Hitreje kot brskalnik!
281 odnosi: Abamper, Abcoulomb, Aksion, Aktivni transport, Aleksander Mihajlovič Ljapunov, Alessandro Volta, Alternativne metode za napovedovanje toksičnosti, Amonijev ion, Amper, Ampermeter, Anion, Antidelec, Antikvark, Antimaterija, Antinevtron, Atom vodika, Atomske enote, Atomsko jedro, Šibka jedrska sila, Šibki hipernaboj, Šibki izospin, Časovni odvod, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Črna luknja, Barion, Barion Σ, Barion Ω, Barion Δ, Barion Λ, Barionsko število, Barvni naboj, B−L, Benjamin Wilson (slikar), Bethe-Blochova enačba, Bohrov model atoma, Bozoni W in Z, Brandon Carter, Buckinghamov izrek π, C, Casimirjev pojav, Celično dihanje, Charles Augustin de Coulomb, Coulomb, Coulombov zakon, Defenzin, Delo (fizika), Detektor svetlobe, Detergent, Dielektroforeza, Diferencialna enačba, ..., Diracova medalja, Donnanovo ravnovesje, Eksotični atom, Eksperiment LHCb, Eksplozija, Ekstenzivna količina, Električna energija, Električni dipol, Električni dipolni moment, Električni potencial, Električni tok, Električno polje, Elektrika, Elektrika in magnetizem, Elektrofil, Elektrokemija, Elektroliza, Elektromagnetna interakcija, Elektromagnetno polje, Elektron, Elektronska knjiga, Elektronski magnetni moment, Elektronski snop, Elektronvolt, Elektroskop, Elektrostatična razelektritev, Elektrostatika, Elektrotehnika, Endotoksin, ER = EPR, Evanescentno polje, Farad, Faradayev pojav, Faradayeva kletka, Faradayeva konstanta, Filadelfijski poskus, Fizika, Fosfolipidna dvojna plast, Freeman John Dyson, Galvanski člen, Gaussov gravitacijski zakon, Gaussov sistem enot, Geisslerjeva cev, Gel-Mann-Nišidžimov obrazec, George Johnstone Stoney, Gibljivost, Glikokaliks, Gluon, Golgijev aparat, Gostota električnega polja, Gostota naboja, Gostota sile, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Gravitacijsko polje, Hannes Olof Gösta Alfvén, Haynes - Shockleyev eksperiment, Helij, Henry (enota), Henry Augustus Rowland, Hidrofobnost, Higgsov bozon, Hipernaboj, Hiperon, Hitrost gravitacije, Inducirani električni dipol, Ion, Ionizacija, Ionizacijska energija, Ionski pogon, Izmenični električni tok, Izpeljana enota SI, Jakost električnega polja, James Chadwick, Jedrska magnetna resonanca, Jo (luna), John Stewart Bell, Joseph John Thomson, Julius Plücker, Julius Robert Oppenheimer, Kapacitivnost, Kapilarna elektroforeza, Kation, Kemijski element, Koideova enačba, Koloid, Kondicioniranje signala, Konstanta fine strukture, Kontinuitetna enačba, Kozmični žarki, Kršitev simetrije CP, Kvantizacija, Kvark, Kvark b, Kvark c, Kvark d, Kvark s, Kvark t, Kvark u, Kvazidelec, Lanczosev tenzor, Leptokvark, Lepton, Lepton tau, Ločitev spina in naboja, Lorentzeva sila, Magnetizem, Magnetni skalarni potencial, Magnetno polje, Maja Remškar, Majoranov fermion, Mariner 2, Masna spektrometrija, Maxwellov napetostni tenzor, Maxwellove enačbe, Med, Medmolekulska sila, Mednarodni kemijski identifikator, Mednarodni sistem enot, Meglična celica, Mehurčna celica, Membranski potencial, Memristor, Mezon, Mikrofonija, Mioglobin, Mion, Mullikenova lestvica, Naboj, Naravne enote, Naravno okolje, Natrij ionski akumulator, Neprožni trk, Nerešeni problemi v fiziki, Nernstov potencial, Nevtron, Newtonov potencial, Nihajni krog, Nobelova nagrada za fiziko, Območje H I, Območje H II, Obsevanje s hitrimi protoni, Obsevna doza, Okroglo okence, Okus (fizika), Osemkratna pot, Osnovni delec, Osnovni naboj, Padavine, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Paulijevo izključitveno načelo, Pavel Aleksejevič Čerenkov, Permanentni električni dipol, Peter Joseph William Debye, Piezoelektrik, Pirokumulus, Planckov zakon, Plazma (fizika), Podmorski komunikacijski kabel, Poissonova enačba, Pojav Čerenkova, Polarizabilnost, Polarnost, Polaron, Polprevodniški laser, Polprevodnik, Pomožna snov, Porin, Pospeševalnik, Potencialna energija, Površinska gostota naboja, Pozitron, Pralni prašek, Prasevanje, Presledkovni stik, Program Mariner, Proton, QSAR, Racionalno načrtovanje učinkovin, Ranvierov zažetek, Razsežnostna analiza, Richard Phillips Feynman, Robert Andrews Millikan, Robert Betts Laughlin, Rutherfordovo sipanje, Rydbergova formula, Schwarzschildov polmer, Seznam barionov, Seznam delcev, Seznam fizikalnih vsebin, Sfermion, Sferni koordinatni sistem, Siméon-Denis Poisson, Simetrija C, Simetrija CPT, Simetrija T, Sipanje, Sistem enot CGS, Sistem geometriziranih enot, Skalarni potencial, Sklopitvena konstanta, Sol (kemija), Solenoidalno polje, Sonoluminiscenca, Standardni model, Statcoulomb, Statvolt, Strelovod, Teleradioterapija, Temni foton, Tetrodotoksin, Točkasto telo, Transportni pojav, Triboluminiscenca, Umeritveni bozon, Upor (elektrotehnika), Uvod v kvantno mehaniko, Van Allenovi sevalni pasovi, Van der Waalsova sila, Veliki hadronski trkalnik, Verižnica, Vezna črta, Vladimir Aleksandrovič Fok, Werner Kolhörster, Weylova enačba, Wilhelm Eduard Weber, Williamsova cev, Wolfgang Ernst Pauli, Zakon o električnem pretoku, Zakon o ohranitvi naboja, Zvezdogled. Razširi indeks (231 več) »
Abamper
Abamper (oznaka aA) je osnovna enota za merjenje električnega toka v CGS sistemu enot.
Novo!!: Električni naboj in Abamper · Poglej več »
Abcoulomb
Abcoulomb (oznaka aC, tudi abC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot.
Novo!!: Električni naboj in Abcoulomb · Poglej več »
Aksion
Aksion (oznaka A^0 \) je domnevni delec, ki ga predvideva teorija Peccei-Quinn, da bi v kvantni kromodinamiki (QCD) rešila velik problem simetrije CP.
Novo!!: Električni naboj in Aksion · Poglej več »
Aktivni transport
V celični biologiji je aktivni transport definiran kot gibanje molekul skozi celično membrano z območja manjše koncentracije na območje večje koncentracije.
Novo!!: Električni naboj in Aktivni transport · Poglej več »
Aleksander Mihajlovič Ljapunov
Aleksander Mihajlovič Ljapunov, ruski matematik, mehanik in fizik, * 6. junij 1857, Jaroslavelj, Ruski imperij (danes Rusija), † 3. november 1918, Odesa, RSFSR (sedaj Ukrajina).
Novo!!: Električni naboj in Aleksander Mihajlovič Ljapunov · Poglej več »
Alessandro Volta
Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.
Novo!!: Električni naboj in Alessandro Volta · Poglej več »
Alternativne metode za napovedovanje toksičnosti
Alternativne metode za napoved toksičnosti so metode, s katerimi nadomestimo, zmanjšamo ali spremenimo testiranja toksičnosti na živalih (t. i. in vivo metode).
Novo!!: Električni naboj in Alternativne metode za napovedovanje toksičnosti · Poglej več »
Amonijev ion
Amonijev ion (tudi amonijev kation) je pozitivno nabiti poliatomski kation s kemijsko formulo NH4+.
Novo!!: Električni naboj in Amonijev ion · Poglej več »
Amper
Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.
Novo!!: Električni naboj in Amper · Poglej več »
Ampermeter
Analogni ampermeter poljske izdelave Ampêrméter je merilna priprava, ki se uporablja za merjenje električnega toka.
Novo!!: Električni naboj in Ampermeter · Poglej več »
Anion
Ánion je ion z negativnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti anodi (pozitivno nabiti elektrodi).
Novo!!: Električni naboj in Anion · Poglej več »
Antidelec
Antidelec je dvojnik (osnovnega) delca, ki ima enako maso, enak spin kot normalni delec, vendar se od njega razlikuje po nekaterih drugih značilnostih, kot so električni in barvni naboj ter barionsko in leptonsko število.
Novo!!: Električni naboj in Antidelec · Poglej več »
Antikvark
Antikvark (oznaka za posamezne kvarke je enaka kot za kvarke, samo, da napišemo črtico nad oznako) je antidelec kvarka.
Novo!!: Električni naboj in Antikvark · Poglej več »
Antimaterija
Ántimatêrija je snov sestavljena iz antidelcev tistih delcev, ki sestavljajo običajno snov.
Novo!!: Električni naboj in Antimaterija · Poglej več »
Antinevtron
Antinevtron (oznaka \bar n \!\) je antidelec nevtrona.
Novo!!: Električni naboj in Antinevtron · Poglej več »
Atom vodika
Atom vodika (redkeje tudi H-atom) je atom kemičnega elementa vodika.
Novo!!: Električni naboj in Atom vodika · Poglej več »
Atomske enote
Atómske enòte so pripraven sistem enot za merjenja v atomski in jedrski fiziki, še posebej za opisovanje lastnosti elektronov.
Novo!!: Električni naboj in Atomske enote · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Električni naboj in Atomsko jedro · Poglej več »
Šibka jedrska sila
Šíbka interákcija ali šíbka jêdrska síla je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Električni naboj in Šibka jedrska sila · Poglej več »
Šibki hipernaboj
Šibki hipernaboj (oznaka Y_W \) je kvantno število, ki je povezano z električnim nabojem in tretjo komponento izospina.
Novo!!: Električni naboj in Šibki hipernaboj · Poglej več »
Šibki izospin
Šibki izospin (oznaka T \, ali I \) je v fiziki osnovnih delcev eno izmed kvantnih števil.
Novo!!: Električni naboj in Šibki izospin · Poglej več »
Časovni odvod
Časóvni òdvod (ali òdvod po čásu) je v matematiki odvod funkcije po času, po navadi tolmačen kot stopnja (časovne) spremembe vrednosti funkcije.
Novo!!: Električni naboj in Časovni odvod · Poglej več »
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Novo!!: Električni naboj in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Električni naboj in Črna luknja · Poglej več »
Barion
naboju (Q). naboju (Q). Spodnjih šest prištevamo med hiperone. Barion (iz grške besede, kar pomeni težek) je delec, ki ga sestavljajo trije kvarki.
Novo!!: Električni naboj in Barion · Poglej več »
Barion Σ
Barion Σ pripada skupini barionov, ki jih označujemo z Σ.
Novo!!: Električni naboj in Barion Σ · Poglej več »
Barion Ω
Barion Ω je vrsta bariona, ki ima samo enega predstavnika (glej dekuplet).
Novo!!: Električni naboj in Barion Ω · Poglej več »
Barion Δ
Barion Δ (tudi delta resonanca, oznaka \Delta \) je barion, ki ga sestavljata kvarka u in d. Nastopa v štirih oblikah, ki jih označujemo z \Delta ^\,, \Delta^+ \,, \Delta^0 \, in \Delta^- \,.
Novo!!: Električni naboj in Barion Δ · Poglej več »
Barion Λ
Barion Λ je eden izmed barionov.
Novo!!: Električni naboj in Barion Λ · Poglej več »
Barionsko število
Barionsko število (oznaka B \) je določeno kot kjer je.
Novo!!: Električni naboj in Barionsko število · Poglej več »
Barvni naboj
Barvni naboj je v kvantni kromodinamiki (oznaka QCD) značilnost kvarkov in gluonov (zanje je značilna močna interakcija).
Novo!!: Električni naboj in Barvni naboj · Poglej več »
B−L
B - L (oznaka B - L\) je v fiziki osnovnih delcev razlika med barionskim (B \) in leptonskim številom (L \).
Novo!!: Električni naboj in B−L · Poglej več »
Benjamin Wilson (slikar)
Benjamin Wilson, angleški slikar, grafik in prirodoslovec, * 21. junij 1721, Leeds, Združeno kraljestvo, † 6. junij 1788, London.
Novo!!: Električni naboj in Benjamin Wilson (slikar) · Poglej več »
Bethe-Blochova enačba
Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.
Novo!!: Električni naboj in Bethe-Blochova enačba · Poglej več »
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Novo!!: Električni naboj in Bohrov model atoma · Poglej več »
Bozoni W in Z
Bozóni W so osnovni delci, kvanti šibke jedrske sile.
Novo!!: Električni naboj in Bozoni W in Z · Poglej več »
Brandon Carter
Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.
Novo!!: Električni naboj in Brandon Carter · Poglej več »
Buckinghamov izrek π
Buckinghamov izrek π je osnovni izrek iz teorije podobnosti in razsežnostne analize.
Novo!!: Električni naboj in Buckinghamov izrek π · Poglej več »
C
C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.
Novo!!: Električni naboj in C · Poglej več »
Casimirjev pojav
Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.
Novo!!: Električni naboj in Casimirjev pojav · Poglej več »
Celično dihanje
Celično dihanje ali celična respiracija je skupek presnovnih (metabolnih) reakcij in procesov, ki potekajo v celicah organizmov, in v katerih se kemična energija kisikovih molekul Schmidt-Rohr, K. (2020).
Novo!!: Električni naboj in Celično dihanje · Poglej več »
Charles Augustin de Coulomb
sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.
Novo!!: Električni naboj in Charles Augustin de Coulomb · Poglej več »
Coulomb
Coulomb (tudi kulón) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega naboja.
Novo!!: Električni naboj in Coulomb · Poglej več »
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Novo!!: Električni naboj in Coulombov zakon · Poglej več »
Defenzin
Monomerna in dimerna struktura človeškega beta-defenzina HBD-2. Defenzini so majhne kationske beljakovine, ki so prisotne pri vretenčarjih in nevretenčarjih.
Novo!!: Električni naboj in Defenzin · Poglej več »
Delo (fizika)
Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.
Novo!!: Električni naboj in Delo (fizika) · Poglej več »
Detektor svetlobe
Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.
Novo!!: Električni naboj in Detektor svetlobe · Poglej več »
Detergent
Detergenti Detergent je površinska ali mešanica površinsko aktivnih snovi z "lastnostjo čiščenja v razredčenih raztopinah." V splošni uporabi se detergent nanaša na alkilbenzensulfonate, družino spojin, ki so podobne milu, vendar so manj odporne na vpliv trde vode.
Novo!!: Električni naboj in Detergent · Poglej več »
Dielektroforeza
Dielektroforéza je gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju.
Novo!!: Električni naboj in Dielektroforeza · Poglej več »
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Novo!!: Električni naboj in Diferencialna enačba · Poglej več »
Diracova medalja
Diracova medalja je znanstvena nagrada za teoretično fiziko ali matematiko Mednarodnega središča za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP) v Trstu, Italija, podeljena v čast Paula Diraca.
Novo!!: Električni naboj in Diracova medalja · Poglej več »
Donnanovo ravnovesje
Donnanovo ravnovésje opisuje primer, ko vsaj ena vrsta nabitih delcev (ionov ali ioniziranih molekul) ne more prehajati prek polprepustne membrane.
Novo!!: Električni naboj in Donnanovo ravnovesje · Poglej več »
Eksotični atom
Eksotični atom je podoben normalnim atomom, od katerih se razlikuje v tem, da eden ali več podatomskih delcev nadomestimo z drugim delcem, ki ima enak naboj.
Novo!!: Električni naboj in Eksotični atom · Poglej več »
Eksperiment LHCb
Eksperiment LHCb (Large Hadron Collider beauty - Veliki hadronski trkalnik lepota) je eden izmed osmih poskusov na področju fizike delcev, ki zbira podatke na Velikem hadronskem trkalniku v CERN-u. LHCb je specializiran eksperiment b-fizike, namenjen predvsem merjenju parametrov za kršitev CP v interakcijah b-hadronov (težkih delcev, ki vsebujejo kvark dno).
Novo!!: Električni naboj in Eksperiment LHCb · Poglej več »
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Novo!!: Električni naboj in Eksplozija · Poglej več »
Ekstenzivna količina
Ekstenzívna količína (tudi aditívna količína) je takšna fizikalna količina, ki se pri sestavljanju termodinamskih sistemov sešteva, če sistema s tem ne spremenimo.
Novo!!: Električni naboj in Ekstenzivna količina · Poglej več »
Električna energija
Eléktrična energíja je energija, ki se kot električno delo prenaša z električnim tokom v tokokrogu in se kot pojem lahko nanaša na več tesno povezanih oblik energije.
Novo!!: Električni naboj in Električna energija · Poglej več »
Električni dipol
Eléktrični dípol je par enako velikih, a nasprotno predznačenih električnih nabojev na neki (navadno majhni) razdalji.
Novo!!: Električni naboj in Električni dipol · Poglej več »
Električni dipolni moment
Električni dipolni moment (oznaka pe) je fizikalna količina, ki označuje električni dipol.
Novo!!: Električni naboj in Električni dipolni moment · Poglej več »
Električni potencial
Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.
Novo!!: Električni naboj in Električni potencial · Poglej več »
Električni tok
Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.
Novo!!: Električni naboj in Električni tok · Poglej več »
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Novo!!: Električni naboj in Električno polje · Poglej več »
Elektrika
Strela je ena najbolj dramatičnih pojavov, povezanih z elektriko Eléktrika je navadno sopomenka za električni naboj, lastnost nekaterih osnovnih delcev (npr. elektron ali proton), da nanje deluje električno polje, kot tudi, da sami ustvarjajo okoli sebe električno polje, kar vodi v privlačne ali odbojne sile med njimi.
Novo!!: Električni naboj in Elektrika · Poglej več »
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Novo!!: Električni naboj in Elektrika in magnetizem · Poglej več »
Elektrofil
V organski kemiji je elektrofil reagent, ki ga privlačijo elektroni.
Novo!!: Električni naboj in Elektrofil · Poglej več »
Elektrokemija
Angleška kemika John Frederic Daniell (levo) in Michael Faraday (desno), začetnika elektrokemije. Elektrokemija je veja kemije, ki se ukvarja z raziskovanjem kemijskih reakcij, ki potekajo v raztopinah na fazni meji med elektronskim prevodnikom (kovina ali polprevodnik) in ionskim prevodnikom (elektrolit).
Novo!!: Električni naboj in Elektrokemija · Poglej več »
Elektroliza
Aparat za elektrolizo Elektrolíza je kemijski postopek, s pomočjo katerega se izvaja redukcija in oksidacija kemijskih elementov oz.
Novo!!: Električni naboj in Elektroliza · Poglej več »
Elektromagnetna interakcija
Eléktromagnétna interákcija je ena od štirih osnovnih sil v naravi.
Novo!!: Električni naboj in Elektromagnetna interakcija · Poglej več »
Elektromagnetno polje
Elektromagnetno polje je fizično polje, ki ga v svoji okolici povzročajo nabita telesa.
Novo!!: Električni naboj in Elektromagnetno polje · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Električni naboj in Elektron · Poglej več »
Elektronska knjiga
Stran elektronske knjige izpisana na zaslonu namenske naprave za branje elektronskih knjig Elektronska knjiga, e-knjiga ali digitalna knjiga je knjižna publikacija, izdana v digitalni obliki, bodi samostojno, bodisi kot različica klasične tiskane knjige.
Novo!!: Električni naboj in Elektronska knjiga · Poglej več »
Elektronski magnetni moment
Elektrónski magnétni momènt (tudi elektrónski magnétni dípólni momènt) je v atomski fiziki magnetni moment elektrona, ki ga povzroča njegova notranja značilnost spina.
Novo!!: Električni naboj in Elektronski magnetni moment · Poglej več »
Elektronski snop
Žarek elektronov zaradi trkov z razredčenim plinom postane viden. Magnetno polje žarek ukrivi v krog. Elektronski snop, tudi katodni žarek, je s tehničnimi sredstvi ustvarjen snop sevajočih elektronov.
Novo!!: Električni naboj in Elektronski snop · Poglej več »
Elektronvolt
Elektrónvolt (oznaka eV) je količina energije, ki jo pridobi ali izgubi posamezen nevezan elektron pri preletu elektrostatične potencialne razlike enega volta (v vakuumu seveda).
Novo!!: Električni naboj in Elektronvolt · Poglej več »
Elektroskop
Elektroskop z zlatimi lističi Elektroskop je analogna naprava za dokazovanje električne napetosti in nabojev.
Novo!!: Električni naboj in Elektroskop · Poglej več »
Elektrostatična razelektritev
Elektrostatična razelektritev ali elektrostatično razelektrenje (kratica ESR) je resna težava v električnih vezjih, kot so na primer integrirana vezja.
Novo!!: Električni naboj in Elektrostatična razelektritev · Poglej več »
Elektrostatika
Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.
Novo!!: Električni naboj in Elektrostatika · Poglej več »
Elektrotehnika
Eléktrotéhnika je področje tehnike, ki obravnava pojave povezane z električnim nabojem (oziroma elektrino).
Novo!!: Električni naboj in Elektrotehnika · Poglej več »
Endotoksin
Endotoksini so toksične snovi, ki so sestavina celične stene gramnegativnih bakterij in so iz lipopolisaharidov.
Novo!!: Električni naboj in Endotoksin · Poglej več »
ER = EPR
ER.
Novo!!: Električni naboj in ER = EPR · Poglej več »
Evanescentno polje
Evanescentno polje je nihajoče električno, magnetno ali katero drugo polje, katerega intenziteta v vsaj eni dimenziji brez absorpcije pojema eksponentno z oddaljenostjo od izvora polja.
Novo!!: Električni naboj in Evanescentno polje · Poglej več »
Farad
Različni kondenzatorji Kondenzator s kapaciteto enega farada Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost.
Novo!!: Električni naboj in Farad · Poglej več »
Faradayev pojav
Faradayev pojav (tudi Faradayeva rotacija) je magnetooptični pojav, ki nastane zaradi vpliva magnetnega polja na širjenje svetlobe skozi neko sredstvo.
Novo!!: Električni naboj in Faradayev pojav · Poglej več »
Faradayeva kletka
Vstop v Faradayevo kletko Faradayeva kletka je omejen prostor, ki razločuje električno polje, in je kot tak dokaz za Gaussov zakon.
Novo!!: Električni naboj in Faradayeva kletka · Poglej več »
Faradayeva konstanta
Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.
Novo!!: Električni naboj in Faradayeva konstanta · Poglej več »
Filadelfijski poskus
USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.
Novo!!: Električni naboj in Filadelfijski poskus · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Električni naboj in Fizika · Poglej več »
Fosfolipidna dvojna plast
Fosfolipidna dvojna plast Fosfolipídna dvójna plást (tudi fosfolipídni dvósloj, lipidna dvojna plast ali lipidni dvósloj) je urejena dvojna plast amfifilnih molekul (polarnih lipidov), ki so s svojimi hidrofilnimi deli obrnjene proti vodni raztopini, s hidrofobnimi deli pa druga proti drugi.
Novo!!: Električni naboj in Fosfolipidna dvojna plast · Poglej več »
Freeman John Dyson
Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Električni naboj in Freeman John Dyson · Poglej več »
Galvanski člen
Shema galvanskega člena Galvanski člen (tudi napetostni člen) je naprava, v kateri potekajo spontane redoks reakcije. Med galvanske člene uvrščamo baterije in akumulatorje, ki jih uporabljamo kot vir električne energije (enosmerne napetosti). Poenostavljeno lahko rečemo, da galvanski člen pretvarja kemično energijo v električno.
Novo!!: Električni naboj in Galvanski člen · Poglej več »
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Novo!!: Električni naboj in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »
Gaussov sistem enot
Gaussov sistem enot je metrični sistem enot.
Novo!!: Električni naboj in Gaussov sistem enot · Poglej več »
Geisslerjeva cev
neonskih ceveh, to je ena izmed vrst Geisslerjeve cevi Risba Geisslerjevih cevi s svojo lastno svetlobo, iz francoske fizikalne knjige iz leta 1869, kaže več okrasnih oblik in barv. Geisslerjeva cev je steklena cev, ki prikazuje električno izpraznitev naboja skozi plin, pri katerem se pojavi svetloba.
Novo!!: Električni naboj in Geisslerjeva cev · Poglej več »
Gel-Mann-Nišidžimov obrazec
Gell-Mann-Nišidžimov obrazec (tudi kot NNG obrazec) povezuje barionsko število (B \), tretjo komponento izospina (I_3 \) ter čudnost (S \) osnovnega delca z njegovim električnim nabojem (q \).
Novo!!: Električni naboj in Gel-Mann-Nišidžimov obrazec · Poglej več »
George Johnstone Stoney
George Johnstone Stoney, irski fizik, * 15. februar 1826, Oakley Park pri Birru, grofija Offaly, Irska, † 5. julij 1911, London, Anglija.
Novo!!: Električni naboj in George Johnstone Stoney · Poglej več »
Gibljivost
Gibljívost (običajna oznaka je μ, ponekod &beta) pri gibanju delcev pod vplivom zunanje sile definiramo kot razmerje med povprečno hitrostjo potovanja delcev in velikostjo sile, ki povzroča gibanje.
Novo!!: Električni naboj in Gibljivost · Poglej več »
Glikokaliks
Glikokaliks pri bakteriji ''Bacillus subtilis'' Glikokaliks ali glikoproteinski plašč (pa tudi sladkorni plašč) je zunanja plast iz glikoproteinov in glikolipidov, ki pokriva celično membrano nekaterih bakterij, epitelijev in drugih tako prokariontskih kot evkariontskih celic.
Novo!!: Električni naboj in Glikokaliks · Poglej več »
Gluon
Gluoni so osnovni delci, kvanti, ki posredujejo močno jedrsko silo.
Novo!!: Električni naboj in Gluon · Poglej več »
Golgijev aparat
presevnim elektronskim mikroskopom (TEM). Golgijev aparat (kratica GA) je membranski organel v celici.
Novo!!: Električni naboj in Golgijev aparat · Poglej več »
Gostota električnega polja
Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.
Novo!!: Električni naboj in Gostota električnega polja · Poglej več »
Gostota naboja
Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).
Novo!!: Električni naboj in Gostota naboja · Poglej več »
Gostota sile
Gostota sile (redkeje prostorninska gostota sile, označba f in \mathcal\!\) je fizikalna intenzivna vektorska količina določena kot kvocient med prirastkom prostorsko porazdeljene sile in prostornino: Sila, ki je prostorsko porazdeljena, je na primer teža.
Novo!!: Električni naboj in Gostota sile · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Električni naboj in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Gravitacijska sklopitvena konstanta
Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.
Novo!!: Električni naboj in Gravitacijska sklopitvena konstanta · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Električni naboj in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Hannes Olof Gösta Alfvén
Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik in kozmolog, * 30. maj 1908, Norrköping, Švedska, † 2. april 1995, Djursholm pri Stockholmu, Švedska.
Novo!!: Električni naboj in Hannes Olof Gösta Alfvén · Poglej več »
Haynes - Shockleyev eksperiment
V Haynes - Shockleyev eksperimentu v polprevodnik (recimo tipa n) vbrizgamo vrzeli, lahko s sunkom napetosti ali pa z laserskim pulzom.
Novo!!: Električni naboj in Haynes - Shockleyev eksperiment · Poglej več »
Helij
Helij (angleško helium) je kemični element iz skupine žlahtnih plinov, ki ima v periodnem sistemu simbol He in atomsko število 2.
Novo!!: Električni naboj in Helij · Poglej več »
Henry (enota)
Henry ali henri (oznaka H) je v sistemu SI enota za merjenje induktivnosti.
Novo!!: Električni naboj in Henry (enota) · Poglej več »
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Novo!!: Električni naboj in Henry Augustus Rowland · Poglej več »
Hidrofobnost
listov Hidrofóbnost (iz grščine hydros - voda + phobein - sovražiti, vodomrznost) ali lipofílnost označuje lastnost nekaterih snovi, da odbijajo vodo.
Novo!!: Električni naboj in Hidrofobnost · Poglej več »
Higgsov bozon
Higgsov bozon je domnevni osnovni delec, ki ga napoveduje standardni model fizike delcev.
Novo!!: Električni naboj in Higgsov bozon · Poglej več »
Hipernaboj
Hipernaboj (oznaka Y \) je kvantno število povezano z močno interakcijo.
Novo!!: Električni naboj in Hipernaboj · Poglej več »
Hiperon
Kombinacije treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom – 3/2 v okviru barionskega dekupleta. Kombinacija treh kvarkov u, d in s tvorijo barione s spinom ½ v barionskem oktetu. Hiperon je barion, ki vsebuje en ali več kvarkov s, nima pa kvarkov c niti kvarkov b. V njihovo sestavo vstopa najmanj en kvark s. Sodelujejo v močnih interakcijah.
Novo!!: Električni naboj in Hiperon · Poglej več »
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Novo!!: Električni naboj in Hitrost gravitacije · Poglej več »
Inducirani električni dipol
Inducírani eléktrični dípól je električni dipol, ki ne more obstajati izven zunanjega električnega polja.
Novo!!: Električni naboj in Inducirani električni dipol · Poglej več »
Ion
Ion je eno ali mnogoatomni električno nabiti delec, ki nastane, če se atomu, molekuli ali »skupini atomov« odvzame ali doda en ali več elektronov.
Novo!!: Električni naboj in Ion · Poglej več »
Ionizacija
Ionizacija je postopek, v katerem atom ali molekula pridobi pozitivni ali negativni električni naboj zaradi prejemanja ali oddajanja elektronov.
Novo!!: Električni naboj in Ionizacija · Poglej več »
Ionizacijska energija
Ionizácijska energíja (tudi ionizácijski potenciál) je najmanjša energija, ki jo je treba dovesti, da atomu ali molekuli odtrgamo elektron.
Novo!!: Električni naboj in Ionizacijska energija · Poglej več »
Ionski pogon
Preskus ionskega pogona Ionski pogon je vrsta pogona za vesoljska plovila.
Novo!!: Električni naboj in Ionski pogon · Poglej več »
Izmenični električni tok
Izménični eléktrični tók je električni tok, pri katerem gibanje električnega naboja ne poteka vedno v isti smeri (kot na primer pri enosmernem toku, pri katerem potuje le v eno smer), ampak se smer periodično spreminja oziroma niha, največkrat tako, da se s časom sinusno spreminja.
Novo!!: Električni naboj in Izmenični električni tok · Poglej več »
Izpeljana enota SI
Izpeljane enote SI so del mednarodnega sistema enot (SI - Système International d'Unités).
Novo!!: Električni naboj in Izpeljana enota SI · Poglej več »
Jakost električnega polja
Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.
Novo!!: Električni naboj in Jakost električnega polja · Poglej več »
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Električni naboj in James Chadwick · Poglej več »
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Novo!!: Električni naboj in Jedrska magnetna resonanca · Poglej več »
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Novo!!: Električni naboj in Jo (luna) · Poglej več »
John Stewart Bell
John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.
Novo!!: Električni naboj in John Stewart Bell · Poglej več »
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Novo!!: Električni naboj in Joseph John Thomson · Poglej več »
Julius Plücker
Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.
Novo!!: Električni naboj in Julius Plücker · Poglej več »
Julius Robert Oppenheimer
Julius Robert Oppenheimer, ameriški fizik, * 22. april 1904, New York, New York, ZDA, † 18. februar 1967, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Električni naboj in Julius Robert Oppenheimer · Poglej več »
Kapacitivnost
Kapacitivnost je lastnost električno prevodnih teles, da pod vplivom električne napetosti sprejmejo in shranijo naboj in energijo.
Novo!!: Električni naboj in Kapacitivnost · Poglej več »
Kapilarna elektroforeza
Kapilarna elektroforeza je separacijska analizna metoda, pri kateri se komponente vzorca ločijo zaradi različne hitrosti potovanja v električnem polju v kapilari.
Novo!!: Električni naboj in Kapilarna elektroforeza · Poglej več »
Kation
Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi.
Novo!!: Električni naboj in Kation · Poglej več »
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Novo!!: Električni naboj in Kemijski element · Poglej več »
Koideova enačba
Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.
Novo!!: Električni naboj in Koideova enačba · Poglej več »
Koloid
Koloíd (grško kólla - klej + eĩdos - lik, videz) je snov, dispergirana v drugi snovi (disperznem sredstvu) tako, da so delci prve snovi veliki od 1 nm do 1 μm.
Novo!!: Električni naboj in Koloid · Poglej več »
Kondicioniranje signala
V elektroniki je kondicioniranje signala manipulacija analognega signala na tak način, da ta izpolnjuje zahteve za nadaljnjo obdelavo v naslednji fazi.
Novo!!: Električni naboj in Kondicioniranje signala · Poglej več »
Konstanta fine strukture
Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.
Novo!!: Električni naboj in Konstanta fine strukture · Poglej več »
Kontinuitetna enačba
Kontinuitétna enáčba je parcialna diferencialna enačba, ki povezuje prvi odvod količine z značajem gostote po času z divergenco oziroma prvim odvodom količine z značajem toka po kraju.
Novo!!: Električni naboj in Kontinuitetna enačba · Poglej več »
Kozmični žarki
Kózmični žárki so osnovni delci visokih energij iz vesoljskega prostora, ki trčijo z Zemljinim ozračjem.
Novo!!: Električni naboj in Kozmični žarki · Poglej več »
Kršitev simetrije CP
Kršitev simetrije CP pomeni kršitev invariantnosti CP.
Novo!!: Električni naboj in Kršitev simetrije CP · Poglej več »
Kvantizacija
Kvantizácija je pojem, s katerim se izrazi spoznanje, da silostne količine (predvsem v območju atoma), kakor so npr.
Novo!!: Električni naboj in Kvantizacija · Poglej več »
Kvark
Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi.
Novo!!: Električni naboj in Kvark · Poglej več »
Kvark b
Kvark b (tudi kvark dno ali lepota) (oznaka b \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Novo!!: Električni naboj in Kvark b · Poglej več »
Kvark c
Kvark c (tudi čarobni, čarni ali šarmantni kvark) (oznaka c \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Novo!!: Električni naboj in Kvark c · Poglej več »
Kvark d
Kvark d (tudi kvark dol) (oznaka d \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Novo!!: Električni naboj in Kvark d · Poglej več »
Kvark s
Kvark s (tudi čudni kvark) (oznaka s \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (drugi generaciji).
Novo!!: Električni naboj in Kvark s · Poglej več »
Kvark t
Kvark t (tudi kvark vrh ali resnica) (oznaka t \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (tretji generaciji).
Novo!!: Električni naboj in Kvark t · Poglej več »
Kvark u
Kvark u (tudi kvark gor) (oznaka u \) je eden izmed osnovnih delcev, ki pripada družini kvarkov (prvi generaciji).
Novo!!: Električni naboj in Kvark u · Poglej več »
Kvazidelec
Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.
Novo!!: Električni naboj in Kvazidelec · Poglej več »
Lanczosev tenzor
Lanczosev ténzor ali Lanczosev potenciál je v splošni teoriji relativnosti tenzor 3. reda, ki generira Weylov tenzor.
Novo!!: Električni naboj in Lanczosev tenzor · Poglej več »
Leptokvark
Leptokvark je namišljeni delec, ki bi naj omogočal pretvarjanje kvarkov v leptone in obratno.
Novo!!: Električni naboj in Leptokvark · Poglej več »
Lepton
Leptóni (grško leptos - lahek) so ob kvarkih druga družina osnovnih delcev iz družine fermionov.
Novo!!: Električni naboj in Lepton · Poglej več »
Lepton tau
Leptón táu (tudi táv, táu, délec táu ali tauón, s simbolom \tau^\ \) je negativno nabiti osnovni delec z razpolovno dobo 2,90 · 10−13 sekund in maso 1777 MeV/c2 (v primerjavi z 938 MeV/c2 pri protonih in 0,511 MeV/c2 pri elektronih).
Novo!!: Električni naboj in Lepton tau · Poglej več »
Ločitev spina in naboja
Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).
Novo!!: Električni naboj in Ločitev spina in naboja · Poglej več »
Lorentzeva sila
gostote magnetnega polja ''B'' (v smeri proti opazovalcu ven iz slike) za različne vrednosti ''e'' zadevajo s plinskimi molekulami v bučki Lorentzeva síla je sila, ki deluje na električni naboj v električnem in magnetnem polju: oziroma: Pri tem je \vec\mathbf vektor sile, e električni naboj, \vec\mathbf vektor jakosti električnega polja, \vec\mathbf vektor hitrosti, s katero se naboj giblje, \vec\mathbf pa vektor gostote magnetnega polja.
Novo!!: Električni naboj in Lorentzeva sila · Poglej več »
Magnetizem
Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.
Novo!!: Električni naboj in Magnetizem · Poglej več »
Magnetni skalarni potencial
Magnétni skalárni potenciál (označba \psi \!\) je fizikalna količina v klasičnem elektromagnetizmu analogna električnemu (skalarnemu) potencialu \varphi \!\,.
Novo!!: Električni naboj in Magnetni skalarni potencial · Poglej več »
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Novo!!: Električni naboj in Magnetno polje · Poglej več »
Maja Remškar
Maja Remškar, slovenska fizičarka, * 9. maj 1960, Ljubljana.
Novo!!: Električni naboj in Maja Remškar · Poglej več »
Majoranov fermion
Majoranov fèrmion (tudi Majoranov spinor) je fermion, ki je sam sebi tudi antidelec.
Novo!!: Električni naboj in Majoranov fermion · Poglej več »
Mariner 2
Domišljijska risba Marinerja 2 Mariner 2 (Mariner-Venus 1962) je bilo prvo uspešno vesoljsko plovilo v Nasinem medplanetarnem Programu Mariner.
Novo!!: Električni naboj in Mariner 2 · Poglej več »
Masna spektrometrija
Masna spektrometrija je analitična tehnika za identifikacijo kemične sestave snovi s pomočjo separacije plinastih ionov, ki jih analit oddaja, glede na razlike v njihovi masi in naboju.
Novo!!: Električni naboj in Masna spektrometrija · Poglej več »
Maxwellov napetostni tenzor
Maxwellov napétostni ténzor (ali Maxwellov ténzor) je tenzor 2.
Novo!!: Električni naboj in Maxwellov napetostni tenzor · Poglej več »
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Novo!!: Električni naboj in Maxwellove enačbe · Poglej več »
Med
Med Satje Méd (slovensko arhaično strd) je sladka in viskozna snov, ki jo izdeluje več čebel, med katerimi so najbolj znane medonosne čebele.
Novo!!: Električni naboj in Med · Poglej več »
Medmolekulska sila
Medmolékulska síla je privlačna sila, ki deluje med molekulami ali oddaljenimi deli makromolekule.
Novo!!: Električni naboj in Medmolekulska sila · Poglej več »
Mednarodni kemijski identifikator
Mednarodni kemijski identifikator IUPAC (InChI, /ˈɪntʃiː/) je besedilni identifikator kemijskih spojin, ki je zasnovan tako, da zagotovi standarden in razumljiv način zapisovanja podatkov o molekuli in omogoča iskanje tovrstnih informacij v bazah podatkov in na spletu.
Novo!!: Električni naboj in Mednarodni kemijski identifikator · Poglej več »
Mednarodni sistem enot
Mednarodni sistem enot (SI, skrajšano iz francoskega) je sodobna oblika metričnega sistema in je najbolj razširjen sistem za merjenje.
Novo!!: Električni naboj in Mednarodni sistem enot · Poglej več »
Meglična celica
Animirana različica Meglíčna célica (tudi Wilsonova célica) je priprava za zaznavanje delcev ionizirajočega sevanja.
Novo!!: Električni naboj in Meglična celica · Poglej več »
Mehurčna celica
kapljevinskim vodikom Mehurčna celica je priprava za zaznavanje električno nabitih delcev, ki se gibajo skozi njo.
Novo!!: Električni naboj in Mehurčna celica · Poglej več »
Membranski potencial
Membranski ali transmembranski potencial je električna napetost oz.
Novo!!: Električni naboj in Membranski potencial · Poglej več »
Memristor
Memrístor (dvozloženka od angleških besed memory resistor - pomnilniški upornik) je novejši pasivni dvopolni elektronski element, zamišljen kot nelinearni element električnega vezja, ki povezuje električni naboj in magnetni pretok.
Novo!!: Električni naboj in Memristor · Poglej več »
Mezon
nonet. JP.
Novo!!: Električni naboj in Mezon · Poglej več »
Mikrofonija
Mikrofonija je pojav, pri katerem določene komponente v električnih napravah spremenijo mehanične vibracije v neželen električni signal (šum).
Novo!!: Električni naboj in Mikrofonija · Poglej več »
Mioglobin
Trirazsežnostna struktura mioglobina s hemom v sredini. Mioglobin je mišični hemoprotein, sestavljen iz ene polipeptidne verige in ene molekule hema, ki prenaša in hrani kisik v mišicah.
Novo!!: Električni naboj in Mioglobin · Poglej več »
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Novo!!: Električni naboj in Mion · Poglej več »
Mullikenova lestvica
Mullikenova lestvica (ali tudi Mulliken-Jaffejeva lestvica) je lestvica za elektronegativnost kemijskih elementov.
Novo!!: Električni naboj in Mullikenova lestvica · Poglej več »
Naboj
Naboj je lahko.
Novo!!: Električni naboj in Naboj · Poglej več »
Naravne enote
Naravne enote so določene tako, da so nekatere fizikalne konstante (zanje predvidevamo, da so prave konstate) normalizirane na 1 (njihova vrednost postane enaka 1 in nimajo razsežnosti).
Novo!!: Električni naboj in Naravne enote · Poglej več »
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Novo!!: Električni naboj in Naravno okolje · Poglej več »
Natrij ionski akumulator
Natrij ionski akumulator, angleško sodium-ion battery služi, kakor tudi ostali električni akumulatorji, za shranjevanje električne energije.
Novo!!: Električni naboj in Natrij ionski akumulator · Poglej več »
Neprožni trk
Nèpróžni tŕk (tudi nèelástični tŕk) je trk, pri katerem se del skupne kinetične energije vseh delcev pretvori v notranjo energijo.
Novo!!: Električni naboj in Neprožni trk · Poglej več »
Nerešeni problemi v fiziki
Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.
Novo!!: Električni naboj in Nerešeni problemi v fiziki · Poglej več »
Nernstov potencial
Nernstov potencial je električni potencial, ki se vzpostavi zaradi različne koncentracije ionov na eni in drugi strani membrane (npr. celične membrane).
Novo!!: Električni naboj in Nernstov potencial · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Električni naboj in Nevtron · Poglej več »
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Novo!!: Električni naboj in Newtonov potencial · Poglej več »
Nihajni krog
Diagram nihajnega kroga Nihájni króg je najpreprostejši električni krog, v katerem pride do nihanja.
Novo!!: Električni naboj in Nihajni krog · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziko
Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.
Novo!!: Električni naboj in Nobelova nagrada za fiziko · Poglej več »
Območje H I
Območje H I je medzvezdni oblak sestavljen iz nevtralnega atomarnega vodika (H I) z dodatkom helija in lokalnih sledi težjih elementov.
Novo!!: Električni naboj in Območje H I · Poglej več »
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Novo!!: Električni naboj in Območje H II · Poglej več »
Obsevanje s hitrimi protoni
Protonska terapija je vrsta obsevanja z delci, ki uporablja protone, da uniči obolelo tkivo, najbolj pogosto rakave celice.
Novo!!: Električni naboj in Obsevanje s hitrimi protoni · Poglej več »
Obsevna doza
Obsévna dóza (oznaka X) je merilo za električni naboj, ki se sprosti pri prehodu ionizirajočega sevanja skozi zrak.
Novo!!: Električni naboj in Obsevna doza · Poglej več »
Okroglo okence
Okroglo okence (fenestra cochleae, fenestra rotunda) je okrogla odprtina v notranji steni srednjega ušesa, ki jo zapira membrana tympani secundaria.
Novo!!: Električni naboj in Okroglo okence · Poglej več »
Okus (fizika)
Okus je v kvantni kromodinamiki skupina kvantnih števil osnovnih delcev, ki omogočajo ločiti različne tipe leptonov in kvarkov, ki pripadajo skupini fermionov.
Novo!!: Električni naboj in Okus (fizika) · Poglej več »
Osemkratna pot
čudnost (s), v smereh diagonal pa imajo enak električni naboj (q) Oktet barionov. Osmera pot je izraz, ki ga je skoval ameriški fizik Murray Gell-Mann (rojen 1929), da bi lahko razvrščal hadrone (mezoni in barioni).
Novo!!: Električni naboj in Osemkratna pot · Poglej več »
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Novo!!: Električni naboj in Osnovni delec · Poglej več »
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Novo!!: Električni naboj in Osnovni naboj · Poglej več »
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Novo!!: Električni naboj in Padavine · Poglej več »
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Električni naboj in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »
Paulijevo izključitveno načelo
Páulijevo izključítveno načélo ali Páulijeva prepòved je kvantnomehansko načelo, ki zagotavlja, da dva nerazločljiva fermiona ne moreta istočasno zasesti istega kvantnega stanja, oziroma v atomu ne moreta imeti enakih vseh štirih kvantnih števil n, l, ml, ms (lege, vrtilne količine, mase, spina).
Novo!!: Električni naboj in Paulijevo izključitveno načelo · Poglej več »
Pavel Aleksejevič Čerenkov
Pavel Aleksejevič Čerenkov, ruski fizik, * 28. julij 1904, vas Nova Čigla, Voroneška gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1990, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).
Novo!!: Električni naboj in Pavel Aleksejevič Čerenkov · Poglej več »
Permanentni električni dipol
Permanèntni eléktrični dípol je električni dipol, ki obstaja neodvisno od zunanjega električnega polja.
Novo!!: Električni naboj in Permanentni električni dipol · Poglej več »
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Novo!!: Električni naboj in Peter Joseph William Debye · Poglej več »
Piezoelektrik
Piezoelektrik je (keramični) material, ki je izpostavljen enosmernemu električnemu toku oz.
Novo!!: Električni naboj in Piezoelektrik · Poglej več »
Pirokumulus
Pirokumulus (latinsko: pŷr oz. pyrós - ogenj + cumulus - kup) je gosti oblak kumulusne oblike, povezan s požarom ali izbruhom ognjenika.
Novo!!: Električni naboj in Pirokumulus · Poglej več »
Planckov zakon
črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Električni naboj in Planckov zakon · Poglej več »
Plazma (fizika)
Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.
Novo!!: Električni naboj in Plazma (fizika) · Poglej več »
Podmorski komunikacijski kabel
Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.
Novo!!: Električni naboj in Podmorski komunikacijski kabel · Poglej več »
Poissonova enačba
Poissonova enáčba (imenovana tudi enačba teorije potenciala) je v matematiki parcialna diferencialna enačba 2.
Novo!!: Električni naboj in Poissonova enačba · Poglej več »
Pojav Čerenkova
jedrskega reaktorja ATR Pojàv Čerénkova (tudi sevanje Vavilova-Čerenkova) je elektromagnetno valovanje, ki ga povzročajo nabiti delci ob potovanju skozi električni izolator s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe v tej snovi.
Novo!!: Električni naboj in Pojav Čerenkova · Poglej več »
Polarizabilnost
Polarizabílnost (oznaka α) je fizikalna količina, ki pove, do kolikšne mere se sicer nepolarni atom ali molekula polarizira v zunanjem električnem polju.
Novo!!: Električni naboj in Polarizabilnost · Poglej več »
Polarnost
Polárnost kovalentne vezi je pojav, ko si dva ali več atomov, povezanih s kovalentno vezjo, »nepravično« oz.
Novo!!: Električni naboj in Polarnost · Poglej več »
Polaron
Polaron v kristalni mreži. Prevodni elektron v ionskem kristalu ali v polprevodniku deluje na sosednje ione tako, da negativne privlači, pozitivne pa odbija. Potencial, ki nastane, deluje na obnašanje elektrona. Polarón je kvazidelec, ki je sestavljen iz električnega naboja in spremljajočega polja polarizacije.
Novo!!: Električni naboj in Polaron · Poglej več »
Polprevodniški laser
Polprevodniški laser Pólprevódniški láser (tudi diódni láser ali láserska dióda) je laser, pri katerem je ojačevalno sredstvo polprevodnik.
Novo!!: Električni naboj in Polprevodniški laser · Poglej več »
Polprevodnik
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
Novo!!: Električni naboj in Polprevodnik · Poglej več »
Pomožna snov
Pomóžna snôv (tudi ekscipiènt, kraticaː PS) je vsaka sestavina v zdravilu, ki ni zdravilna učinkovina (kraticaː ZU).
Novo!!: Električni naboj in Pomožna snov · Poglej več »
Porin
saharozo pri bakteriji ''Salmonella typhimurium'', pogled od strani Porin je membranska beljakovina, ki sodeluje pri prenosu snovi skozi celično membrano.
Novo!!: Električni naboj in Porin · Poglej več »
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Novo!!: Električni naboj in Pospeševalnik · Poglej več »
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Novo!!: Električni naboj in Potencialna energija · Poglej več »
Površinska gostota naboja
Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.
Novo!!: Električni naboj in Površinska gostota naboja · Poglej več »
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Novo!!: Električni naboj in Pozitron · Poglej več »
Pralni prašek
Prašek za perilo Pralni prašek ali detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi s čistilnimi lastnostmi v razredčenih raztopinah.
Novo!!: Električni naboj in Pralni prašek · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Električni naboj in Prasevanje · Poglej več »
Presledkovni stik
Presledkovni stik Preslédkovni stík ali néksus je stik med dvema sosednjima celicama, ki omogoča neposredno povezavo med njima in s tem prosto prehajanje predvsem manjših molekul (zlasti znotrajceličnih glasnikov oziroma sekundarnih obveščevalcev) ter prosto širjenje akcijskega potenciala.
Novo!!: Električni naboj in Presledkovni stik · Poglej več »
Program Mariner
Vesoljski program Mariner je bil projekt uresničenih medplanetarnih vesoljskih sond ZDA za raziskave Marsa, Venere in Merkurja.
Novo!!: Električni naboj in Program Mariner · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Električni naboj in Proton · Poglej več »
QSAR
QSAR je kratica za kvantitativno razmerje med strukturo in delovanjem (angleško Quantitative Structure-Activity Relationship).
Novo!!: Električni naboj in QSAR · Poglej več »
Racionalno načrtovanje učinkovin
Racionálno načrtovánje učinkovín je računalniško podprt postopek načrtovanja zdravilnih učinkovin, pri katerem se uporabljajo podatki o trirazsežni strukturi receptorskega mesta, pridobljeni s kristalografijo, s študijami z jedrsko magnetno resonanco ali sorodnimi metodami, oziroma podatki o naravnih ligandih.
Novo!!: Električni naboj in Racionalno načrtovanje učinkovin · Poglej več »
Ranvierov zažetek
Ranvierov zažetek, tudi Ranvierjev zažetek ali Ranvierjev zažemek, je zoženje mielinske ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevrolemski (Schwannovi) celici.
Novo!!: Električni naboj in Ranvierov zažetek · Poglej več »
Razsežnostna analiza
Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.
Novo!!: Električni naboj in Razsežnostna analiza · Poglej več »
Richard Phillips Feynman
Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Električni naboj in Richard Phillips Feynman · Poglej več »
Robert Andrews Millikan
Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.
Novo!!: Električni naboj in Robert Andrews Millikan · Poglej več »
Robert Betts Laughlin
Robert Betts Laughlin, ameriški fizik, * 1. november 1950, Visalia, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Električni naboj in Robert Betts Laughlin · Poglej več »
Rutherfordovo sipanje
Rutherfordovo sípanje je prožni trk delcev α ali drugih nabitih delcev z atomskim jedrom težkih elementov.
Novo!!: Električni naboj in Rutherfordovo sipanje · Poglej več »
Rydbergova formula
Rydbergova fórmula podaja ionizacijsko energijo ali energijo, potrebno za vzbujenje atoma iz danega v višji energijski nivo za vodik in vodiku podobne atome, kjer ni treba upoštevati medsebojnega vpliva elektronov: Pri tem je Z naboj jedra, n1 in n2 začetno in končno vrstno število, μ0 indukcijska konstanta, me masa elektrona, c hitrost svetlobe v praznem prostoru, e0 osnovni naboj, h pa Planckova konstanta.
Novo!!: Električni naboj in Rydbergova formula · Poglej več »
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Novo!!: Električni naboj in Schwarzschildov polmer · Poglej več »
Seznam barionov
Seznam barionov vključuje družine barionov in nekatere njihove lastnosti.
Novo!!: Električni naboj in Seznam barionov · Poglej več »
Seznam delcev
Seznam delcev vsebuje znane odkrite in domnevne (hipotetične) delce za katere se verjame, da se nahajajo po celotnem vesolju.
Novo!!: Električni naboj in Seznam delcev · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Električni naboj in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Sfermion
Sfermion je v razširitvi Standardnega modela s supersimetrijo, delec, ki je superpartner (superpartnerje imenujemo tudi sdelci) pripadajočega fermiona.
Novo!!: Električni naboj in Sfermion · Poglej več »
Sferni koordinatni sistem
Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.
Novo!!: Električni naboj in Sferni koordinatni sistem · Poglej več »
Siméon-Denis Poisson
Baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik in geometer, * 21. junij 1781, Pithiviers, departma Loiret, Francija, † 25. april 1840, Sceaux pri Parizu.
Novo!!: Električni naboj in Siméon-Denis Poisson · Poglej več »
Simetrija C
Simetrija C pomeni simetrijo fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki predstavljajo spremembo električnega naboja.
Novo!!: Električni naboj in Simetrija C · Poglej več »
Simetrija CPT
Simetrija CPT pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin oziroma fizikalnih zakonov pri transformacijah, ki jih sestavljajo tri operacije: sprememba naboja (oznaka C), zrcaljenje (oznaka P) in obrat časa (oznaka T).
Novo!!: Električni naboj in Simetrija CPT · Poglej več »
Simetrija T
Simetrija T pomeni simetrijo (obnašanje) fizikalnih količin pri transformacijah, ki predstavljajo obrat časa: To je sprememba časa t \, v -t \,.
Novo!!: Električni naboj in Simetrija T · Poglej več »
Sipanje
Sípanje označuje v fiziki dva pojava.
Novo!!: Električni naboj in Sipanje · Poglej več »
Sistem enot CGS
Sistem enot CGS (tudi sistem enot centimeter-gram-sekunda) je metrični sistem, ki ima za osnovne enote centimeter za dolžino, gram za maso in sekundo za čas.
Novo!!: Električni naboj in Sistem enot CGS · Poglej več »
Sistem geometriziranih enot
Sistem geometriziranih enot tudi geometrijski sistem enot je sistem enot, ki ga prištevamo k naravnim enotam.
Novo!!: Električni naboj in Sistem geometriziranih enot · Poglej več »
Skalarni potencial
Skalárni potenciál v matematični fiziki opisuje razmere v katerih je razlika potencialnih energij teles v dveh različnih legah odvisna le od njunih leg in ne od poti, ki ju naredita pri gibanju iz ene lege v drugo.
Novo!!: Električni naboj in Skalarni potencial · Poglej več »
Sklopitvena konstanta
Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.
Novo!!: Električni naboj in Sklopitvena konstanta · Poglej več »
Sol (kemija)
Sol je ionska spojina med nekovino in kovino.
Novo!!: Električni naboj in Sol (kemija) · Poglej več »
Solenoidalno polje
vektorskega polja \vec\mathbfv(x, y).
Novo!!: Električni naboj in Solenoidalno polje · Poglej več »
Sonoluminiscenca
Sonoluminiscenca v posodi, napolnjeni z vodo. Vsaka svetla pika v posodi predstavlja mehurček, ki oddaja svetlobo. Sónoluminiscénca je pojav sevanja svetlobe pri močnem skrčenju mehurčkov (imploziji) v tekočini zaradi vzbujanja z zvokom.
Novo!!: Električni naboj in Sonoluminiscenca · Poglej več »
Standardni model
Standardni model elektrošibke in močne interakcije je teorija fizike osnovnih delcev, ki opisuje močno, šibko in elektromagnetno osnovno silo, kot tudi osnovne delce, ki sestavljajo snov.
Novo!!: Električni naboj in Standardni model · Poglej več »
Statcoulomb
Statcoulomb (oznaka statC) je enota za merjenje naboja v CGS sistemu enot (elektrostatska enota naboja ESU).
Novo!!: Električni naboj in Statcoulomb · Poglej več »
Statvolt
Statvolt (oznaka statV) je enota za merjenje električne napetosti in potenciala v CGS in v Gaussovem sistemu enot.
Novo!!: Električni naboj in Statvolt · Poglej več »
Strelovod
Strelovòd je naprava za lovljenje in odvajanje strele v zemljo.
Novo!!: Električni naboj in Strelovod · Poglej več »
Teleradioterapija
Teleradioterapija (obsevanje v področju medenice; nastavitev bolnice s pomočjo vakuumske blazine in laserskih črt za določitev področja obsevanja) Teleradioterapija, telerapija, daljinsko obsevanje ali obsevanje na daljavo, tudi zunanje perkutano obsevanje, je najpogostejša oblika radioterapije.
Novo!!: Električni naboj in Teleradioterapija · Poglej več »
Temni foton
Temni foton (tudi skriti, težki, para- ali ločeni foton) je domnevni osnovni delec iz domene skritega sektorja, predlagan kot nosilec sile, v podobnem smislu kot je foton nosilec sile v elektromagnetizmu, vendar verjetno povezan s temno snovjo.
Novo!!: Električni naboj in Temni foton · Poglej več »
Tetrodotoksin
Tetrodotoksin (TTX) je nevrotoksični alkaloid, prisoten predvsem v napihovalkah (Tetraodontidae), od koder tudi izhaja ime toksina, pa tudi v nekaterih vrstah dvoživk, nečlenarjev in maločlenarjev.
Novo!!: Električni naboj in Tetrodotoksin · Poglej več »
Točkasto telo
točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.
Novo!!: Električni naboj in Točkasto telo · Poglej več »
Transportni pojav
Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.
Novo!!: Električni naboj in Transportni pojav · Poglej več »
Triboluminiscenca
kamene strele nastane rumeno-oranžna svetloba. Triboluminiscénca (grško – drgniti + latinsko lumen – luč) je optični fenomen, pri katerem svetloba nastaja v primeru lomljenja, raztrganja, praskanja, zdrobljenja in drgnjenja določenega materiala.
Novo!!: Električni naboj in Triboluminiscenca · Poglej več »
Umeritveni bozon
Umeritveni bozon je vrsta bozonov, ki so nosilci osnovnih sil.
Novo!!: Električni naboj in Umeritveni bozon · Poglej več »
Upor (elektrotehnika)
DIN in ANSI) Upori Upòr (s tujko rezístor) je eden najpomembnejših in najbolj uporabljenih (tako rekoč nepogrešljivih) elektrotehničnih in elektronskih elementov, čigar glavna veličina je upornost (v fiziki električni upor) oz.
Novo!!: Električni naboj in Upor (elektrotehnika) · Poglej več »
Uvod v kvantno mehaniko
Kvántna mehánika je fizikalna znanost zelo majhnega.
Novo!!: Električni naboj in Uvod v kvantno mehaniko · Poglej več »
Van Allenovi sevalni pasovi
Van Allenovi sevalni pasovi Van Allenovi (sevalni) pasovi predstavljajo prostor okrog Zemlje v obliki svitka, ki vsebuje električno nabite delce; v glavnem protone in elektrone s precejšnjo energijo.
Novo!!: Električni naboj in Van Allenovi sevalni pasovi · Poglej več »
Van der Waalsova sila
Van der Waalsova síla je šibka privlačna medmolekulska sila, ki deluje med sosednjima molekulama in atomoma zaradi njunih induciranih električnih dipolov.
Novo!!: Električni naboj in Van der Waalsova sila · Poglej več »
Veliki hadronski trkalnik
Jašek LHC z magneti in inštrumenti Veliki hadronski trkalnik (okrajšano LHC) je kompleks pospeševalnika električno nabitih osnovnih delcev, namenjen za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo.
Novo!!: Električni naboj in Veliki hadronski trkalnik · Poglej več »
Verižnica
Viseča veriga ima obliko krivulje, ki se imenuje verižnica. Verižnice z različnimi parametri. Verížnica (tudi katenoída) je ravninska transcendentna krivulja, ki jo po umiritvi zavzame tanka, neraztegljiva homogena in prosto viseča nit ali veriga.
Novo!!: Električni naboj in Verižnica · Poglej več »
Vezna črta
Vézna čŕta je v matematiki vodoravna črta, ki se jo piše nad izrazi, da se nakaže skupino elementov, običajno števk.
Novo!!: Električni naboj in Vezna črta · Poglej več »
Vladimir Aleksandrovič Fok
Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).
Novo!!: Električni naboj in Vladimir Aleksandrovič Fok · Poglej več »
Werner Kolhörster
Werner Heinrich Gustav Kolhörster, nemški fizik, * 28. december 1887, Schwiebus, Nemško cesarstvo (danes Świebodzin, Poljska), † 5. avgust 1946, München, Nemčija.
Novo!!: Električni naboj in Werner Kolhörster · Poglej več »
Weylova enačba
Weylova enáčba je v fiziki in še posebej v kvantni teoriji polja relativistična valovna enačba, ki opisuje brezmasne dvokomponentne delce s polovičnim spinom (1/2), imenovane Weylovi fermioni.
Novo!!: Električni naboj in Weylova enačba · Poglej več »
Wilhelm Eduard Weber
Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Električni naboj in Wilhelm Eduard Weber · Poglej več »
Williamsova cev
Muzeju računalniške zgodovine v Mountain Viewu v Kaliforniji Williamsova cev (tudi Williamsova pomnilniška cev), oziroma Williams-Kilburnova cev, imenovana po izumiteljih Freddieju Williamsu in Tomu Kilburnu, in razvita med letoma 1946 in 1947, je bila katodna cev, ki je služila za računalniški pomnilnik, kjer so se dvojiški podatki hranili elektronsko.
Novo!!: Električni naboj in Williamsova cev · Poglej več »
Wolfgang Ernst Pauli
Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.
Novo!!: Električni naboj in Wolfgang Ernst Pauli · Poglej več »
Zakon o električnem pretoku
Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.
Novo!!: Električni naboj in Zakon o električnem pretoku · Poglej več »
Zakon o ohranitvi naboja
Zakon o ohranitvi električnega naboja navaja, da se električni naboj ohranja v sklenjenem električnem krogu.
Novo!!: Električni naboj in Zakon o ohranitvi naboja · Poglej več »
Zvezdogled
Zvezdogled (znanstveno ime Uranoscopus scaber) je morska, subtropska kostnica iz družine zvezdogledov, Uranoscopidae.
Novo!!: Električni naboj in Zvezdogled · Poglej več »
