon elektronov
Vektor četverec
Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).
Poglej Električni potencial in Vektor četverec
Vektorski potencial
Véktorski potenciál je v vektorski analizi vektorsko polje, katerega rotor je dano vektorsko polje.
Poglej Električni potencial in Vektorski potencial
Volt
Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.
Poglej Električni potencial in Volt
Voltametrija
Trielektrodni sistem: (1) delovna elektroda, (2) protielektroda, (3) referenčna elektroda Voltametrija je dinamična elektrokemijska tehnika, ki se uporablja v analizni kemiji.
Poglej Električni potencial in Voltametrija
Zaščita pred električnim udarom
Poškodovana izolacija ali napačni priključek lahko povzroči fazno napetost na kovinske dele naprav.
Poglej Električni potencial in Zaščita pred električnim udarom
Prav tako znan kot Elektrostatični potencial, Elektrostatski potencial.