Kazalo
281 odnosi: Abamper, Abcoulomb, Aksion, Aktivni transport, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Alessandro Volta, Alternativne metode za napovedovanje toksičnosti, Amonijev ion, Amper, Ampermeter, Anion, Antidelec, Antikvark, Antimaterija, Antinevtron, Atom vodika, Atomske enote, Atomsko jedro, Šibka jedrska sila, Šibki hipernaboj, Šibki izospin, Časovni odvod, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Barion, Barion Σ, Barion Ω, Barion Δ, Barion Λ, Barionsko število, Barvni naboj, B−L, Benjamin Wilson (slikar), Bethe-Blochova enačba, Bohrov model atoma, Bozoni W in Z, Brandon Carter, Buckinghamov izrek π, C, Casimirjev pojav, Celično dihanje, Charles Augustin de Coulomb, Coulomb, Coulombov zakon, Defenzin, Delo (fizika), Detektor svetlobe, Detergent, Dielektroforeza, Diferencialna enačba, ... Razširi indeks (231 več) »
Abamper
Abamper (oznaka aA) je osnovna enota za merjenje električnega toka v CGS sistemu enot.
Poglej Električni naboj in Abamper
Abcoulomb
Abcoulomb (oznaka aC, tudi abC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot.
Poglej Električni naboj in Abcoulomb
Aksion
Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.
Poglej Električni naboj in Aksion
Aktivni transport
V celični biologiji je aktivni transport definiran kot gibanje molekul skozi celično membrano z območja manjše koncentracije na območje večje koncentracije.
Poglej Električni naboj in Aktivni transport
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Poglej Električni naboj in Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Alessandro Volta
Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.
Poglej Električni naboj in Alessandro Volta
Alternativne metode za napovedovanje toksičnosti
Alternativne metode za napoved toksičnosti so metode, s katerimi nadomestimo, zmanjšamo ali spremenimo testiranja toksičnosti na živalih (t. i. in vivo metode).
Poglej Električni naboj in Alternativne metode za napovedovanje toksičnosti
Amonijev ion
Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.
Poglej Električni naboj in Amonijev ion
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Poglej Električni naboj in Amper
Ampermeter
Analogni ampermeter poljske izdelave Ampêrméter je merilna priprava, ki se uporablja za merjenje električnega toka.
Poglej Električni naboj in Ampermeter
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Poglej Električni naboj in Anion
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Poglej Električni naboj in Antidelec
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Poglej Električni naboj in Antikvark
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Poglej Električni naboj in Antimaterija
Antinevtron
Antinevtron (oznaka \bar n \!\) je antidelec nevtrona.
Poglej Električni naboj in Antinevtron
Atom vodika
Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.
Poglej Električni naboj in Atom vodika
Atomske enote
Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.
Poglej Električni naboj in Atomske enote
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Poglej Električni naboj in Atomsko jedro
Šibka jedrska sila
Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Električni naboj in Šibka jedrska sila
Šibki hipernaboj
Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.
Poglej Električni naboj in Šibki hipernaboj
Šibki izospin
Šibki izospin (oznaka T \, ali I \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Poglej Električni naboj in Šibki izospin
Časovni odvod
Časóvni òdvod (ali òdvod po čásu) je v matematiki odvod funkcije po času, po navadi tolmačen kot stopnja (časovne) spremembe vrednosti funkcije.
Poglej Električni naboj in Časovni odvod
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Poglej Električni naboj in Časovni pregled fizike črnih lukenj
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10.
Poglej Električni naboj in Črna luknja
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Poglej Električni naboj in Barion
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Poglej Električni naboj in Barion Σ
Barion Ω
Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).
Poglej Električni naboj in Barion Ω
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Poglej Električni naboj in Barion Δ
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Poglej Električni naboj in Barion Λ
Barionsko število
Barionsko število (oznaka B \) je določeno kot kjer je.
Poglej Električni naboj in Barionsko število
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Poglej Električni naboj in Barvni naboj
B−L
B - L (oznaka B - L\) je v fiziki osnovnih delcev razlika med barionskim (B \) in leptonskim številom (L \).
Poglej Električni naboj in B−L
Benjamin Wilson (slikar)
Benjamin Wilson, angleški slikar, grafik in prirodoslovec, * 21. junij 1721, Leeds, Združeno kraljestvo, † 6. junij 1788, London.
Poglej Električni naboj in Benjamin Wilson (slikar)
Bethe-Blochova enačba
Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.
Poglej Električni naboj in Bethe-Blochova enačba
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Poglej Električni naboj in Bohrov model atoma
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Poglej Električni naboj in Bozoni W in Z
Brandon Carter
Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.
Poglej Električni naboj in Brandon Carter
Buckinghamov izrek π
Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.
Poglej Električni naboj in Buckinghamov izrek π
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Poglej Električni naboj in C
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Poglej Električni naboj in Casimirjev pojav
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Poglej Električni naboj in Celično dihanje
Charles Augustin de Coulomb
sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.
Poglej Električni naboj in Charles Augustin de Coulomb
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Poglej Električni naboj in Coulomb
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Poglej Električni naboj in Coulombov zakon
Defenzin
Monomerna in dimerna struktura človeškega beta-defenzina HBD-2. Defenzini so majhne kationske beljakovine, ki so prisotne pri vretenčarjih in nevretenčarjih.
Poglej Električni naboj in Defenzin
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Poglej Električni naboj in Delo (fizika)
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Poglej Električni naboj in Detektor svetlobe
Detergent
Detergenti Detergent je površinska ali mešanica površinsko aktivnih snovi z "lastnostjo čiščenja v razredčenih raztopinah." V splošni uporabi se detergent nanaša na alkilbenzensulfonate, družino spojin, ki so podobne milu, vendar so manj odporne na vpliv trde vode.
Poglej Električni naboj in Detergent
Dielektroforeza
Dielektroforéza je gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju.
Poglej Električni naboj in Dielektroforeza
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Električni naboj in Diferencialna enačba
Diracova medalja
Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.
Poglej Električni naboj in Diracova medalja
Donnanovo ravnovesje
Donnanovo ravnovésje opisuje primer, ko vsaj ena vrsta nabitih delcev (ionov ali ioniziranih molekul) ne more prehajati prek polprepustne membrane.
Poglej Električni naboj in Donnanovo ravnovesje
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Poglej Električni naboj in Eksotični atom
Eksperiment LHCb
Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).
Poglej Električni naboj in Eksperiment LHCb
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Električni naboj in Eksplozija
Ekstenzivna količina
Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.
Poglej Električni naboj in Ekstenzivna količina
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Poglej Električni naboj in Električna energija
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Poglej Električni naboj in Električni dipol
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Poglej Električni naboj in Električni dipolni moment
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Poglej Električni naboj in Električni potencial
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Poglej Električni naboj in Električni tok
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Električni naboj in Električno polje
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Poglej Električni naboj in Elektrika
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Električni naboj in Elektrika in magnetizem
Elektrofil
V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.
Poglej Električni naboj in Elektrofil
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Poglej Električni naboj in Elektrokemija
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Poglej Električni naboj in Elektroliza
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Poglej Električni naboj in Elektromagnetna interakcija
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Poglej Električni naboj in Elektromagnetno polje
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Poglej Električni naboj in Elektron
Elektronska knjiga
Stran elektronske knjige izpisana na zaslonu namenske naprave za branje elektronskih knjig Elektronska knjiga, e-knjiga ali digitalna knjiga je knjižna publikacija, izdana v digitalni obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige.
Poglej Električni naboj in Elektronska knjiga
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Poglej Električni naboj in Elektronski magnetni moment
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Poglej Električni naboj in Elektronski snop
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Poglej Električni naboj in Elektronvolt
Elektroskop
Elektroskop z zlatimi lističi Elektroskop je analogna naprava za dokazovanje električne napetosti in nabojev.
Poglej Električni naboj in Elektroskop
Elektrostatična razelektritev
Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.
Poglej Električni naboj in Elektrostatična razelektritev
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Poglej Električni naboj in Elektrostatika
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Poglej Električni naboj in Elektrotehnika
Endotoksin
Endotoksini so toksične snovi, ki so sestavina celične stene gramnegativnih bakterij in so iz lipopolisaharidov.
Poglej Električni naboj in Endotoksin
ER = EPR
ER.
Poglej Električni naboj in ER = EPR
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Poglej Električni naboj in Evanescentno polje
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Poglej Električni naboj in Farad
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Poglej Električni naboj in Faradayev pojav
Faradayeva kletka
Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.
Poglej Električni naboj in Faradayeva kletka
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Poglej Električni naboj in Faradayeva konstanta
Filadelfijski poskus
USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.
Poglej Električni naboj in Filadelfijski poskus
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Električni naboj in Fizika
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Poglej Električni naboj in Fosfolipidna dvojna plast
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Električni naboj in Freeman John Dyson
Galvanski člen
Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.
Poglej Električni naboj in Galvanski člen
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Poglej Električni naboj in Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov sistem enot
Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.
Poglej Električni naboj in Gaussov sistem enot
Geisslerjeva cev
neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.
Poglej Električni naboj in Geisslerjeva cev
Gel-Mann-Nišidžimov obrazec
Gell-Mann-Nišidžimov obrazec (tudi kot NNG obrazec) povezuje barionsko število (B \), tretjo komponento izospina (I_3 \) ter čudnost (S \) osnovnega delca z njegovim električnim nabojem (q \).
Poglej Električni naboj in Gel-Mann-Nišidžimov obrazec
George Johnstone Stoney
George Johnstone Stoney, irski fizik, * 15. februar 1826, Oakley Park pri Birru, grofija Offaly, Irska, † 5. julij 1911, London, Anglija.
Poglej Električni naboj in George Johnstone Stoney
Gibljivost
Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.
Poglej Električni naboj in Gibljivost
Glikokaliks
Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.
Poglej Električni naboj in Glikokaliks
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Poglej Električni naboj in Gluon
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Poglej Električni naboj in Golgijev aparat
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Poglej Električni naboj in Gostota električnega polja
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Poglej Električni naboj in Gostota naboja
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Poglej Električni naboj in Gostota sile
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Električni naboj in Gravitacijska konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Poglej Električni naboj in Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Poglej Električni naboj in Gravitacijsko polje
Hannes Olof Gösta Alfvén
Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.
Poglej Električni naboj in Hannes Olof Gösta Alfvén
Haynes - Shockleyev eksperiment
V Haynes - Shockleyev eksperimentu v polprevodnik (recimo tipa n) vbrizgamo vrzeli, lahko s sunkom napetosti ali pa z laserskim pulzom.
Poglej Električni naboj in Haynes - Shockleyev eksperiment
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Poglej Električni naboj in Helij
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Poglej Električni naboj in Henry (enota)
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Poglej Električni naboj in Henry Augustus Rowland
Hidrofobnost
listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.
Poglej Električni naboj in Hidrofobnost
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Poglej Električni naboj in Higgsov bozon
Hipernaboj
Hipernaboj (oznaka Y \) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Poglej Električni naboj in Hipernaboj
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s.
Poglej Električni naboj in Hiperon
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Poglej Električni naboj in Hitrost gravitacije
Inducirani električni dipol
Inducírani eléktrični dípól je električni dipol, ki ne more obstajati izven zunanjega električnega polja.
Poglej Električni naboj in Inducirani električni dipol
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Poglej Električni naboj in Ion
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Poglej Električni naboj in Ionizacija
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Poglej Električni naboj in Ionizacijska energija
Ionski pogon
Preskus ionskega pogona Ionski pogon je vrsta pogona za vesoljska plovila.
Poglej Električni naboj in Ionski pogon
Izmenični električni tok
Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.
Poglej Električni naboj in Izmenični električni tok
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Poglej Električni naboj in Izpeljana enota SI
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Poglej Električni naboj in Jakost električnega polja
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Poglej Električni naboj in James Chadwick
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Poglej Električni naboj in Jedrska magnetna resonanca
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Poglej Električni naboj in Jo (luna)
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Poglej Električni naboj in John Stewart Bell
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Poglej Električni naboj in Joseph John Thomson
Julius Plücker
Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.
Poglej Električni naboj in Julius Plücker
Julius Robert Oppenheimer
Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Električni naboj in Julius Robert Oppenheimer
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Poglej Električni naboj in Kapacitivnost
Kapilarna elektroforeza
Kapilarna elektroforeza je separacijska analizna metoda, pri kateri se komponente vzorca ločijo zaradi različne hitrosti potovanja v električnem polju v kapilari.
Poglej Električni naboj in Kapilarna elektroforeza
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Poglej Električni naboj in Kation
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Električni naboj in Kemijski element
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Poglej Električni naboj in Koideova enačba
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Poglej Električni naboj in Koloid
Kondicioniranje signala
V elektroniki je kondicioniranje signala manipulacija analognega signala na tak način, da ta izpolnjuje zahteve za nadaljnjo obdelavo v naslednji fazi.
Poglej Električni naboj in Kondicioniranje signala
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Poglej Električni naboj in Konstanta fine strukture
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Poglej Električni naboj in Kontinuitetna enačba
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Poglej Električni naboj in Kozmični žarki
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Poglej Električni naboj in Kršitev simetrije CP
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Poglej Električni naboj in Kvantizacija
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Poglej Električni naboj in Kvark
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Električni naboj in Kvark b
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Električni naboj in Kvark c
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Električni naboj in Kvark d
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Poglej Električni naboj in Kvark s
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Poglej Električni naboj in Kvark t
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Poglej Električni naboj in Kvark u
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Poglej Električni naboj in Kvazidelec
Lanczosev tenzor
Lanczosev ténzor ali Lanczosev potenciál je v splošni teoriji relativnosti tenzor 3. reda, ki generira Weylov tenzor.
Poglej Električni naboj in Lanczosev tenzor
Leptokvark
Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.
Poglej Električni naboj in Leptokvark
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Poglej Električni naboj in Lepton
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Poglej Električni naboj in Lepton tau
Ločitev spina in naboja
Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).
Poglej Električni naboj in Ločitev spina in naboja
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Poglej Električni naboj in Lorentzeva sila
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Poglej Električni naboj in Magnetizem
Magnetni skalarni potencial
Magnétni skalárni potenciál (označba \psi \!\) je fizikalna količina v klasičnem elektromagnetizmu analogna električnemu (skalarnemu) potencialu \varphi \!\,.
Poglej Električni naboj in Magnetni skalarni potencial
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Električni naboj in Magnetno polje
Maja Remškar
Maja Remškar, slovenska fizičarka, * 9. maj 1960, Ljubljana.
Poglej Električni naboj in Maja Remškar
Majoranov fermion
Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.
Poglej Električni naboj in Majoranov fermion
Mariner 2
Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.
Poglej Električni naboj in Mariner 2
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Poglej Električni naboj in Masna spektrometrija
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Poglej Električni naboj in Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Električni naboj in Maxwellove enačbe
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Poglej Električni naboj in Med
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Poglej Električni naboj in Medmolekulska sila
Mednarodni kemijski identifikator
Mednarodni kemijski identifikator IUPAC (InChI, /ˈɪntʃiː/) je besedilni identifikator kemijskih spojin, ki je zasnovan tako, da zagotovi standarden in razumljiv način zapisovanja podatkov o molekuli in omogoča iskanje tovrstnih informacij v bazah podatkov in na spletu.
Poglej Električni naboj in Mednarodni kemijski identifikator
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Poglej Električni naboj in Mednarodni sistem enot
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Poglej Električni naboj in Meglična celica
Mehurčna celica
kapljevinskim vodikom Mehurčna celica je priprava za zaznavanje električno nabitih delcev, ki se gibajo skozi njo.
Poglej Električni naboj in Mehurčna celica
Membranski potencial
Membranski ali transmembranski potencial je električna napetost oz.
Poglej Električni naboj in Membranski potencial
Memristor
Memrístor (dvozloženka od angleških besed memory resistor - pomnilniški upornik) je novejši pasivni dvopolni elektronski element, zamišljen kot nelinearni element električnega vezja, ki povezuje električni naboj in magnetni pretok.
Poglej Električni naboj in Memristor
Mezon
nonet. JP.
Poglej Električni naboj in Mezon
Mikrofonija
Mikrofonija je pojav, pri katerem določene komponente v električnih napravah spremenijo mehanične vibracije v neželen električni signal (šum).
Poglej Električni naboj in Mikrofonija
Mioglobin
Trirazsežnostna struktura mioglobina s hemom v sredini. Mioglobin je mišični hemoprotein, sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema, ki prenaša in hrani kisik v mišicah.
Poglej Električni naboj in Mioglobin
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Poglej Električni naboj in Mion
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Poglej Električni naboj in Mullikenova lestvica
Naboj
Naboj je lahko.
Poglej Električni naboj in Naboj
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Poglej Električni naboj in Naravne enote
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Električni naboj in Naravno okolje
Natrij ionski akumulator
Natrij ionski akumulator, angleško sodium-ion battery služi, kakor tudi ostali električni akumulatorji, za shranjevanje električne energije.
Poglej Električni naboj in Natrij ionski akumulator
Neprožni trk
Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.
Poglej Električni naboj in Neprožni trk
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Poglej Električni naboj in Nerešeni problemi v fiziki
Nernstov potencial
Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane (npr. celične membrane).
Poglej Električni naboj in Nernstov potencial
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Poglej Električni naboj in Nevtron
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Poglej Električni naboj in Newtonov potencial
Nihajni krog
Diagram nihajnega kroga Nihájni króg je najpreprostejši električni krog, v katerem pride do nihanja.
Poglej Električni naboj in Nihajni krog
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Poglej Električni naboj in Nobelova nagrada za fiziko
Območje H I
Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.
Poglej Električni naboj in Območje H I
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Poglej Električni naboj in Območje H II
Obsevanje s hitrimi protoni
Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto rakave celice.
Poglej Električni naboj in Obsevanje s hitrimi protoni
Obsevna doza
Obsévna dóza (oznaka X) je merilo za električni naboj, ki se sprosti pri prehodu ionizirajočega sevanja skozi zrak.
Poglej Električni naboj in Obsevna doza
Okroglo okence
Okroglo okence (fenestra cochleae, fenestra rotunda) je okrogla odprtina v notranji steni srednjega ušesa, ki jo zapira membrana tympani secundaria.
Poglej Električni naboj in Okroglo okence
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Poglej Električni naboj in Okus (fizika)
Osemkratna pot
čudnost (s), v smereh diagonal pa imajo enak električni naboj (q) Oktet barionov. Osmera pot je izraz, ki ga je skoval ameriški fizik Murray Gell-Mann (rojen 1929), da bi lahko razvrščal hadrone (mezoni in barioni).
Poglej Električni naboj in Osemkratna pot
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Električni naboj in Osnovni delec
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Poglej Električni naboj in Osnovni naboj
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Poglej Električni naboj in Padavine
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Poglej Električni naboj in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Poglej Električni naboj in Paulijevo izključitveno načelo
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Poglej Električni naboj in Pavel Aleksejevič Čerenkov
Permanentni električni dipol
Permanèntni eléktrični dípol je električni dipol, ki obstaja neodvisno od zunanjega električnega polja.
Poglej Električni naboj in Permanentni električni dipol
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Električni naboj in Peter Joseph William Debye
Piezoelektrik
Piezoelektrik je (keramični) material, ki je izpostavljen enosmernemu električnemu toku oz.
Poglej Električni naboj in Piezoelektrik
Pirokumulus
Pirokumulus (latinsko: pŷr oz. pyrós - ogenj + cumulus - kup) je gosti oblak kumulusne oblike, povezan s požarom ali izbruhom ognjenika.
Poglej Električni naboj in Pirokumulus
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Poglej Električni naboj in Planckov zakon
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Poglej Električni naboj in Plazma (fizika)
Podmorski komunikacijski kabel
Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.
Poglej Električni naboj in Podmorski komunikacijski kabel
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Poglej Električni naboj in Poissonova enačba
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Poglej Električni naboj in Pojav Čerenkova
Polarizabilnost
Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.
Poglej Električni naboj in Polarizabilnost
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Poglej Električni naboj in Polarnost
Polaron
Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.
Poglej Električni naboj in Polaron
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Poglej Električni naboj in Polprevodniški laser
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Poglej Električni naboj in Polprevodnik
Pomožna snov
Pomóžna snôv (tudi ekscipiènt, kraticaː PS) je vsaka sestavina v zdravilu, ki ni zdravilna učinkovina (kraticaː ZU).
Poglej Električni naboj in Pomožna snov
Porin
saharozo pri bakteriji ''Salmonella typhimurium'', pogled od strani Porin je membranska beljakovina, ki sodeluje pri prenosu snovi skozi celično membrano.
Poglej Električni naboj in Porin
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Poglej Električni naboj in Pospeševalnik
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Električni naboj in Potencialna energija
Površinska gostota naboja
Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.
Poglej Električni naboj in Površinska gostota naboja
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Poglej Električni naboj in Pozitron
Pralni prašek
Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.
Poglej Električni naboj in Pralni prašek
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Električni naboj in Prasevanje
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Poglej Električni naboj in Presledkovni stik
Program Mariner
Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.
Poglej Električni naboj in Program Mariner
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Poglej Električni naboj in Proton
QSAR
QSAR je kratica za kvantitativno razmerje med strukturo in delovanjem (angleško Quantitative Structure-Activity Relationship).
Poglej Električni naboj in QSAR
Racionalno načrtovanje učinkovin
Racionálno načrtovánje učinkovín je računalniško podprt postopek načrtovanja zdravilnih učinkovin, pri katerem se uporabljajo podatki o trirazsežni strukturi receptorskega mesta, pridobljeni s kristalografijo, s študijami z jedrsko magnetno resonanco ali sorodnimi metodami, oziroma podatki o naravnih ligandih.
Poglej Električni naboj in Racionalno načrtovanje učinkovin
Ranvierov zažetek
Ranvierov zažetek, tudi Ranvierjev zažetek ali Ranvierjev zažemek, je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.
Poglej Električni naboj in Ranvierov zažetek
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Poglej Električni naboj in Razsežnostna analiza
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Poglej Električni naboj in Richard Phillips Feynman
Robert Andrews Millikan
Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.
Poglej Električni naboj in Robert Andrews Millikan
Robert Betts Laughlin
Robert Betts Laughlin, ameriški fizik, * 1. november 1950, Visalia, Kalifornija, ZDA.
Poglej Električni naboj in Robert Betts Laughlin
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Poglej Električni naboj in Rutherfordovo sipanje
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Poglej Električni naboj in Rydbergova formula
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Poglej Električni naboj in Schwarzschildov polmer
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Poglej Električni naboj in Seznam barionov
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Poglej Električni naboj in Seznam delcev
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Poglej Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin
Sfermion
Sfermion je v razširitvi Standardnega modela s supersimetrijo, delec, ki je superpartner (superpartnerje imenujemo tudi sdelci) pripadajočega fermiona.
Poglej Električni naboj in Sfermion
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Poglej Električni naboj in Sferni koordinatni sistem
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Poglej Električni naboj in Siméon-Denis Poisson
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Poglej Električni naboj in Simetrija C
Simetrija CPT
Simetrija CPT pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin oziroma fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki jih sestavljajo tri operacije: sprememba naboja (oznaka C), zrcaljenje (oznaka P) in obrat časa (oznaka T).
Poglej Električni naboj in Simetrija CPT
Simetrija T
Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.
Poglej Električni naboj in Simetrija T
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Poglej Električni naboj in Sipanje
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Poglej Električni naboj in Sistem enot CGS
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Poglej Električni naboj in Sistem geometriziranih enot
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Poglej Električni naboj in Skalarni potencial
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Poglej Električni naboj in Sklopitvena konstanta
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Poglej Električni naboj in Sol (kemija)
Solenoidalno polje
vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).
Poglej Električni naboj in Solenoidalno polje
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Poglej Električni naboj in Sonoluminiscenca
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Poglej Električni naboj in Standardni model
Statcoulomb
Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).
Poglej Električni naboj in Statcoulomb
Statvolt
Statvolt (oznaka statV) je enota za merjenje električne napetosti in potenciala v CGS in v Gaussovem sistemu enot.
Poglej Električni naboj in Statvolt
Strelovod
Strelovòd je naprava za lovljenje in odvajanje strele v zemljo.
Poglej Električni naboj in Strelovod
Teleradioterapija
Teleradioterapija (obsevanje v področju medenice; nastavitev bolnice s pomočjo vakuumske blazine in laserskih črt za določitev področja obsevanja) Teleradioterapija, telerapija, daljinsko obsevanje ali obsevanje na daljavo, tudi zunanje perkutano obsevanje, je najpogostejša oblika radioterapije.
Poglej Električni naboj in Teleradioterapija
Temni foton
Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.
Poglej Električni naboj in Temni foton
Tetrodotoksin
Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.
Poglej Električni naboj in Tetrodotoksin
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Poglej Električni naboj in Točkasto telo
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Poglej Električni naboj in Transportni pojav
Triboluminiscenca
kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.
Poglej Električni naboj in Triboluminiscenca
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Poglej Električni naboj in Umeritveni bozon
Upor (elektrotehnika)
DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.
Poglej Električni naboj in Upor (elektrotehnika)
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Poglej Električni naboj in Uvod v kvantno mehaniko
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Poglej Električni naboj in Van Allenovi sevalni pasovi
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Poglej Električni naboj in Van der Waalsova sila
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Poglej Električni naboj in Veliki hadronski trkalnik
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Poglej Električni naboj in Verižnica
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Poglej Električni naboj in Vezna črta
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Poglej Električni naboj in Vladimir Aleksandrovič Fok
Werner Kolhörster
Werner Heinrich Gustav Kolhörster, nemški fizik, * 28. december 1887, Schwiebus, Nemško cesarstvo (danes Świebodzin, Poljska), † 5. avgust 1946, München, Nemčija.
Poglej Električni naboj in Werner Kolhörster
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Poglej Električni naboj in Weylova enačba
Wilhelm Eduard Weber
Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.
Poglej Električni naboj in Wilhelm Eduard Weber
Williamsova cev
Muzeju računalniške zgodovine v Mountain Viewu v Kaliforniji Williamsova cev (tudi Williamsova pomnilniška cev), oziroma Williams-Kilburnova cev, imenovana po izumiteljih Freddieju Williamsu in Tomu Kilburnu, in razvita med letoma 1946 in 1947, je bila katodna cev, ki je služila za računalniški pomnilnik, kjer so se dvojiški podatki hranili elektronsko.
Poglej Električni naboj in Williamsova cev
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Poglej Električni naboj in Wolfgang Ernst Pauli
Zakon o električnem pretoku
Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.
Poglej Električni naboj in Zakon o električnem pretoku
Zakon o ohranitvi naboja
Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.
Poglej Električni naboj in Zakon o ohranitvi naboja
Zvezdogled
Zvezdogled (znanstveno ime Uranoscopus scaber) je morska, subtropska kostnica iz družine zvezdogledov, Uranoscopidae.
Poglej Električni naboj in Zvezdogled
Prav tako znan kot Elektrina.
, Diracova medalja, Donnanovo ravnovesje, Eksotični atom, Eksperiment LHCb, Eksplozija, Ekstenzivna količina, Električna energija, Električni dipol, Električni dipolni moment, Električni potencial, Električni tok, Električno polje, Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektrofil, Elektrokemija, Elektroliza, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno polje, Elektron, Elektronska knjiga, Elektronski magnetni moment, Elektronski snop, Elektronvolt, Elektroskop, Elektrostatična razelektritev, Elektrostatika, Elektrotehnika, Endotoksin, ER = EPR, Evanescentno polje, Farad, Faradayev pojav, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Filadelfijski poskus, Fizika, Fosfolipidna dvojna plast, Freeman John Dyson, Galvanski člen, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussov sistem enot, Geisslerjeva cev, Gel-Mann-Nišidžimov obrazec, George Johnstone Stoney, Gibljivost, Glikokaliks, Gluon, Golgijev aparat, Gostota električnega polja, Gostota naboja, Gostota sile, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Hannes Olof Gösta Alfvén, Haynes - Shockleyev eksperiment, Helij, Henry (enota), Henry Augustus Rowland, Hidrofobnost, Higgsov bozon, Hipernaboj, Hiperon, Hitrost gravitacije, Inducirani električni dipol, Ion, Ionizacija, Ionizacijska energija, Ionski pogon, Izmenični električni tok, Izpeljana enota SI, Jakost električnega polja, James Chadwick, Jedrska magnetna resonanca, Jo (luna), John Stewart Bell, Joseph John Thomson, Julius Plücker, Julius Robert Oppenheimer, Kapacitivnost, Kapilarna elektroforeza, Kation, Kemijski element, Koideova enačba, Koloid, Kondicioniranje signala, Konstanta fine strukture, Kontinuitetna enačba, Kozmični žarki, Kršitev simetrije CP, Kvantizacija, Kvark, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Kvazidelec, Lanczosev tenzor, Leptokvark, Lepton, Lepton tau, Ločitev spina in naboja, Lorentzeva sila, Magnetizem, Magnetni skalarni potencial, Magnetno polje, Maja Remškar, Majoranov fermion, Mariner 2, Masna spektrometrija, Maxwellov napetostni tenzor, Maxwellove enačbe, Med, Medmolekulska sila, Mednarodni kemijski identifikator, Mednarodni sistem enot, Meglična celica, Mehurčna celica, Membranski potencial, Memristor, Mezon, Mikrofonija, Mioglobin, Mion, Mullikenova lestvica, Naboj, Naravne enote, Naravno okolje, Natrij ionski akumulator, Neprožni trk, Nerešeni problemi v fiziki, Nernstov potencial, Nevtron, Newtonov potencial, Nihajni krog, Nobelova nagrada za fiziko, Območje H I, Območje H II, Obsevanje s hitrimi protoni, Obsevna doza, Okroglo okence, Okus (fizika), Osemkratna pot, Osnovni delec, Osnovni naboj, Padavine, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Permanentni električni dipol, Peter Joseph William Debye, Piezoelektrik, Pirokumulus, Planckov zakon, Plazma (fizika), Podmorski komunikacijski kabel, Poissonova enačba, Pojav Čerenkova, Polarizabilnost, Polarnost, Polaron, Polprevodniški laser, Polprevodnik, Pomožna snov, Porin, Pospeševalnik, Potencialna energija, Površinska gostota naboja, Pozitron, Pralni prašek, Prasevanje, Presledkovni stik, Program Mariner, Proton, QSAR, Racionalno načrtovanje učinkovin, Ranvierov zažetek, Razsežnostna analiza, Richard Phillips Feynman, Robert Andrews Millikan, Robert Betts Laughlin, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Schwarzschildov polmer, Seznam barionov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Sfermion, Sferni koordinatni sistem, Siméon-Denis Poisson, Simetrija C, Simetrija CPT, Simetrija T, Sipanje, Sistem enot CGS, Sistem geometriziranih enot, Skalarni potencial, Sklopitvena konstanta, Sol (kemija), Solenoidalno polje, Sonoluminiscenca, Standardni model, Statcoulomb, Statvolt, Strelovod, Teleradioterapija, Temni foton, Tetrodotoksin, Točkasto telo, Transportni pojav, Triboluminiscenca, Umeritveni bozon, Upor (elektrotehnika), Uvod v kvantno mehaniko, Van Allenovi sevalni pasovi, Van der Waalsova sila, Veliki hadronski trkalnik, Verižnica, Vezna črta, Vladimir Aleksandrovič Fok, Werner Kolhörster, Weylova enačba, Wilhelm Eduard Weber, Williamsova cev, Wolfgang Ernst Pauli, Zakon o električnem pretoku, Zakon o ohranitvi naboja, Zvezdogled.